Sredniešolske vesti. PROFESOR FERDINAND SEIDL. Ob slovesu profesorja Seidla iz Gorice piše nPrimorec": BGospod profesor Seidl in njegova gospa soproga Pavlina sta da nes (t. j. 23. aprila t. 1.) zapustila Gorico in se preselila v Novo mesto na Kranjskem, kjer bo odslej naprej živel v pokoju. Prof. Seidl je prišel kmalu, ko je začel svoje službovanje, v Gorico na višjo realko in ostal na zavodu do sedaj, ko je stopil v pokoj. Veliko je število njegovih učen cev raznih narodnosti. Vsi so si ohranili dobro v spominu vestnega in resnega svojega učitelja, ki jim je znal tako zanimivo predavati, pri katerern so se res mnogo naučili. Seidlu je bil vedno pri srcu procvit goriške realke in posebno ga je veselilo, ko se je posvečalo vedno več slovenskib dijakov realnim študijam. Seidl pa je tudi neumorno delaven v svoji stroki, razkriva in sledi razkritjein, dela in šludira, piše in predava. Našo deželo je prehodil neštetokrat, s svojim ldadvicem pretolkel kamenje, rude, zasledoval prazgodovinske tvorbe itd. Njegovi spisi in njegova zanimiva predavanja so pričala o tem. In s kako Ijubeznijo do stvari je pisal in nam predaval. Zato pa je tudi naše občinstvo tako rado prihitevalo poslušat gs. Iz Gorice je vzletal v druge slovenske dežele in potem tu razvijal švoje znanstveno delovanje. Profesor Seidl je kmalu zaslovel zbog svojega znanstvenega delovanja. On je dopisujoči član akademije znamsti v Zagrebu in Muzelskega društva za Kranjsko, ki ga je imenovalo pred kratkim za svojega častnega člana, korespondent c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo, poročevalec potresne komisije cesarske akademije znanosti na Dunaju, korespondent c kr. geološkega državnega zavoda — ako bi bili Siovenci tako srcčni, da bi inieli svoje visoke šole, bi bil prof. Seidl dičen član slov. profesorskega kolegija na takih šolah. — Profesor Seidl je mož zlatega slovenskega srca. Kako globoko je čutil, kako ga je veselil vsak napredek goriških Slovencev, kako je rad sodeloval pri tem in kako neizmerno ga je bolelo vsako nazadovanje, vsak udarec. Kadarkoli je bila kaka naša predstava, kak koncert, kak nastop, vselej sta bila on in njegova gospa prva med prvimi navzoča in vedno sta radodarno podpirala, kar je bilo podpore vredno. Seidl se je gibal tudi na političnem polju, kakor povsod, tudi tukaj cel mož, dosleden, zvest svojim načŁlom, neuklonljiv, ob katerega so zaman bufali valovi strasti nasprotnikov. Pri Goriški ljudski posojilnici je bil dolgo vrsto let član načelstva. S posebnim veseljem je sodeloval pri Pevskem in glasbenem društvu, kjer je bil n^kaj časa tudi predsednik. Za to društvo si je pridobila obilo zaslug vrla gospa Seidlova kot predsednica ženskega zbora in pevka. Kako je skrbela za red, kako je bilo vse neoporečno dostojno, vsled njene skrbi za to je odpadel marsikateri predsodek za matere . . . Danes sta odšla, dve markantni osebnosti, od nas, spomin na nju ostane živ med nami. Naj živita zdrava in zadovoljna v lepi Do lenjski metropoli, ki je lahko ponosna na svojega učenega sina, profesorja Ferdinanda Sddla, ki se vrača v njo čil in zdrav, delavnega duha in gorečega slovenskega srca, kakršnega je bil takrat, ko je odšel iz nje v mladeniški dobi svojega življenja!" — Prof. Seidl je živel v Gorici 28 let; došel je v Gorico leta 1887 za Erjav-cem. Zanimivo je, da je profesor Seidl sprejel za Erjavcem profesorsko službo in se nastanil v njegovem stanovanju ter ostal vnjem na voglu ul. Veturini in Križne ul, do svojega odhoda iz Gorice. — Prof. Seidl se poslavlja v »Primorcu" od znancev in prijateljev. Tam beremo: BOb tej priliki se toplo zahvaljujem zlasti našemu učiteljstvu, ki polaga temelj napredku našega naroda, in m e je drage volje podpiralo pri znanstvenem spoznavanju dežele. Od srca želim, da bi' vsem bila sreča mila in da se nam odpre srečnejša bodočnost." — Tako zna govoriti le učitelj in mož! Naj se uresniči njegova želja! Odlikovanje. ^Signum laudis" na traku hrabrostne svetinje je prejel za hrabrost pred sovražnikom poročnik v rezervi dr. Rudolf Mole, profesor na liceju v Ljubljani. Odlikovani je pobočnik pijonirskega stotnika Mija pl. Phillipoviča, poveljnika flotile na Visli. Na goriški realkl so napravili pretekli teden zrelostni izpit ti-le Slovenci: Angel Fajt, Ilij Bratina, Karel Janežič, Vaclav Pilon in Stanko Ravter. Vsi so poklicani pod orožje. Predavanje za ustanovitev društva mladinske brambe, ki se je vršilo v torek, 20. pr. m. ob 6. uri zvečer na višji nemški gimnaziji v Gorici, je bilo jako ddbro obiskano. Predaval je prof. Czihak. Dijakl obdelujejo polje. Naučna oblast v Dalmaciji je odredila, da morajo dijaki višjih razredov srednjih šol pomagati pri obdelovanju polja in njiv. V Dubrovniku je šol. oblast odredila, da je moralo 20 gimnazijcev iz treh zgornjih razredov v času od 19. do 25. aprila opravljati vsa potrebna poljska dela na občinskem zemljišču v Čibači. Pri delu so nadzorovali diiake profesorji. Na mesto gimnazijcev je stopilo 25. aprila 20 gojencev navtične šole. Ti so opravljali poljska dela do 2. maja. Vpokojeni sreanješolski učitelji bodo zopet poučevali. Ker je zaradi vpoklica številnih srednješolskih učiteljev v vojno službo vzdrževanje pouka na mnogih srednjih šolah združeno s težavo, je naučni minister pooblastil deželne šefe, da lahko pozovejo k poučevanju že vpokojene srednješolske učitelje. Knjige S. Š. M. za leto 1914 so izšle in se bodo prihodnji teden razposlale poverjenikom. Vsak član, tudii tisti, ki so plačali članarino potom Celjske gospodarske zadruge ali pa kar naravnost odboru v Ljubljano, se blagovoli zglasiti za knjige pri poverjeniku dotičnega okraja. Ker se to pot imenik članov ni tiskal, zato smo nabiralne pole poverjenikom vrnili in sicer jo bo dobil vsak poverjenik s knjigami vred v svojem vezanem Letopisu. Hkrati prejme tudi vsak poverjenik par položnic in po dve prazni nabiralni poli za leto 1915; eno teh pol obdrži poverjenik zase, prepis pa pošlje z denarjem vred odboru. Odbor.