Kntolišk cerkven list.
n i.v.U v8ak Detek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., ta polleta 2 gld. 20kr., z« četeri leta 1 pld. 16 kr ^Sk^^S^^o 3 gold. 60 kr.,,a pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznil, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V Ljubljani 17. kimovca 1669.
Boiji mir.
Kaj bi hotel tu iskati, Da bi želja se spolnila? Kjer ne more mirovati Greluega veselja sila; Kjer ie danes urno zgine, Kar Se včeraj smo ljubili; Strasti boj nikdar ne mine, Kjer ■ ves tj/i smo se borili.
Kaj bi tukaj še dočakal, Ta, kjer vse se spremenujo?
V	kri oroije bi pomakal, Mir le malokrat praznuje. Vstali krivi so preroki, Blagor ljudstvu ponujaje, Kar otrobi proti moki
80 lažnjive njih prodaje.
Srečno, solzna mi dežela! Preč lažnjlvi kraj sladkosti! Ii'mo večnega veselja, Tu skazujel nam britkosti; Da za Bogom hrepenimo, Tu ne najdemo ničesa, In zato skerbno služimo Čas življenja si nebe?a!
Božji mir — beseda sladka!
V	sercu čistem mirno bival, Sreče tvoje pot je gladka, Kjer tolažbe vir razlival. Pollji kapljice, studenec! Pozabljivosti posvetne;
Da si spletem slave venec, Rosi cvetk« mi prijetne!
Hrabrosl. PernJ".
Zaupaj v Boga!
Dula moja, čast prepevaj Večnemu dobrotniku! Čutje hvalno razodevaj Pomočniku samemu: On mogočni, vekomaj NaS aveličar bode naj!
V revah bili smo zgubljeni, Božja milost vidi nas: Božji Sin ljudem rojeni tuje svojih britki glas; Režil je človeSki rod On naS Oče, Bog, Gospod!
Kdo dobrot zamore Šteti, Kar jih Vsemogočni d&? Vsak, kar more le prejeti, Prejme vse zgolj od Boga: Iz nesreč me je otel, Ko prositi sera začel.
Milost bošja večno traja, Prihoda se ne bojim, Če sercd gnjusobo graja, Božjo milost pridobim, Božji strah nas res uči: Da nas Bog ne zapusu'!
Bog poniža in poviSa, Kar presodi, to stori. Slaba je kraljeva hiša, Če je Bog ne obderži. Slab pač slehern je namen Ak' je brez Boga storjen.
Dula le v Boga zaupaj, On ti apolnil bo prošnjo, Milost in obljuba skupaj — Bog je s svojo pomočjo. Mili Bog ne zabi te, Oh, le Njega primi ae!
Hrabrosl. Perut
Mz Amerike•
Vabashau, Minn., 18. avg. 1869.
Pri nas se je žetev ravno dobro pričela, kmetje vsi na polji delajo, duhovni imamo v tem času malo opraviti, ter lahko zopet kako pisemce pišem. Pridelki so
liko ie imajo neKien lu; cc je ie koiiku) Kinei, je ima več ko tišuč mernikov. Vreme je bilo »pomladi in tudi po leti vedno merzlo, neprijetno in deževno, Se zdaj ni nič stanovitnega; vender vse to pšenici celo nič ni Žko-dovalo, taka je, da je morebiti nikjer v zedinjenih deržavah take ni. Naj več je na vremenu leteče zdaj o žetvi, dva dni je dež slo nadlegoval, —- zdaj je zopet lepo. Voda je tako narastla, da je marsikteremu vso že požeto pšenico vzela. Kmetu biizu tukaj je vso vzela, kar je je na 40 oralih sveta rastlo. Po gričih pa dež nič ni škodoval. Dobra letina, to je pač imenitna reč tudi za misijonarja, ki mora za cerkve koledovati. Kar se v jeseni dobi, to je vse, med letom je le težko kaj. Jaz moram to jesen kakih tisuč dolarjev nakoledo-vati za novo cerkev, ki je skoraj že dodelana, polovico sem že plačal. Kadar pnčnemo tu cerkev delati, gremo okoli k vsakemu katoličanu, mu precej določno pokažemo potrebo in koristi novo cerkve, kako da je vsak dolžan k temu po zmožnosti pomagati, — potem mu damo list, da zapiše ime in koliko in kdaj bo plačal. Naših kmetov imena imajo taki kredit, da lahko vsako reč dobimo ▼ mestu, ako pokažemo, koliko je obljubljenega. V jeseni, kadar pšenico prodaja, mora misijonar, ki je navajen že „vandranja" po hribih in dolinah, travnikih in gojzdih, zopet palico vzeti in od hiše do hiše iti, ter koledovati, kar se je obljubilo. Ali to je malo težje in kasnejše delo, kaleor pa podpisano obljube kolektirati. Kadar je pšenica draga, še gre, kadar pa prav po ceni, kakor lansko jesen, je pa joj za duhovna; čas pride, da mora denar plačati, obljuba več ne veljA, — in kje ga če vzeti ? Tako raarsikteri pride v velike zadrege. Letos, upam , bomo lahko vse obravnali.
Četertega tega mesca so se pričele duhovne vaje za nas v št. Pavlu. Eno in dvajset ur sem se vozil gori v parobrodu, tako počasi je šlo; vendar prav prijetno je bilo, ker smo ravno trije duhovni skupaj naleteli. Tudi pričkanje o verskih resnicah kat. cerkve, ki ga kak amerikan ali kak prav „nabiksan" in oglajen pre-kant z duhovnom začne, čas kaj okrajša. Akoravno smo napravljeni skoraj kakor drugi, nas vender posebno Amerikani koj spoznajo. Malo časa si na parobrodu, že pride kak taki okoli, ki ga vest peče, ali ki bi rad duhovna kaj boljšega podučil, ali svojo modrost na ma-terialistiškem polji pokazal, se vsede zraven duhovna ter
vpraša: „You are a catholic priest, arejou? (Ste li kat. duhoven?) „Yes Sir, lam." (Da, — sem.) In potem ae govor začne o eni ali drugi reči, ki protestantom ne dopade. To terpi po cele ure in okoli stoječi poslušajo, kdo bo zmagoval.
Da katol. duhovnu ni ravno treba doktorju sv. pisma biti, da take modrijane v kozji rog požene, akoravno mislijo, da ga bodo v sv. pismu vjeli in mu popolnoma besedo vzeli, se lahko razumi, ker resnica se ložej zagovarja, kakor pa pajčevina posvetnega modrovanja in laži. Kdor koli v začetku zagovora veljati da, da sv. pismo so božje bukve, in da bo pustil pameten dokaz veljati, takega kat. duhoven, ako si količkaj ve pomagati, lahko v kot spravi; posebno z Amerikani je to lahko, ker vse prav bistroumno presodijo. Ravno na poti v št. Pavel se tudi meni približa neki učen Ame-rikan, ki tu v Vabašah stanuje, ter prične govoriti, o Materi Božji, o spovedi, o katol. cerkvi sploh, o du-liovstvu itd. Razlagal sem mu vsako reč tako dolgo, da je bil prepričan. — Se ve, da prepričan biti — in verovati ste dve različni reči. — Sa zadaje pravi: „Nekaj posebnega mora biti z Vami in Vašo cerkvijo, ker so katol. duhovni tako spoštovani, ne le od svojih čed, ampak celo od dobro izobraženih protestantov in ne-vercev, kakor bi nekaj posebnega k spoštovanju tako-rekoč sililo" itd.
Z velikim spoštovanjem je govoril o usmiljenih sestrah. *) Kmalo potem amerikansk mladeneč, 18 let star, pristopi k meni in me praša, če sem jezuit. Odgovorim mu, da ne. Potem mi pripoveduje, kako se je v 6 letih pri jezuitih izuril v novem Jorku. Akoravno sam protestant, jih ni prehvaliti mogel, in prav čudno se mu zdi, da v Evropi, katoliški deželi, od časa do časa te vnete in učene može preganjajo, ali pa jim življenje grene po mnogoterem načinu.**)
Med takimi in drugimi pogovori parobrod v št. Pavel prisneha ob 8 zvečer. Večidel so bili že duhovni zbrani v škofovi hiši. To je bilo pozdravljanje! Zakaj, nekteri se že dve leti nismo vidili. Našel sem čast. Nestor ja g. Pirca, ki so še kaj terdni; našel sem tudi vse druge rojake. Število našega duhovstva se je to dve leti kaj narastlo, vsih je menda G4 že; samo 44 nas je bilo pri duhovnih vajah, ker drugi so benediktini, ki jih imajo poprej sami. — Marsikter misijonar nosi seboj znamnje svojega terpljenja po misijonih.
Vis. čast. g. Goifon je z leseno nogo, ker prava mu je zmerznila; več jih je kruljevih, ki so se padši s konja poškodovali in si zdaj s palico pomagajo. Pa malo se za to menijo, — vsi so veseli in zadovoljni. Duhovne vaje so se pričele ob devetih (v sredo 4. avg.) zvečer z večerno molitevjo, in so terpele do 9. t. m. zjutraj. Vodili so jih izverstni jezuit P. de Blick v angleškem jeziku po sledečem redu.
A. M. hora 5 Surgitur, 51 /4 Preces matutinae, 5 V, Prima meditatio, 6'/, Missa, 7V4 Jentaculum —Tempus liberum. 8 Parvae horac — Tempus liberum. 9 Lectio spiritualis, 9V« Tempus liberum, 10 meditatio secunda, 11 Tempus liberum, 11'„ Examen practicum, 12 Pran-dium. — Recreatio in silentio.
P. M. I«/, Rosarii tertia pars privatim. 2 Vesperae ct Completoriura. 3 Conferentia-Reflexio per 10 momenta. 4 Tempus liberum. 5 Mat. et Laudes; — tempus liberum. G Meditatio tertia. 7 Coena. — Recreatio in silentio. 8Vj Preces vespert. — Praeparatio ad meditat. — Examen conscientiae. 9 Ad quietem.
Premišljevanja so bile kaj krepke in v serce sega-
") Tfba bi Lilo graske pretepavce usmiljenih sester v Ameriko {•ostati, da bi s«? umazanci nekoliko ubrisali.	Vr.
") Tedaj bi bilo tudi ,.tagblatovske*4 ljudi in „kou?titueijonarjeu k amerikauskim tuhid-juOciu v solo poslati.	Vr.
joče. Zvedeni dušni voditelj niso v svojih govorih zbranih, poetičnih besedi iskali, niso krasnih rožic sadili, ki le k občudovanju vlečejo, serca se pa ne dotaknejo ; temuč golo resnico so nam v primerni obleki kazali tako, da je vsaka beseda serce zadela.
I.	Premišljevanje: Čemu smo na svetu, kaj je naš namen? Kaj mično so to izpeljali (naj zapopadek zapišem): Stvarjeni smo za Boga, ne za svet, in ker nas je Bog za se atvaril, nam je tudi take posebnosti, take lastnosti dodelil, ki nobena druga Btvar na svetu ta-cih nima. Premišljuj lastnosti, lepoto in posebnosti trupla, kako umetno je narejeno; potem dušo, podobo Božjo, nje krasne lastnosti, kaj vse lahko premišljuje, kako lahko sega čez meje vidnega sveta v brezkončno večnost, kako v mislih prehodi peklensko brezno, in strašno terpljenje tam lahko prevaarja; pa se tudiizamore v mislih z angelci v nebesih sprehajati itd. Človek je tedaj izverstno vredno, delo vsegaraogočnega Stvarnika, in iz tega sledi, da se moramo popolnoma Bogu izročiti, Boga vedno pred očmi imeti, ga v vaih rečeh viditi z očmi žive vere; da ga ljubimo, mu služimo in se vedno za tisti srečni kraj pripravljamo, kamor smo namenjeni. To samo človeka v resnici srečnega stori, ne pa posvetno življenje, ki ravno od pravega namena odpeljuje, in kolikor bolj posveten človek na tej napčni poti miru iše, toliko bolj ga zgubiva, ker človek ne more srečen biti, dokler v Božjem naročji ne počiva.
II.	Premišljevanje. Ko so v pervera premišljevanji dokazali pervo 6tvarjenje človeka za Boga in nebesa, so razložili v drugem premišljevanji drugo stvarjenje človeškega rodu po Jezusu Kristusu. Vzeli so za to besede: „Et incarnatus est." Tu so terpljenje Kristusovo od rojstva do grenke smerti na križu kaj ginljivo popisovali. —
Iz pervega stvarjenja, kakor tudi iz druzega nam kaj lepo ljubezen Božja nasproti sveti, vidimo v nji svojo merzloto in mlačnost in se tako — to premišlje-vaje — sami sebe spoznavamo, kar je poaebno namen duhovnih vaj.
III.	Premišljevanje. Poklic v duhovski stan, — zopet iz aaine ljubezni Božje.
IV.	Premišljevanje. Smertni greh, kakor Bog o njem sodi. - Zavoljo enega samega smertnega greha je toliko angeljev zavergel, ki jih je iz gole ljubezni stvaril, da bi se ž Njim na vse veke veselili. Popis teh angelov pred padcem; po grehu. Kazen za-nje je večna. Ali nismo tudi mi kaj enakega že zaslužili? „Sed mise-ricordia Dei salvi facti sumus. — Namesto tehzaverže-nih angelov Bog vstvari človeka iz čiste ljubezni, ga postavi v raj, da bi bil popolnoma srečen, se ž njim pogovarja, ž njim sprehaja; — pa glej, en sam greh in vse je proč, ven mora iz raja, celi svet je nesrečen. Popis nasledkov za človeški rod — vse te je storil en sam smertni greh. Kaj bodo taki grešniki k temu rekli, ki imajo na tisuče smertnih grehov na vesti? itd.
V.	Premišljevanje. Smertni greh, ako ga presodimo od svoje strani. — Kdo je razžaljen. Kolikor višja in imenitaejša oseba, ki sc razžali, toliko večje razžaljenje. Tu pa je Bog sam razžaljen. Kdo ga pa razžali? Človek, revni červiček na zemlji, prah in pepel, — in si upa reči Stvarniku: „non serviam", „ne bom Ti služil." On &e zoper zapovedi Vsegamogočnega vzdigne, ako-ravno so studenec Njegove ljubezni do nas. Človek je tempelj sv. Duha, pa ga oskruni, sv. duha odpravi, ter se hudobnemu duhu v službo zapiše; — noče Kristusa, ampak Baraba, ne prijatla, ampak sovražnika! — Grešnik dela zoper odrešenje. Kaj je vse Kristus za-nj ter-pel, pa on se ne zmeni, ni mu mar za Njegovo terpljenje, da le sam v mehkužnosti in strasti živeti zamore; ni
mu mar za Njegovo žejo, da le 011 sam čez mero jesti in piti ima. Pred ljudmi se grešiti boji, pred Bogom pa Be ne trese itd.
VI.	Premišljevanje. Pekel. Tu so mnogostransko razlagali terpljenje pogubljenih.
VII.	Premišljevanje. Smert. Kai je smert? Tisti trenutek, ko naše zasluženje in zadolževanje neha. — Vsa priložnost je potem odvzeta. Kdaj? Kje? Kako? Kolikokrat bomo umerli, — vse to je neznano. Premišljuj smert pravičnega, smert grešnika itd.
VIII.	Premišljevanje. Sodba.
IX.	Premišljevanje. Zgubljeni sin. To premišljevanje je bilo kaj mično, vender čas mi ne dopusti, da bi ga škiciral, ker imam ravno nekaj opraviti in t idi pismo bo predolgo.
X. Premišljevanje. Vstajenje. Prav lepo so primerjali vstajenje duše iz spanja greha z vstajenjem Kristusovim. —
V nedeljo smo imeli slovesno pontifikalno mašo, pri kteri smo vsi azistirali. Pridigo so imeli P. de Blick S. J., ki je pol drugo uro terpela. Precej terdo so protestantom na peto stopali ter iz zgodovine njih krivice zoper kat. cerkev dokazovali. — V ponedeljek smo vsi skupaj sv. Obhajilo iz škofove roke sprejeli; potem smo Blovesni zbor imeli v cerkvi, kjer so nam mil. škof sklepe baltimorskega zbora oznanili in zaterdili, k koncu so nam sv. blagoslov podelili. Popoldne smo se še pri-jatli po št. Pavlu malo ozerli in drugi dan se zopet na svoje misijone razšli. — Ko sem se pri mil. škofu poslovil, so nam obljubili, da kmalo pridejo k nam bir-movat; takrat, mislim, Vam bom zopet kaj pisal. In zdaj z Bogom! Pozdravite vse moje prijatle.
Jak. Trobec.
Tri mesce na Julrorem•
XLII.
(Nastop poti skoss Fenicijo. Haded, — Ajn-Sebe, Ajn-Ajnub in pri-četek dežele Druzov. Pridno obdelovanje zemlje. Obed v arabskem ,,kanu" in posebnosti v tej reči. Abuna Gerios Maliur in revni stau maroniških duhovnov. Slap. Judovski mladenči Nalile in slovenska mladina. Vas Suftil. Nesreča pri ježi. Deir-el-Kamar in njegove znamenitosti: imenitni verti, — svilstvo , — prebivavstvo, — cerkve, — Šraarnice, — prenočevanje pri jezuitih. Sedež poglavarja. Ed-Din-Besirov dvor. Srrašne morije in požiganja 1. 1860.)
Tridesetega mal. travna zjutraj ob 6 smo nastopili iz Bejruta prav znamenito pot proti jugu nazaj doli skoz nekdanjo Fenicijo. Potovali smo v začetku čez hribe, od Sajde do Ake pa zmiraj ob srednjem morji skoz mesta Sajda (Sidon), Sarepto, Zor (Tyrus), Ako (St. Jean d' Acre) in zopet vTiberijo, kjer smo že bili pred malo časom. Kdor ve, kaj je bila nekdanja Fenicija, bo tudi razumel, kako zanimiva je ta pot. Zavili smo jo proti Deirel-Kamaru v deželo Druzov do kamor nam je bilo ta dan priti.
V eni uri smo šli že čez potok Haded, ki je precej velik in veselo šumi spod hriba. Tudi bližnji kraj se imenuje Iladid. Vse na okrog je silo murv, oljk, palm, hribi zeleni, polje obdelano. Vidili smo pa ob Švajfčdu zopet tudi požrešne kobilice.
Ob 9 smo šli mera studenca Ajn Sebe in ob 10 smo bili v Ajn-Ajnubu, kjer se prične dežela Druzov. Od Bejruta pa do tod je s kamnom tlakana pot, kakor še nikjer na jutru nisem vidil; pa tudi dalje je izpeljana dobra pot. Vsaka ricla zemlje, ki se more skalovju utergati, se tudi no hribih pridno obdeluje. Tako bi bilo treba tudi po slovenskem Krasu; toda o tem pozneje.
Ob 12 smo vžili kosilce že na drugi strani večega hriba v „kanu" aii nekaki jutrodeželski gostilnici, ki sem jo tukaj v taki podobi pervič vidil. Od te dobe je naše popotvanje nekako „poetiško" in „idiliško" postafo,
ali bi djal domače-jutrodeželsko. Bil je ta kan kakor stara slabo verdevana kovačnica, v kteri streže deržina popotnikom z nekakimi mlinci ali podpepelniki, skorej gotovo ravno tacimi, kakor ob Abrahamovih časih (zakaj na jutrovem se le malo kaj spreminja), potlej z mlekom, kavo in še s kacimi malimi pertljanjami. Žalica čeme kave, malo več kakor pol jajca velika, velja pol pijastra; en podpepelnik o par ali 1 vinar. Bolj znamenita pa mi jc bila ta gostilnica kakor naj bolj ociirana evropejska kazina.
Dalje navdol jezde proti globoki rupi sem prašal našega dragomana turka, če tukaj po teh gorah žive tisti gerduni, ki so uno leto ljudi (Maronite) klali, in rekel je, da. Viditi je pa, da so tod še pomešane dru-zovske in maronitovske vasi, zlasti zdolej po dolini so že kristjani. Rekli so, da kmali od Bejruta so ob roti Druži, bolj ob straneh pa Maroniti. V globini pri mlinu in Žagi nas je srečal star katol. duhoven abuna Gcrjos Mahur iz Maaser a, 5 ur od ondod. Prav smilil se mi je, ko je moral peš počasi lezti. V veliki revšini, kakor je viditi, žive duhovni po unih krajih. Prestopivši do-stojin most čez potok Džesr (ako sera prav razumel) smo bili pri majhnem slapu, ki prijetno šumi z verhi nasprotnega hriba; po runi pa rudcče cveto oleandri, da je prav veselo viditi, ko bi le ne bilo med divjaškimi Druži. Ti hribi so dosti vodenični. Vso pot od Bejruta je šel z nami dosti vljuden in mlad judovski mladeneč Nahle (palma), ki je imel brata ter-govca v Deir-el-Karaaru. Jud vse obiazi, kjer koli so d& kaj pridobiti. Slovenska mladina naj bi se od t ar i h učila obertnosti in varčnosti, da bi ne bilo — ne le na starost, ampak že v mladih letih toliko beračev, žga-njarčkov in nepridnih postopačev — zlasti po mestih. Dosti je, da sta dva ali trije zanemarjeni potepuhi v kakem kraju, in vsi soseski delajo velike pritežnosti in vedno sramoto, ali celo še strah in grozo.
Vas Suftil, tesno pod hribom, ima nekaj čednih ozidji s katoliškimi Maroniti. Sli smo pa zmiraj bolj proti verhu druzega hriba ob levi v terdo deželo Druzov. Strašne pečine bo nad nami režale; Bog ne daj, ko bi se bila ktera sprožila! Kaj bo sodnji dan — že celo za grešnike in keršene slabovercc? — Že blizo cila današnjega dne se je g. Fridmanu sedlo obernilo in dosti hudo je padel na druzovsko skalovito zemljo ter se je hudo udaril na ledja in pisali. Zanikarna oprava pri konjih za ježo je dostikrat nesreče kriva. — Žc pred mestom sem vidil na potu nekaj olikanih dečkov in eden je pravil, da hodi v šolo k o. Ludoviku pri jezuitih.
Ob 4 smo bili na berdih v mesticu Deir el-Kamar u, to je „Samostan mesecev." Ljudstvo pravi, da je bil oudi samostan s podobo Matere Božje, ktera je imela mesec ali luno ob znožji in od tod je mesto ime dobilo. Bele hiše tega mestica so zidane ob rebru nadvisečih velikanskih pečin, ki bi človek mislil, da se bodo sv j pot utergale in hiše zmlinčile, kakor pravi Isambert. Opanljivo znamenit je Deir-el-Kamar s svojimi verti, ki so izdelani ridama nakviško, ko nekako čudo umetne pridnosti in sterpljivosti; znamenit ne m&nj s svojimi svil-nitni tovarnami in izdelavo svilne robe vezene z zlatom, zlasti za opravni lišp (abajeh) velikih druzovskih šejhov. Vidili smo v kacili dveh svilnicah razpreženo prav velikansko delo tega stroka.
Čudno je, da Deir-cl-Karoar je glavno mesto Druzov, in vendar je skorej vse prebivavstvo keršansko. Do GOOO duš je menda mesto imelo pred velikim klanjem po grozovinskih Druzih 1. 1800, zdaj jih utegne biti o do 4000. So pa katoliški in razkolniški greki, Maroniti, celo Angleži, zviti zavetniki Druzov, imajo svoj tempelj ali prav za prav ueko hišo. Turška džamija,
ki so jo z velikimi stroški tudi že po morii zidali, stoji prazna. Hudobnih Druzov tudi zdaj tukaj ni kaj čutiti.
Maroniti imajo dve fari v mestu. Za žensko oliko imajo šolo sestre presv. Serca (neka jezuitovska naprava). Vsa olika je tedaj v duhovskih rokah. Kdo neki je svet omikal in človečnosti podobnega storil, če ne katoliški duhovni. Kjer pa izobrazo in uk naroda duhovstvo iz rok zgubi, tam gre vse rakovo pot, gre z razširjanjem nevere in pregreh vred v divjaštvo nazaj, v nesrečo, v pogubljenje. — Ogledali smo več cerkev tega mesta, in lejte! povsod so se pripravljali na „Šmarnice." Bil je namreč večer pred pervim majnikom. V maroniški cerkvi je mlad duhoven, ki je bil v Rimu v propagandi, vravnaval z veliko marljivostjo olepšave za Marijno če-šenje. V greško-katoliški cerkvi je duhoven s šolarji pčl in molil predvečerek za šmarnično opravilo; otroci so bili sredi cerkve, zadej za pregrajo pa dosti ljudstva. Hvalili so nam ondotne katoličane, da so pobožni. O. Ludovik, sicer maronit, ki je pa pri jezuitih,Jcjer smo bili čez noč, je pravil, da opravlja tako-le Smarnice: Vsak dan je petje, 5 oddelkov rožnega venca, pol ure pa nagovor terpi. Tedaj niso odveč kratke.
Omenim naj, da tukaj je sedež Davud-pašata, sirskega katoličana, ki je od vlade postavljeni poglavar čez Liban.	(Konec tega oddelka nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. Naslednji mladenči so sprejeti v Alojzijevisče. V 2. gimnazijalni razred: Jak. Jarec iz Medvod, Jože Jenko iz Cirkelj, And. Karlin iz stare Luke, Avgust Maršalek iz Ljubljane, Jože Oblak iz Lašič,^Leop. Singer iz Idrije, Jan. Smrekar iz št. Helene, išim. Šinkovec iz Idrije. V 3. gimn. razred: Melh. Kljun iz Ribnice, Rok Merčun iz Doba, And. Sest iz bohin. Bistrice. V 4. gimn. razred : Fr. Gornik iz Sodražice, Jan. Oresnik iz Škocijana. V 5. gimn. razred: Štefan Dolinar iz Horjuia.
Le na dan! Marsikterim častitim bravcem se utegne odveč zdeti, da je nekaj časa, kar Danica cerkvene slovesnosti precej obširno in dosti pogosto prinaša. Naj naravnost povemo, da naša misel in prepričanje je: ,,Le na dan!" Naj zvejo vradnije, naj zvejo liberalci, naj zve vsak človek, kaj keršansko-katoliški narod ljubi in kaj mu je zoperno. Naj zve vsak, kako čversto se duhovstvo in ljudstvo derži svojih škofov, kako predraga mu je prava vera, verske šege in opravila, in da milo-vanja vredni pitani časnikarji in obrekovavci vsi s svojimi lažmi zoper duhovstvo in cerkev ne bodo nič opravili, tcmuč kolikor veči jamo kopljejo, toliko globokeje bodo sami vanjo padli — dosti prej kakor pa sami mislijo. Lažnjivo liberalni časniki zoper cerkvenstvo in duhovstvo take reči pišejo, ki vsak pameten bravec na pervi trenutek lahko vidi, da so ostudne laži; zakaj tedaj bi mi poštenih in resničnih dogodb občinstvu ne naznanovali v slavo sv. Cerkve Kristusove in njenih služabnikov, da tudi drugi vidijo hvale vredne djanja — in vsi skupaj hvalimo Očeta, kteri je v nebesih.
,,Lehrertas;.u Kaj bode „lehrertag v Gradcu kuhal, smodil in pekel, to je vsak lahko že naprej vedil. Torej je prav čudno, ako se kteri hvalijo zato, da so k«-ga t je poslali. Svojo vero zaničevati se vsak nauči tudi lahko v domačih beznicah in iz „tagblattov." Dunajski vodja K'»hler n. pr. je „andohtljivo" zbrane učil, da »nezmotljivi učenik je sveta natura," — da se dogma ali verske resnice in bogoslovje vojskujejo zoper resnico; — daje bil ces. Juiijan prav pri-serčcn možak; — da morajo učitelji „iutelektuelnega zeitgeista" j »dpirati. S tem so menda učitelji gospodo-
vavci nove ere, ker so gospodovavci mladine. — In bilo jih je, kteri so živo ploskali takim „brezam", „mavram" in „šavram" dunajskega Oglarja. Svetoval je še, da naj 3e dajo na svitlo bukve za „volksaufklarungo" in vlada naj zanje razpiše ,.premijo", —Čujte! »premija" se svetuje na učiteljskem zboru za učitelje, na kakoršnem so se nedavno poprej pobijale in pobile »premije za otročiče!"
Očitna sahvala. Mnogo in lepih darov je dobivala naša gerdo oskrunjena in oropana cerkev; naša revna fara bi ne bila mogla škode poravnati, in le težko bi se bila žalost pozabila. Kar je bilo nam nemogoče, to so storile dobre serca. Vse smo popravili, da bi razžaljenemu Bogu dolžno čast le nekoliko povernili. Imamo zdaj namesto pokradene obleke lepo novo, in tako nam se žalostne serca tolažijo. Blagi dobroserčni dobrotniki! mnogo vas je, nekteri ste znani, drugi pa ste znani le Bogu in meni, ne bom vas po imenu našteval, ker hočete, da naj levica ne ve, kar desnica dela; vsem skupaj pa kličem: Bog vsegamogočni naj vam poverne na duši in na telesu, kar ste naši cerkvi sv. Jurja storili! Molili smo že za vas, molimo še in bomo zmiraj vas v hvaležnem spominu ohranili. Imeli smo že za vas 12. in 30. avgusta slovesno sv. maso z blagoslovoma, ktere se je ljudstvo obilno vdeleževalo, in bomo še za vas darovali sv. mašo.
V	imenu svojih faranov in svojem se preserčno za-hvalujem vsem dobrotnikom ter še enkrat kličem: Bog poverni!	Ferd. Rebič, fajm.
V	Čatežu pri Kostanjevici 2. septembra 1869.
Iz Liburnije — Sav... 25. avg. (Nekoliko zakasn.) Gromeči možnarji, svirajoča godba, zastave, praznično oblečeni narod, navdušeni slavo- in živijoklici — kaj to pomeni? — Vesele se verni Poljanci, da v njihovo občino so prišli vikši duhovni pastir, vzorni gospod in mil. škof Jernej. Odličili so se Poljanci oziroma verskega čutja tako , da dostojni so občno pohvale pred svetom. Kot podružnica leprinske duhovnije pred nekoliko leti niso imeli ne stanovanja za svečenika, ne mesta za šolo, ne pokopališča, cerkev pa malo in siromašno. Obče spoštovani in od svojih dušnih ovčic preljubi jeni sadanji pastir gosp. Fr. Zupan se je lotil pretežkega dela, odstraniti te neugodnosti, in doveršil je, kar je želel, za kar se je boril. Zdaj ima prostorno Bta-novanje z lepim vertom, šolsko zgrado, prostorno pokopališče in veličastno cerkev, ktero so ravno zdaj mil. škof posvetit prišli. Radodarno so dajali sosesčani darove na altar sv. Petra, devojke in mladenči so sevver-stovali z novci med zveste sine in hčere soseskinega patrona. Odlikuje se pa med posebnimi darovavci še zlasti tudi svitla carska hiša in c. kr. deželna vlada. Kedar so pričeli pa delo, vdeležili so se Poljanci skoraj do naj slabjega fantiča z veseljem pri delu. Pevajoči overševali so naj težja dela, kazaje, da radovoljno de* lajo za čast Božjo in svoje poštenje. Zato jim je veselje igralo v bliskajočih očeh, ko so došli mil. škof posvečevat novo cerkev. Kedar so mil. škof došli, pozdravil jih je živijoklic zbranega mnoštva, možnarji so zagermeli, vojaška godba zasvirala, mladi skoraj radosti poskakujejo, starčki pa otrinjajo debele kaple roneče iz očes, ki vidile so žc mnogo na svetu, pa v svojem rojstnem kraju ne še takega veselja, take slave. Baš pravo so kazale besede vhodnega napisa: „Blažen, koji dojde u imenu Gospodinovem," njegovo blaženstvo razlilo se je nad vse nazoče. Cerkev je zidana po šegi cerkve sv. Petra v Rimu, obris in natančni model iz lesa je naredil g. Zadnikar, kaplan v Lovrani, zidarji izveršili so delo mojstersko. Veliki altar je iz marmora, kupljen v Benedkah, posvečen na čast sv. Petra, na malem altarju je angelsko pozdravljenje D. M.; dotiČno po-
dobo je naslikal šentvidskega podobarja Tomca 16 letni Fridel tako lično in očesu vgodno, da se je človek ne more dosti naeledati. Po cerkvenih obredih sledilo je veselje za veseljem. Najpervo je pozdravljala mala devojčica mil. škofa ko tako posebnega dobročinitelja soseske, ki so ji dali tako skerbnega pastirja itd.
Iskrene vošila vse raladeži, pa vse soseske podaja mi-lostljivemu škofu k njihovemu godu (24. avg.) viharni živioklic, gromenje možnarjev in vesela godba sklene njen govor. Milostlj. škof so zahvalili za serčne vošila, očitno pohvalili sosesčane, pa dušnega pastirja gosp. Fr. Zupsna, ki je bil vsemu delu duša. — V veseli in radostni družbi, pri kteri so bili nazoči skoraj vsi liburn-ski duhovni, prezgodaj je prišel čas ločitve. V spomin slovesnosti razdelila se je nazočnim pesem (že v Dan. omenjena) za god Njih milosti.
Iz CerlUjan. *) J. Pf. —
„Novo mašnik hod* pozdravljen,
Od Boga si k nam poslan." —
Tako se je razlegalo na angeljsko nedeljo 29. avg. po naši farni cerkvi. Obhajali smo novo mašo čast g. Jožefa Omers-a iz Lahovič, ki jebogoslovskeštudije v teržaški škofiji doveršil. Ako omenim, da je že šestnajst dolgih lčt zbežalo v dolgo večnost, odkar je bila tukaj zadnja nova maša, si lahko mislite veselje, ki je vsacemu nazočih kipelo iz serca. Vse je hitelo v Cerklje na novo mafio kakor marljive bučelice na cvetečo ajdico. Cerkev je bila že ob 9 natlačena, da je bilo kaj. Prelepe slovesnosti, kakor so v tacih okolišinah navadne, so se veršile s posebno živostjo in marljivostjo; poživljal pa jih je še zlasti lepo zloženi govor gospoda pridigarja J. Razboršeka, preizverstno petje gg. Golobiča in Vavkena, in pa prelepo vbrani čvete-rospdv naših sicer priprostih kmečkih deklic. Hvala gospodu Vavkenu, ki petje tako lepo vravnava! Pri enacih prilikah se človek prepriča, kako da pravo veselje, kakorfino se nikjer in pri nobenih veselicah sicer ne najde, je neskaljeno le pri cerkvenih slovesnostih. Zato pa tudi svet iše to veselje cerkvi in vernikom kratiti in kaliti; Bog pa svoje cerkve ne bo zapustil, če jo tudi dopusti poskušati.
Iz Velesovega, 27. vel. serp. Čujte novo dogodbo. Za četertek 26. avg. popoldan ob treh je bila pri nas šolska preskušnja naoovedana, pri kteri bi gosp. okrajni glavar predsedoval. fter se mi je pa zdel primeren sklep gorenskih součenikov kerš. nauka: se ne vdeležiti pre-skušenj, pri kterih bodo svetni gospodje nadzirovali, dokler od preč. škofijstva pooblaščenega duhovna zraven ne bode, napredek v keršanskem nauku pa predložiti pri posebejni preskušnji, in poslednjič otroke za znanje iz kerš. nauka z rado voljnimi darili razveseliti; torej sem tudi jest tako naredil. — Dan poprej sem vpričo gosp. fajmoštra preskušnjo iz kerš. nauka z otroci opravil in v imenik šolskih otrok napredek iz kerš. nauka zaznamoval, za očitne preskušnje odločeni dan pa (se vč, da z dovoljenjem čast. gosp. fajmoštra) nisem bil pričujoč. Po dokončani preskušnji mi g. učitelj povč, da je gosp. okrajni glavar v imeniku šolskih otrok nekaj prenaredil. Pogledam vanj in najdem, da je zaznava napredka iz kerš. nauka prečertana s černilom, spodaj pa so zapisane te le beseae v sicer čisto slovenski imenik: „Bei dem Umstande als der Herr Schulkatechet zu der auf heute be3timmten offentl. Schulpriifung de-monstrativer Weis>a nicht erschienen ist und aus dem Religionsunterrichte heute keine Priifung vorgenommen wurdc, wird die hier eingestellte KlassiHkazion aus der Religion nacli Durchstreichung als null und nichtig cr-
*) Okrajšano.	Vr.
klart. K. k. Bezirkshauptmannschaft Krainburg 26. Au-gust 1869 in loco bei der Schulpriifung in Michelstettea.
Derbitz m. p., Bez. Hptm."
Povem Vam, tovarši, da tako dobrega spričala o učenji kerš. nauka od kranjnega glavarstva se nisem nadjal.	Jak. Vindišar.
Iz Prema, 8. se p t. Ako bi zdaj oživel kteri ranj-cih, ki je pred letom 1867 umeri, ter bi tu sem nazaj prišel, gotovo bi se začudil zagledavši novo obširno farno cerkev na onem mestu, kjer je pred komaj par leti se etara tesna stala vsa razrušena, ter zavzet bi zaklical: nemogoče je, da so sploh znani siromaški ljudje teh krajev — na tako stermem hribu v tako malem času,
S a v tako hudih letih in vsestranskih stiskah to krasno elo doverSili, to mora le čudež Božji biti! — Pač res, čudež Božji je! in prav roka Božja je očitna, ki je delala tukaj! — Očitovidin čudež Božji je, da je toliko težavnega dela in vožnje se godilo brez nar manje nesreče, ktera je bila večkrat videzno tako blizo, da je le sam Bog zamogel oteti. To bi utegnil n. p. še svoje stare dni mlajšim pripovedovati in poterditi deček, ki je bil spod visoke kuplje z odra padel, — in je ostal čisto nepoškodvan.
Skor prav brez vse denarne pomoči se je zidati začelo, — in vender se je dosihmal plačalo čez 9000 gl. (Hvala neomejena preblagim dobrotnikom!) — Res, da je tudi do blizo 4000 gl. še dolga, pa vsi ti stroški so v primeri z doveršenirai rečmi le prav mala reč. Cerkev zunaj na vse strani z bizantinskimi čc-li (fasadami) in lepotičnimi izrezi, znotraj pa nad podobo bizantinskega — na vse strani enakoširocega križa, v prijazni, na 4 čisto enacih (na videz nekako skor pre-derzno izpeljanih) lokih počivajoči odperti kupi ji, ki je ozališana z raznobarvano, o solncu prelepo lesketajočo veliko zvezdo, bila bi lahko celo še za marsiktero mesto dična dovolj. Lahko se ji reče, da ni hramec; temveč da je res hiša Božja v pravem pomenu, visoka nad 8 sežnjev, ki človeka va-njo stopivšega nekako navdušno povzdiguje, in kteri se prav primerno poda zlatopisani kronografik z lansko letnico nad velicimi vrati: „Eccc habitaculum Dei veri!" Verh tega se je napravilo mnogotero reči že novih in prenovljenih, ki so cerkvi potrebne. Taka je 5. t. m. zala nevesta čakala pripravljena prelepega svojega praznika (po „Danici" napovedanega), namreč posvečevanja.
Že v četertek popoldan ob 4 je začel strel z veselim priterkovanjem oznanovati bližajočo se redko slovesnost; — in tako se je o ti uri zvonilo veselemu prazniku vse tri dni. Med slavoloki, kterih pervi so vsi premil. knezoškofa pozdravljali, kazal je poslednji ravno tikoma pred vhodom v cerkveno mirje besede: ,,Te Deum laudamus!" Drugi napis je bil pred cerkvenimi durmi: „Veličastnemu Bogu in sv. Heleni!" V cerkvi pa nad velikim altarjem: ,,Danes je ti hiši zveličanje doslo!" (Luk. 19.)
Veseli dan se zazna; bil je lep, jasen dan, kakor bi se Bog sam, čigar dela je doveršeno, z nami radoval. — Premil. knez, ki so nas že v petek večer s svojim prihodom razveselili, začnejo v nedeljo okoli osmih zjutraj sv. opravilo ter posvečevanje cerkve in altarja, kteri je cerkvi primerno v bizantinskem zlogu, iz domačega belega kamna, ne drag pa ^>rav okusno izdelan. — Ljudstva je bilo pri omenjeni slovesnosti od vsih bližnjih in daljnih strani zbranega za en lep tabor; kajti ne le cerkev, ki obsega do 3000 oseb, je bila polna; še zunaj cerkve bile ste ga dve tretjini v obzidanem, z go stimi mlaji okrog obsajenim cerkvenem rairji. Premil. višji pastir so med sv. opravilom prav živo in giuljivo pridigo imeli, ki bo ljudstvu tem bolj v spominu ostala,
ker dotehmal ni Se tod slišalo pridigati nikdar kakega škofa. Zato smo vidili, da so se nekterim atarčikom koj solze potočile, da so le svitli knez na prižnico stopili. Po svetem opravilu so peli premil. škof slovesno sv. mašo, in naposled so še birmovali, vse to v nepreter-gani versti, kar je zares jako veliko pri njihovi že precej visoki starosti. — Z milimi Čutili vdane ljubezni in priserčne hvaležnosti se je oziralo v ponedeljek zjutraj, ko so se odpeljali, naše ljudstvo za njimi, iz dna serca vošeče jim srečno pot. Bog jim poverni, ki so se nalaš za nas tako deleč potrudili blagovoljno, kakor tudi njihove zdajne in prejšnje darove, zarad kterih jih med neštevilnimi in obilnimi dobrotniki naša nova cerkev kot naj večega in naj pervega podpornika zapisane ima. Naj jih Bog zato tudi v svojih večnih bukvah zapisane hrani! —
K sklepu si ne moremo kej, da ne bi še izverst-nega mojstra zidave g. Franc. Faleschini-ja, zdaj mest-njana Ljubljanskega, — ki je že peto farno cerkev na Kranjskem doveršil, — kot ven in ven poštenega zanesljivega, bistroumnega in blagoserčnega možaka slehernemu prav živo priporočili; Bog daj, da bi še veliko lepih cerkva zidal Bogu v slavo; satanu ter njegovim inaltarjem in liberaluhom pa vkljub!
Is Starega loga na Kočevskem. M. G. — Tudi mi smo bili letos tako srečni, da so nas premilostljivi gosp. knez in škof počastili ter tukaj sv. birmo delili. Ker smo le malo dni poprej zvedili, da pridejo, Jih sicer nismo mogli tako lepo sprejeti, kakor smo želeli; vendar pa smo storili, kar smo v tem kratkem času storiti zamogli. Napravili smo slavolok z ovenčanim nemškim napisom: „Willkommen! Hochwiirdigster Oberhirt !" (Dobro došli! Prečastiti vikši pastir!) Vhod v farovž in v cerkev kakor tudi pota, posebno pa cerkev smo bili okinčali. Prišli so k nam v saboto pred angelsko nedeljo. Že zgodaj je bilo vse na nogah, vse živo in čedalje več ljudi pred farovžem; kar se zasliši strel z bližnjega hriba in ob enem tudi zvonjenje iz eno uro oddaljene poddružnice sv. Andreja v Kločah (Kletsch), pokanje možnarjev se čedalje bolj razlega, kmalo pri-juhata tudi dva srenjska moža, v znamnje, da so pre-milost. gospod knez in škof že prav blizo. Duhovšina, šolarji in mnogo ljudstva Jih je pričakovalo. Ob V4IO smo jih v cerkev spremili, kjer je bila sv. maša in potlej birmanje. Vse se je ob 11 že zveršilo, kajti bir-mancev je bilo samo 341. — Ogledovali so pozneje našo precej veliko vas „Stari log," tudi Veliki log imenovano (po nemško Altlag, po kočevsko Loag). Stari log je ob cesti, ki derži na eni strani v Žužemberk, Dvor ali Fužine in v Rudolfovo, na drugi strani pa v kočevsko mesto, v Staro cerkev, Ribnico; z visokimi hribi je obdan in šteje čez 80 hiš. Premil. gospod knezoškof so se otročičem in drugim s svojo priljudnostjo in darež-Ijivostjo močno priljubili. — Pri kosilu in potlej nam je le prehitro čas pretekel blizo do štirih, ko so nas uied našim blagrovanjem zapustili.
Naše ljudstvo je bilo v resnici neizrečeno veselo, da je spet enkrat tudi pri nas bila sv. birma, ker minulo je nad 30 let, kar se je zadnjikrat tukaj opravljala. i Vodijo se birmanci v bližnji kraj.) Naše ljudstvo je pri tej priložnosti zopet pokazalo, da mu je nad vse drugo neprecenljivi biser sv. vere, cerkev in služabniki Božji. Kakor se je ta dan, tako se tudi sicer ljudstvo lepo obnaša, zlasti v cerkvi, kamor rado hodi, ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih. Pohvaliti moram naše ljudi tudi, zato, ker radi darujejo za cerkvene potrebe, lepšanje cerkve itd., berž ko jih njih prečast. duhovni pastir gosp. Jož. Krombholz spomnijo. Želeti bi bilo pa, da bi ss. zakramente tudi večkrat v letu prejemali, ne le v adventu in o veliki noči. V sta-
rološki fari bivajo med Nemci tudi Slovenci, ki se pa prav lepo med seboj zlagajo, kar je vse hvale in posnemanja vredno! Z Bogom!
Z Dunaja, 13. sept. Včeraj, v nedeljo Marijnega presv. imena, se je po dunajskih cerkvah slovesno spomin, ko je bilo stiskano Dunajsko mesto rešeno 1. 1685 po Čudovitni zmagi poljskega kralja Jan. Sobieskega kerviželjnih turških stiskovavcev. Tudi v dvorni cesarski kapeli, kamor se nas je bilo zopet prav veliko učiteljev k slovesni sv. maši sošlo, je čast. gospod pridigar te dogodbe omenil, ter k sklepu svojega ogovora izrekel prošnjo do Marije, da kakor je bil Dunaj takrat rešen po Njeni priprošnji sovražnikov, ki so ga stiskali zunaj njegovih zidov, naj bi bil tudi zdaj oprosten onih, ki ga stiskaje od znotraj. Kakošno sprelepo petje se sliši vsako nedeljo in zapovedani praznik zlasti v leti kapeli, tega skor ni izreči; — ko namreč pred sv. mašo najpred blago-mili, potem pa krepko-močni glasovi za-pojo brez orgel sprelepi napev: „Asperges me Domine," po človeku šinejo take čutila, da bi skorej res mislil, da je duša odmaknjena telesu. Mežnijsko službo v ti kapeli opravljajo sami dvorni strežniki; tudi dva dvorna žandarja stojita s puškami med opravilom kakor na straži na straneh altarja. — Zapazil sem po cerkvah razun zadnjič omenjenih še marsikako lepo navado. Tako n. pr. pred pridigo in po pridigi, kakor tudi po litanijah, ljudstvo po cerkvi z duhovnikom vred glasno moli celi očenaš in češeno Marijo; — tudi pri sv. masi in popoldan pri litanijah o nedeljah ljudstvo navadno po vsi cerkvi z orglami poje dotične masne in druge pesmi; se vč, ako ni kake godbe vmes. Lepo navado imajo tudi po Dunaji, da je skozi celi mesec zaporedoma pri farah skoz več dni Presveto Rešnje Telo izpostavljeno, in red se že o pričetku mesca po časnikih javno naznani. Taka pobožnost se vselej z zahvalno pesmijo skončA, in Ijndstvo navadno spoje celo pesem: „Hvala bod' Gospod Bogu" od pervega do zadnjega oddelka. Tudi glede pokopavanja merličev je tu več bogoljubnih bratovšin (kakor jih imajo tudi v Ljubljani in bi bile sploh marsikje svetovati); naletel sem bil enega večera prav po nevedoma na mesečno pobožnost ene teh bratovšin v češki narodski cerkvi Marije Device „ob Bregu" (am Gestade). Slišaje namreč že pod noč mem cerkve grede v nji še petje in orglanje stopim noter in poslušam, kaj ima to pomeniti, ker ni bilo na altarju še nič sveč prižganih, in je vender vedno več ljudstva v cerkev prihajalo. Kmalo stopi vender pridigar na lečo in je prav ginljivo govoril o žeji duš v vicah. Po pridigi so bile potem še litanije, in iz cerkve stopivšemu mi na vprašanje odgovori postaren možicelj , da ima tako pobožnost vsaki zadnji četertek v mescu ena izmed zgoraj omenjenih brotovšin. — Nič posebno novega tudi ni na Dunaji viditi o nedeljah zidarje, tesarje itd. delati; — celo na mali Smarin, ko smo šli z nekim g. profesorjem malo delj ven iz mesta, so že precej dalječ od Dunaja na nekem polju trije kosci tako mahali po neki detelji, da je vse vprek letelo. Čuditi se je o posvečenih dnevih taki prederznosti; spravlja pa, kakor naš pregovor dobro pravi, ,,vsak sam v svojo mavho." Z Bogom!
Iz Drinopolja na Bulgarskem, 26. avg. 1869. (Konec.) Po petju: Sanctus Deus etc. je bral šolski ravnatelj v francoskem jeziku naslednji govor: „Vsak dobro misleči človek bo priterdil, da je otroško izrejevanje za odgojitelja prav težka, pa imenitna naloga. Prav težka, pravim, ker posebne pazljivosti je treba gojitelju, ki mora natoro otrokovo poznati, da ve v njem natanko razločevati dobro od hudega. Prav imenitna je ta naloga, ker otrok je ud človeške družine, ktera bo imela korist ali škodo, po načelih, ktere se vcepijo otroku. — Kakor je že v semenskem zernu po bistvu celo drevo
ali zeliše, tako je v otroku podoba Božja. Da se zeliše razraste in rodi, treba je zernce vsejati v primerno zemljo. Kar so zemeljske tla za semensko zernce, to je otroku odreja; če tedaj otrok nima dobre in primerne odreje, je nemogoče, da bi v njem podoba Božja v svoji pravi lepoti odsevala. — Naloga dobre otroške odreje je, ura, voljo in serce otrokovo tako likati, da se ne zanemarja nobena teh 3 dušnih moči in da ne prebuhti ena nad zamorjenje druge.
Od kod toliko nemira in prepira v družinah? Vzrok temu je slaba izreja otr6k. Od kod toliko žalostnih pri-godkov v človeški družini, če ne od slabe izreje otroške? Zakaj je dandanašnji toliko naših bratov zmotenih za-stran vere? Zato, ker se veliko pogreša za dobro iz-rejo otroško.
Iz dosedaj rečenega je jasen namen naše učilnice, razvijati po naši zmožnosti učencem um, ter jih peljati dalje po poti vsakoršnih ved, dobro vedoči, da je izvir vsakterim vednostim Bog, ki tirja od nas naj bogatejši sad našega uma. — Pa učenost brez vere ni vredna človeka, še le prav lahko škodljiva muje; zato si moramo
{)rizadevati, da otrokom vse resnice naše sv. vere raz-agamo jasno, kolikor je mogoče, in jim dopovemo, da mora človek svoj ura podvreči razodenju Božjemu, da je le takrat varen in pa prost smertne rane, ki je na-
Suh, ako se ponižno podverže neskončni vsemodrosti »ožji.
Hudo se motijo oni, ki menijo, da protestanštvo več pomore k omiki Človeštva, kakor pa katoličanstvo. Protestanštvo je po Nemškem sicer močno razširjeno, vendar ne presega katoličanstva v učenostni izoliki. Katoličanstvo 19. stoletja šteje mnogo izverstnih in velikih mož v umetnosti in učenosti. Omenim naj samo nektere: Pater Seki, znani zvezdogled, gosp. Chantrel, imenitni zgodovinar, gosp. Gorres, slavni modroslovec, duhoven Liszt, imenitni muzikar, gosp. Rodwitz, pesnik itd. itd. Katoličanstvo je tedaj tudi v vedi pervo in se trudi le za pravo omiko, ki ima podlago na pravi, prosti in ponižni veri.
Kakor um otroški, enako potrebno je likati tudi njegovo voljo, kajti po tej se ravni nravno (moralično) življenja človekovo, in po tem njegov vnanji in notranji mir, to je, da ima človek mir sam sabo, in mir s svojim bližnjim. Likanje volje mora biti tudi djavno: otrok mora ljubiti pravo in dobro; napčno in hudo pa mora sovražiti. K vsemu temu pa je treba od volje truda in dela, in ne kar majhnega. — Vediti je odgojencu, da je volja človekova kakor duhovni meč, s kterim se pobija hudo, dobro pa se brani. Da učenec svojo voljo vadi s prepričanjem, mora vediti, da je volja nar ime-nitniši dar Božji, po kteri mu je podeljena prostost, ktere ne more zatreti nobena moč na svetu; zategadel je spodobno, da se podverže ta volja na zemlji skušnji; in da se ta skušnja dobro opravi, treba je pridno delati in se truditi. Gojenec mora slednjič tudi umeti, da ravno prava prostost volje povzdigne človeka do prave časti, še le s tem, ako se volja človekova popolno strinja z voljo Božjo.
Zastran serca je treba gojitelju se prizadevati, da lastnosti njegove natanko spoznava. So otroci, ki imajo prav blago, nežno serce; ne manjka se pa tudi tacih, pri kterih je ravno nasprotno. To naj bo tudi gojitelju ravnilo, da je njegovo ravnanje potrebam primerjeno. Nežnemu sercu je treba vravnavati pot čistega pa blagega čutila, in kjer tega primanjkuje, se mora s pripravnimi pomočki buditi.
Namen tedaj je treba pri odgojevanji otrok vedno pred očmi imeti: tako voditi otroka in likati, da se osebnost njegova (principium quod) polasti trojnega načela (principium quo), t. j. uma, volje pa serca tako,
da se sklenejo vse te tri dušne nsoči v eno nebeško soglasje, ktero se dviga kakor duhovno petje k Boga. s kterim se zdaj in na veke hvali in slavi." —
Po vsakem petji in vojaški godbi so prav radostno in odločno dečki vstali, in vsaki je spoznal, da so vsi brez razločka dobro umeli svojo nalogo.
Po pesmi „Tu es Petrus" etc. je mil. škof Rafael zahvalo naznanil v turškem jeziku vis. porti v imenu učenikov, učencev in vsega bulgarskega naroda za varstvo, brambo in pomoč ter zaupanje, da jim tudi v prihodnje svoje roke ne umakne.
Nasledval je triglasen spev na čast turškemu caru. Cesarju francoskemu v slavo se je pelo čveteroglasno: Dominine salvum fac etc. Ravno to se je pelo cesarju avstrijanskemu. Naposled se je razdelilo 30 daril. Perve tri je blagoserčno podarila gospa de Courtois, žena fran coskega konzula. Ko so bile razdeljene darila, je še konzul francoski gospod de Courtois govoril pomenljive besede Šolskemu ravnatelju in vsim zbranim.
Nad hišnimi vrati je visela zastava papeževa, in s platnom povlečeni prostor so zaljšali portreti Nj. svetosti papeža, cesarja francoskega, avstrijskega, pa sultana, kakor tudi zastave imenovanih deržav. Gledalcev je bilo toliko število, da ni bilo samo po hišnih oknih in kotih vse polno, ampak tudi na strehah sosednjih je bilo vi-diti ljudi.
Razun zgorej imenovanih naukov se bodo vpeljali v našo šolo še: Merjevstvo, fizika, naravoslovje, občna zgodovina, pa gerški jezik. Šola se prične 21. sepL
PeUnorec.
Ozdravela sem. Italijanski pregovor pravi, da ga ni dnč v letu, o kterem bi sv. Anton ne storil 13 čudežev. ,,Osservatore Cattolico" popisuje, kako je 13. rožnika, v god sv. Antona, ozdravela v bolnišnici v Bas-sani usmiljena sestra Oliva Rossoni. Oliva je bila že čisto oslabela, vidile so sestre, da ni zanjo več pomoči pri ljudeh ter so z živim zaupanjem pribežale k čudo-delniku sv. Antonu in so njemu na čast z veliko gorečnostjo opravile trinajstdnevnico. V jutro sv. Antona dan najdejo neprevidoma Olivo čisto zdravo. Doktor Chemin, zdravnik in ravnatelj basanske bolnišnice, je izročil včliki prednici usmiljenih sester to-Ie spričevanje: „Oznaniti mi je čeznavadna, prav vesela dogodba, in ta je, da je naša sestra Oliva na enkrat od mertvih vstala k življenju in zdravju — moram zares reči, da po vsih nas sodbi je bila toliko kakor mertva. V saboto, 12. rožn., sem bil pozno v večer pri nji in našel sem njeno bolezen v dušniku, kakor tudi vodenico v naj veči nevarnosti, kar se more misliti; kadar je dihala, se persi niso čisto nič več dvigale. Ali poslušajte, kaj se je necoj zgodilo. Ob 4 zjutraj, v nedeljo 13. rožn., vstane sestra Oliva iz postelje, ktere čez 2 mesca ni bila zapustila, pride v sobo prednice in jo zbudi z besedami: »Ozdravela sem." Glavarica misli, da uboga sestra to počenja v vročini in jo spremi v posteljo. Po 8 grem po navadi obiskovat, stopim v predel usmiljenih sester in vidim Olivo, ki mi oblečena naproti gre. Morete si misliti, kako sem se čudil in stermil! Ko se nekoliko zberem, jo pričnem bolj na tanko gledati, in vidim, da ji je obličje polno zdravja in veselja, in da so zginile vse znamnja bolezni. Ta neoveržljiva dogodba se ne dd znanstveno tolmačiti, ne gre v navadni red stvari. Tako oživljenjc stvora, ki ga nisem naznanil samo jest, ampak tudi še dva zdravnika za zgubljenega, mora zares materijaliste gnati k premišljevanju. Zdravje sestre Olive se ohrani, včeraj je bila že v cerkvi in prejela je sv. obhajilo. Ob kratkem , to ozdravi j enj e j e čudež. Jaz sem bil tako terdo prepričan, da sestra Oliva mora prav v kratkem umreti,
da sem že pisal svojemu prijatlu, ravnatelju bolnišnice v Rovigu, naj mi naznani, kako se ondi dela pri po-kopanji usmiljene sestre. S poštovanjem itd. V Bassanu 16. rožn. 1868. Dr. Chemin, ravnatelj v bolnišnici." (K. L.)
Ilus-liberaluli. „Laibaherica" terdi, da Mladočehi prezirajo vzajemnost liberalnih strank vsih dežel in narodnost tam, kjer bi liberalna korist vender morala velevati, da jih za prijatle spoznajo. Za tacega vsesplošnega liberalca ,,Laibaherica" ceni Husa, in nikakor ne za „Deutschent'resserjakakor — češ — ga cenijo Mladočehi. — Človekožerci so vsi gerdi, naj gerši še, če brat brata jč.
Razgiett po svetu.
V	Fuldi zbrani škofje v pastirskem listu do vernikov pobijajo prazne in lažnjive pomislike zoper vesoljni cerkveni. Zbor zagotavljajo, da nikoli ne more koncil novih naukov razglasiti, ki niso v sv. pismu ali v izročilu; nikoli in nikakor ne bo oznanoval kaj pravici, deržavljanskim pravom in njih gosposkam, ali nravi, svobodi in pravim koristim vede nasprotnega. Še veliko druzih pomislikov so razkropili.
V	Lipsii je ravno sedanji čas neko pravo Anti-kristovo gnjezdo. Ne le, da tista „Allgemeinerica" z vsakterimi lažmi in kovarstvi zoper splošnji cerkveni zbor barantd, pobrali so tudi Antikristovi napovedovači po imenovanem časniku natrošene členke skupaj, so zvezali ljuliko v snope ter jih po svetu razpošiljajo. Keršanski „gumpci" in „tumpci", kaj pa da, si bodo za žuljevi denar od judovskih in frajmavrarskih baran-tačev kupovali ljuliko in si ž njo svojo nespametno
J;lavo napolnovali ter se nejevere popolnoma upijanili. n kaj nam še „Laibaherica" pripoveduje? Pravi, da ti pisači razklicujejo sami sebe za katoličane! Pa katošne? za take, ki so „zoper rimski dvor in zoper jezuite;" „liberalni katoličani!!" Katoličani v katoliški cerkvi, pa zoper katoliško cerkev! Ali je že kdo slišal kaj tacega, kar nam „Laibaherica" naznanuje? Slišal je vsak, kdor v cerkev hodi, zakaj vsako leto se bere sedmo nedeljo po binkoštih evangelij: ,,Va-rujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grab-ljivi volkovi! Po njih sadujih bote spoznali." (Mat. 7, 15. id.) Ali vidite, čutite sad teh lažnjivih prerokov? Njih sad je med tolikimi drugimi ta, da hočejo katoličane zoper namestnika Kristusovega spun-tati, da hočejo vernikom glavo odtergati! Ali more pa kdo brez glave živeti? More brez poglavarja, ki ga je Kristus postavil, katoličan, pravovernik , Kristusov učenec biti? Gospodje v ovčjih kožah se le tega tako neznansko boje, kar bode zbor sklenil, in ravno s tem naj očitniše kažejo, kdo da so. Zakaj, ko bi bili oni res verniki, bi vedili in verovali, da je cerkev v svojih pravih zborih nezmotljiva, ker jo sv. Duh vlada, in bili bi brez skerfci. Kar bo cerkev sklenila, to je božje delo in rodilo bode to „dobro drevo" tudi „dober sad," doseglo bo čedalje bolj ravno tisto, kar lažnjivi preroki menijo, da bi sklepi odvračevaii, — doseglo bo čedalje obilniše zcdinovanje ločenih s katoliško cerkvijo, — dosegel bo vesoljni zbor, da bo toliko hitreje „en hlev in en pastir."
Razne novice. Laško ministerstvo zapira republikance, pečati demokratiške časnike, minister Pironti je dal okrožnico, ki nevarnost žuga tiskarski postavi, in šum se velik dela zavoljo tega, demokracija počenja, da naj se ministerstvo zatoži. V Alessandrii je bojda polno politiških jetnikov. Pironti se ministerstvu odpoveduje; kaže se spet premena ministerstva. — V laški Kvesturi
v Bolonji je štiri milijone lir ukradenih. O blažena Italija, in z njo vred nova era! — Novi serbski vstav menda judom ni odveč vgoden. Avstrija, Anglija in Francija se nekje hočejo zanje popečati, pa jim bodo javaljne na Turško pot pogladile, kajti imajo drugod tako „fletno" — mem mnozih domačinov. — V Fuldi zbrani škofje so 6. kim. sklenili svoje posvetovanja. — Na Dunaju bodo duhovni od 20-24. kim. imeli duhovne vaje ; vodil jih bode o. Maks Klinkovvstrom. — Sovraštvo zoper katoliško duhovstvo, oznanovano po Garibal-dovih pismih, je v Rimu zaklalo kura ta pri ss. Celzu in Julijanu. To je liberaluhovskega humanizma sad, kterega delo so laži in hujskanje zoper duhovstvo. —
Iz Ljubljane. Slovenska abecednica v novi in stari pisavi, že večkrat natisnjena, se dobiva pri Blaz-niku. Ker je še zmiraj dosti bukev v stari pisavi in bodo vedno svojo veljavo ohranile, torej je saj toliko potrebno, da mladina tudi v nji tiskane bukve brati zna. Tudi zavoljo prav koristnih naukov o nravi in čednem obnašanji je ta naj cenejši knjižica (po 5 nkr.) priporo-čevanja vredna.
Iz Samobora nam je čast. Br. Vuga poslal za misijonarja Miroslava Chmeliček-a te le hervaške knjige: Katolički katekizam; Slovnico za 4. razred; Put vu nebo (molitvenik); Svibanjski ružičnjak (Šmar-nice). Bog plačaj; — prav dobro ste zadeli!
Preganjavci ninihov. Konkordat-marš! — Mnihi jezuiti, ligorjani, redemtoristi-marš! — drugi pod splošnjo postavo Adamovih otr6k! itd. Tako in enako so sklepali gg. konštitucijonelerji, kterih marsikteri je gotovo že klosterske dobrote vžival, ali jih še bode, — kterih sodba o duhovnih redovih pa toliko veljd, kolikor sodba kertova o solnčnih barvah.
Novo šolsko leto za bogoslovce se začne z začetkom mesca oktobra.	Dr. J. K PogaČar.
Birma bode 20. septembra v Leskovcu; 21. v Šentjerneju; 22. v Škocijanu.
Z Gorenskega, 13.vkim. Tukaj v Kranji je bila 8. kim., t. j. malega Šmarna dan dopoldne nabira vojakov v pohujšanje in godernjanje vsih vernih ljudi. Vpraša se pa, ali ima okrajni poglavar res pravico, vest ljudi tako žaliti in jih od Božje službe zapovedane praznike odvračati, in ali je tako djanje modro in previdno ter deržavi v korist? Zraven tega, da je z nabirami že navadno toliko hrupa sklenjenega, kar vsak ve, je tudi slehernemu podučenemu katoličanu dobro znano, da je zapovedane praznike pod zgubo zveličanja dolžan pri Božji službi biti. Tako djanje tedaj zanesljivo ni volja vis. vlade, in ko bi že bilo, je pomniti, da po konstitu-cijonalni vredbi je tudi ona za svoje djanja odgovorna, ker vsak le malo prevdarni človek previdi, da to ni umna politika, ako se vse verno ljudstvo brez potrebe na naj občutljivši strani v nejevoljo spravlja. Dandanašnji, ko vesoljni mir po Evropi na tako slabi nitki visi, je gotovo naj manj čas za to.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta. Neka oseba, ki bi rada cekinov dala, 1 gl., in prosi sv. blagoslova za vse dušne potrebe. Za oropano cerkev na Čatežu. Neka žena lgl.
Pogovori z gg. ciopisovavci.
G. P—r: Prihodnjič nekoliko. — G. S—t—: Serčna hvala za spomin! Spis prih. — G. L—ž—: Verjemite, daje naj bolje molčati; sicer se kavs na novo vname. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaziiik v Ljubljani.