St 47.
V Gorici, dne 18, novembra 1892.
Tečaj IV,
O V JL
r
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljfi. s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4’42,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1‘lg-
Za tuje dežele toiiko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
Gospodarski List1' izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
4
(Izdaja za Gorico.)
^gnanila
1 a&ijg se za štiriatopuo
tistajo lkrat,
- . * 2 „
3 „
Večkrat —--po' pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo sevto-bakarnali v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
| t Andrej Komel pl. Mira |
V	soboto popoldne došlo nam je iz Gradca žalostno brzojavno poročilo, da je ondu po kratki bolezni umrl naš rojak Andrej Komel pl. Sočebran, c. in kr. major v pokoju. Bil je še prav krepak mož. Toda malo dnij pred smrtjo počutil se je slabega, da je moral v posteljo; strdila so se mu jetra, kar je uzročilo smrt y prav kratkem času.
Kdo je bil ta mož. da smo mu odmerili odličen prostor v svojem listu?
Andrej Komel se je rodil v prijaznem Solkanu 1. 1828. Bil je sin kovača Antona, ki je imel svojo delavnico blizu pokopališča na Goriščku. Dovršivši tedanjo realko stopil je v učiteljišče, katero je dovršil z dobrim uspehom; med tem časom hodil je orgljat v Solkan. L. 1849. vzeli so ga k vojakom ter v polk Franc grof Wimpffen št. 22 in sicer k 20. kompaniji 4. batalijo-na, ki je bil namenjen na Ogersko, kjer je bila ustaja. Ko je dospel do Ptuja, bil je nakrat premeščen k vojaški godbi; zara-tega se je vrnil s transportom v Trst.
Toda k godbi ni prišel. Ker je dobro znal nemški jezik, dali so ga nekemu generalu za ordonanca. Generalu je moral povedati vso svojo preteklost. Ko je ta videl, da njegov služabnik je izprašan učitelj, ponudi mu mesto uzgojitelja svojih otrok. Komel je sprejel ponudbo. To je bil začetek njegovi sreči. Generalu se je jako priljubil nadarjeni Solkanec Komel; uprašal ga je, kaj bi želel postati. Komel odgovori: učitelj. General mu je takoj izpolnil to željo; priporočil je Komela, da je dobil učiteljsko mesto v vojaškem uzgojevališču (Mi-litarisches Erziehungshaus) v Čedadu, pozneje pa v Bellunu.
Po šestletnem učiteljevanju postal je poročnik druge vrste za videmski polk Ferdinand Este. Pozneje je postal pri istem polku nadporočnik; bil je tudi v Dalmaciji (v Kotoru) med znano ustajo. Pozneje je oni polk (1. 1859.) marširal proti severju, a pri Sežani so pobegnili vsi vojaki; častniki so ostali sami. Vojaki so bili Italijani, ki so s tem pokazali svojo zvestobo do Avstrije. Nekaj so jih tu in tam postrelili; tudi blizu Bolca ustrelili so dva, a še dandanes kažejo mesto, kjer sta pokopana.
Ko se je tak6 razšel ves polk, razkropili so častnike na vse vetrove. Naš Komel je proti svoji želji prišel k nekemu oger-skemu polku, kjer seje moral še madjarsko učiti. To je bila zanj velika muka, ker Mad-jarje je neznansko sovražil. Na vso moč se je prizadeval, da bi prišel k domačemu polku Marojčičevemu; po dolgotrajnem naporu se mu je to vendarle posrečilo. Tu je postal stotnik 1. novembra 1872.
Pri tem polku je ostal do konca svoje službe; umirovljen je bil 1. marca 1886. Pri tej priliki je dobil častni naslov majorja; vrhu tega je bil povišan v plemski stan, a kot iskren Slovenec si je izbral pridevek Sočebran. Tudi v nemškem jeziKu se je podpisaval: Andrej Comel Edler von Sočebran; krstno imč nosilo je slovensko obliko, priimek pa je pisal z laškim C, kakor je bil pisan v krstnem listu.
Dasi je srčno želel, preživeti svoje stare dni v ljubljeni domovini, vendar se je vsled drugih okoljščin naselil v Gradcu, kjer si je zgradil hišo in vri y vrednosti kakih 20.000 gld.
L. 1866. se je poročil z g. Ido Rossi, hčerjo deželnega svetovalca na Dunaju. Dne 5. novembra 1872. dobila sta hčerko Ido, ki je zdaj ravnokar dopolnila 20 leto.
Dne 28. februarja 1890. umrla mu je tašča Jožefa Rossi v 82. letu starosti. Tedaj se mu je zopet obudila želja, da bi došel v svojo ožjo domačijo; toda neprijetni dogodki so mu za vselej pregnali take želje iz rodoljubnega srca. — Meseca septembra t. 1. bil je zadnjič v domovini. Oglasil se je bil tudi v našem uredništvu in takrat smo imeli priliko pobliže spoznati njegovo plemenito slovansko dušo in njegovo vročo, d& fanatično ljubezen do slovanske domovine. Njegova idejalna duša bila je prepričana, kak6 velika prihodnost nas že čaka, ako bomo — ljndjfe in ne o . . .. ki gledajo le
na to, kako bodo delali tlako tujcem, na se pa pozabljajo.
Pokojni Komel nam je najboljša priča, kako more Slovan tudi v vojaški suknji ostati zvest sin svoje domovine. Navajeni smo gledati v častniški suknji le tujce, ki navadno niso prijazni našemu narodu; ako se pa kak našinec povspne do tolike časti, postane skoro brez izjeme poturica, ki se sramuje svojega rodu in jezika.
Toda naš Komel je v tem pogledu častna izjema, na katero more biti Slovenija ponosna, ponosna more biti še posebno naša dežela, ki je rodila takega sina, kakor da si je tudi na to stran hotela opravičiti naslov — z a v e d n e Goriške.
Čuditi se moramo vročej ljubezni, ki je pod vojaško suknjo plapolala v Komelo-vem srcu do zatirane domovine. Kako se je mož toliko ogrel v tujini za uborno svojo slovansko mater, to ni lakko umeti. A te svoje ljubezni mož ni prikrival! Zato je pa moral požreti marsikako grenko otl svojih tovarišev, ki so se mu kaj radi rogali in ga zasmehovali. To je sam večkrat tožil ustno in pismeno, posebno svojemu najožjemu prijatelju gosp. Valentinu K a n c 1 e r j u. Tako n. pr. pravi v pismu z dne 30 avg. 1871.: „Strašno veliko zbadljivk sem moral že doživeti zavoljo svoje ljubezni do drage domovine,
a še vedno stojim na trdnih nogah..............“
In res, nič mu ni škodovalo, če tudi je bil znan le pod zbadljivim imenom „ultravindi-scher Hauptmann"; postal bi bil definitiven major in odprta bi mu bila pot še do višjih častij, ko bi bil hotel. Toda o neki priliki ga je hudomušen konj pripravil ob vse veselje do jahanja, začel se je konj skoro bati. Zato se je drage volje odpovedal na-daljni karijeri ter skušal iti v pokoj. Cesar mu je prištel še učiteljska leta v pokojnino; vrhu tega ga je odlikoval, kakor smo že omenili.
Kako srce je bilo v suknji Marojčiče-vega nadporočnika Komela, dokazuje naj odlomek iz nekega njegovega pisma iz 1. 1871. (iz Celovca:) „. . . . Prihodnji mesec pojdem h kontrolnemu shodu v Doberloves. Tam so fantje lani peli lepe slovenske zbore.
Č.........se nič kaj dobro ne godi; on je
kot župan v velikih zadregah. Profesor Einspieler bo gotovo izvoljen, pa tudi Pavlič
iz Velikovca. Upati je, da Slovani
vendar že enkrat dosežemo svoje pravice. . . . Le dobro naj se Tvoji (pisal je g. Kanclerju) učenci po domače učijo, ako hočejo srečno živeti po svetu. Slovenski jezik je več vreden nego nemški; jaz sem ga na vseh krajih rabil v svojo veliko korist. — Jaz govorim tudi pri raportu s svojimi vojaki po domače, če tudi se drugi oficirji hudujejo
na me............“ — Ali ni tako pismo bela
vrana za nas Slovence? Tak mož je bil naš Andrej Komel.
Koliko knjig za vojaštvo je spisal blagi pokojnik, povemo prihodnjič; on je oskrbel naše vojake z vsemi potrebnimi vojaškimi knjigami v slovenskem jeziku, katere so pri slovenskih polkih tudi v rabi. Teh knjig je ostalo še cele kupe, ki čakajo rešenja. — Taka njegova delavnost zbujala je pri njegovih tovariših le zasmehovanje, toda pridobila mu je priznanje z najvišjega mesta. In to nam je dokaz, da tudi slovenski vojak, tudi častnik more in sme ljubiti svojo domovino, za njo živeti in delati, ne da mu je to v škodo, samo da v drugem oziru izpolnuje svoje stanovske dolžnosti tako zvesto iu natančno, kakor naš Solkanec Andrej Komel. Dal Bog našej ubornej Domovini še mnogo takih vojakov, takih častnikov, ki bi tako iskreno, tako vstrajno delali za Njeno prihodnost, kakor se je do zadnjega diha trudil naš odlični rojak:
Andrej Komel pl. Sočebran.
Slava njegovemu spominu!
vat
ženske podružnice sv. C. in M. v Gorici.
V	nedeljo 13. t. m. doživeli smo go-riški Slovenci zopet krasen večer, ki udeležencem ne pojde tako kmalu iz spomina. Priredile so nam ga naše narodne gospe in gospodične, katere uzorno vodijo usodo go-
riške ženske podružnice znamenite šolske družbe sv. Cirila in Metoda. — Ta koncert, ki se ponavlja ob tem času že nekaj let zaporedoma, ima dobrodelen namen, ker čisti dohodek se porablja za otroške slavnosti o Božiču, ko treba obdariti revno našo šolsko mladino, katero s požrtovalno u-strajnostjo rešujemo tujega valovja in po-plavja. Zato so ti koncerti najbolj obiskovani, ker vsakdo je prepričan, da na tak večer ga ne čaka le izreden duševni užitek, marveč da stori tudi dobro delo za svoj ljubljeni narod.
Ako smo že doslej vedno poročali o teh koncertih, da je prostorna dvorana »Goriške Čitalnice41 bila natlačena do zadnjega kotiča, ne vemo, kaj naj bi rekli letos, da bi prav povedali. V dvorani bila je tolika gnječa, kakoršne doslej še nismo opazili; tudi prostor pred dvorano bil je poln. Občinstvo bilo je iz boljših in srednjih krogov; priprostejega ljudstva bilo je le malo, ker drugače bi niti goriško gledišče ne zadoščalo. Koncert je počastil z dohodom tudi namestniški svetovalec vitez Bo-sizio. — Tudi okolica in ostala dežela poslala je svoje zastopnice in zastopnike. Tolmin, Kanal, Plave, Solkan in drugi kraji v Soški dolini bili so primerno zastopani; _e-nako tudi Vipavska dolina. — Kolika je bila udeležba, soditi se more iz tega, da je došlo vstopnine (in nekaj darov) okoli 230 gld., kolikor še nikoli doslej, kar je za sedanje prostore pri tako nizkej vstopnini neverjetno visoka svota.
Spored bil je nenavadno, rekli bi celo da — preveč dolg; trajal je od 8 do 11V2; toda bil je tako mnogovrsten in zanimiv, da nihče ni čutil te dolgotrajnosti — le vročina je preveč pritiskala. Za prihodnje take prilike se poskrbi boljše prezračevanje.
Po možkem zboru „Naša zastava“ govorila je mlada g.čna Ema Ličnova sledeči izvirni
PROLOG.
Na bregu tik reke razkrita na pol Stojeva tam hiša samotno,
Pri hiši pa čolnič privezan za kol Na valih se ziblje lehkotno.
Tu dOm je veslarja; v ti hiši živi Z žen6 in otroci uborno,
Za se in družino tu dela, skrbi Po dnevu in noči neumorno:
Po reki zdaj gori zdaj doli blago Zdaj tujce prevaža črez vodo,
Krvavega kruha si služi takč In lajša si britko osodo. čeprav pa se z vboštvom bojuje veslal1,
Vse vender-le voljno prenaša ;
Dovolj, če si kruha prisluži vsikdar,
Po drugih dobrotah ne praša.
A kruta nesreča, ki nikdar ne spi,
Veslarja nenadno obišče;
Kjer hišica stala nekdanje je dni,
Je zdaj pod valovi grobišče.
Z oblaki se črnimi jasno nebi')
Prevleče do konca obzorja, trromenje in tresek pretresa zemljfi,
Da grozno bobni od pogorja.
Se blisek za bliskom prižiga strašnfi In tresek za treskom se sliši;
Se spuščajo strele z neba na zemljo,
Veslar pa trepeče tam v hiši.
Se zopet zabliska in strel zarohni In — v hišo veslarjevo vd&ri,
Od groze obupno vesl&r zaihti Ter vsklikne: oj Bog nas obv&ri!
In hiša, ki bila razdrta je prej,
Razdrta sedaj je še huje,
Družina veslarja neznansko pa v njej Nad grozno nesrečo tuguje.
A lije in lije kot lilo nekdaj Za Noeta v starem je veki:^
Zapahi neba se o d pr 6 na stežaj In vode naraščajo v reki.
Rastd in naraščajo kalne vode,
Valovi bobnijo deroči,
Iz struge črez polje že vzdigajo se,
Grozčč se že bližajo koči.
Se bližajo, vzdigajo vali strašno,
Se hiše že maje vvhovje —
Gorjž ! ko bi trenil — v besnečo vod6 Se hišice zgrudi zidovje.
Kjer hišica stala nekdanje je dni,
Tepo se zdaj jezni valovi,
Kjer nekdaj'prevažal vesl&r je ljudi,
So revne družine grobovi.
*
*	*
V	priliki, katero zdaj slišali ste
—	Prečastna tu zbrana gospoda —-
V	obliki balade označena je Slovenskega roda osoda :
Veslarjeva hiša — razdrt je naš dom,
Veslar pa — Slovence nas znači,
In blisek za bliskom iu tresek iu grom — Prepir naš pomeuja domači;
Pomenja puščic ostrupljčnih nebroj,
Slovencev puščic — na veslarja,
Ki narod in jezik razdirajo svoj:
Sinovi Slovenca — ratarja !
In ona povodenj, ki zdavnih že dob Prepluti nam hoče domovje —
Sovražna je sila, ki koplje nam grob,
Da dom se naš zgrudi v valovje. —
Kot koča čolnarja že morda razdjan Bi dom bil slovenskega roda,
Če njej bi ne bila postavila v bran Se družba Cirila-Metoda.
Zatorej Bog živi to družbo vselšj,
Nje vrle Bog živi prvake,
Da šolstvo in narod bi kakor doslej
Branili nevarnosti vsake!-----
Da rasla, da cvela ta družba nam bo Vzajemno se trfiditi čemo,
Da hišico svojo in čolniček ž njo Sovražne povodnji — otmeuio !
*
*	*
Občinstvo je z napeto pozornostjo sledilo krasnim besedam pesnikovim, ki so dobile živ izraz v ustih očarujoče mlade prikazni na odru. G.čna Ema Ličnova je znana našemu občinstvu že iz 1. 1889., ko je predstavljala nuno v Preširnovi ,Nnna in kanarček"; že takrat smo se vsi čudili dovršenosti in lahkoti, s kakoršno je dajala pesnikovim mislim pravi izraz. Tolminci so imeli priložnost občudovati njene zmožnosti na odru, ko je bila še otrok. — Ko je končala, spremenila se je grobna tišina nakrat v viharen prizor po vsej _ dvorani; šumeča pohvala donela je mladi de-klamovalki od vseh stranij. Morala se je zopet prikazati na odru.
Za prologom prišel je na vrsto duet iz sloveče Smetanove opere „Prodana nevesta"; na glasovirju igrala je vsem našim čitateljem dobro znana g.čna Olga Premrou, katera s svojim glasbenim talentom kaže, da je res vredna potomka svojega starega očeta Miroslava Vilharja in strica, slovečega skladatelja Franca Serafina Vilharja. Na harmoniju je sviral pevovodja g. Ivan Mercina. Težka skladba bila je doigrana z dovršeno tehniko in preciznostjo. Občinstvo je odlikovalo igralca z živahno pohvalo.
S tritarj e v prizor „ O d e r u h“ predstavljali so: Gregorja g. Klavžar, Barbo g.čna Ida Božičeva, Kalana g. Sivec, Tineta in Ančko pa dva otroka iz ljudske Sole. Ta prizor je jako ginljiv, zanimiv iu poučen. Predstavljal se je dobro. Prav lep6 sta izvršila svoji nalogi otroka Tine in Ančka, ki sta s svojim srčnim nastopom zbudila splošno živahnost po celej dvorani.
Ženski zbor (češki) „Glej\ nad sto pesmi z gozda letau pele so učiteljske kan* didatiuje pod vodstvom svojega učitelja in pevovodje g. Mercine. Na splošno zahtevo morale so pesem ponoviti. Občinstvo se je izkazalo hvaležno vrlim gospodičnam z obi-
lo,	zasluženo pohvalo.
Pravi biser med glasbenimi točkami tega koncerta pa je bila skladba „Duh ljubezni dvigni me!“ za dva ženska glasa, gosli, glasovir in harmonij. Sopran pela je gospodična Potočnikova, alt pa g.čna Mici Han el; obe g.čni imate izurjen in prijeten glas. Tresoč sopran g.čne Potočnikove je kar očaral vse občinstvo; glasbeno izurjeni poslušalci so ji pripisovali še lepo prihodnost na širokem polju glasbene umetnosti. G.čna Hanel ji je s svojim ljubkim altom vredno stala na strani. Naj bi jih še večkrat slišali! — Na gosli je igrala čitateljem našim že dobro znana mlada g.čna Avgnsta San tl o v a, na glasovirju g.čna Olga Premrou, na harmoniju pa g. Mercina. Vsi so dovršeno spremljali petje. Tudi ta točka morala se je ponoviti; občinstvo je bogato obsipalo z zahvalo g.čni pevki in spremljevalce.
Sedma točka sporeda bila je za nas nekaj izrednega, česar do letos še nismo videii na skromnem odru »Goriške Čitalnice". Predstavljali sta se dve živi sliki, predočujoči „hercegovsko robstvo." Pomen teh slik raztolmačil nam je domači pesnik z naslednjim divnim uvodom, kateri je pred odrom polagoma čital g. Klavžar, mejtem ko so se na odru vršile priprave:
„Plen HercegOYin8ki“
(,Jaroslava Čermak-a slika)
So	štiri sestrice, res krasne tak6 Kot kčerke bi boginje bile,
Krasnejše kot v jutru pomladnem nel»6.
Krasnejše kot divne bo vile.
Sestrice te — Štiri umetnosti so,
Ki bl&žijo srce človeško.
Dulia in sreč nam s prečudno močjo Povzdigajo v ozračje nebeško.
Je prvi sestrici — pesništvo im6,
A druga se zore — kiparstvo,
In tretja umetnost ti — glasbena je,
Četrta se kliče — slikarstvo.
Katera umetnost najlepža da je,
Katera je večje veljave,
Ni lahko izreči prav sodbe le-tž;
Bi trebalo dolge razprave.
Da slikar slikarstvo bo hvalil najprej,
Ta reč je že davno dognana;
Da kipar kipartvp bo stavil vselej,
Resnica je tudi ta znana ;
Če pesnik srca in duha proizvod Nad drugimi slavlja izvodi,
Je menda pa glasbenik tudi gospod,
Da glasbo proslavlja povsodi. —
A bodi karkoli v zadevi ti naj,
O tem ni tu vmestno soditi;
Slikarstva umetnosti raje sedaj Pozornost eemfi obrniti.
Slik&rjem najslavnejšim bila da je Italija dom — to je znano.
Od tod je slikarstvo razširilo se Po drugih deželah že rano.
V Moravskem kraljestvu kedšj že Metod Kot slikar sloveč je bil slavljen !
S tem prvi je temelj slikarstvu drugod Bil v krajin slovanskih postavljen.
Zaslovel — kar tiče sedanjih se let —
Je slikar gor v bratskem nam rodi,
Podobe njegove izv6deni svet In slikarja slavi povsodi.
Ta slavni umetnik po rodu je Čeh,
Slovanov ponos je in dika ;
Njegovih slovečih najslavnejša vseh Posebno naslednja je slika :
Je „ Plen Hercegovinski “ tej sliki imč,
Čermak — pa imč umetnika,
To slavno imč mu ovčkila je Ta krasuo izdelana slika.
Pred dvakrat desetimi leti in pet*)
Umetnik je sliko razstavil, -Razstavil v Parizu, kjer celi je svet Evropski uinčtnika slavil:
Franzoz in Holandec in Belgijec je Cel6 Nemec obsipal ga b hvalo ;
Je vprašala Belgija, ali bi se Prekrasno to delo prodalo?
Za dvadeset tisoč forintov bil6 Je divno to delo prodano ;
Iz mesta Pariza je v Bruselj priild,
Tu krasno zdaj kiti dvorano. —
Predstavlja pa slika dogodbo nam to;
—	Oj tužno, pretužno resnico —
Dva Bašibozuka-Turčina kako Spremljata trop jagnjet — v mesnico.
Ni jagnjet to trop, devftjk je to trop Nedolžnih, zajetih po sili,
Iz Hercegovine mladenk je to rop,
Katere so Turci vplenili.
Na vrvi devojke privezane se Od doma poslavljajo milo,
S trinogoma k&ino da iti jim je Na znanje jim dano je bilo:
Na sšjem človeški tje v mesto Jedrdn,
Tje v Adrianopelj vleko jih ;
Iz rok jih Turčinov ne reši uobču,
Nesrečne bi rešil kedo jih ?
Na sejmu Turčinom za zlati denar Prodajo devojke se zale,
Tam v haremu bodo — kaj komu je mar? --Nevercem kot žrtve pripale. —
Oj z Bogom, z Bogom domovina,
Oj z Bogom ti naš rojstni kraj,
Za vsčlej te Hercegovina Zapuščamo nesrečne zdaj !
Gor6 ve z Bogom, z Bogom reke,
Vasice z Bogom naše ve,
Ločiti se od vas na veke,
Ločiti nam zajetim je !
Gorj6, ker mlade smo in žive Turčinom zdaj zat6 smo rop,
Gorje nedolžnim, s tem smo krive,
Žen6 da zdaj naB žive v grob t
Neb6, neb6 zakaj krasoto
Si	šibkim bitjem dalo nam ?
V	Jedreuu pekel to dobroto Nevsmiljeno bo skrunil tam !
Na nas mladenke, čiste žrtve,
Pohlepen čaka tam Turčin,
Gorje, da nismo raje mrtve,
Kot tak da čaka nas pogin !
Oj z Bogom torej domovina,
Oj z Bogom ti naš rojstni kraj,
Za vselej te Hercegovina Zapuščamo nesrečne zdaj !
Pri teh besedah potemnele so luči v dvorani, zagrinjalo se je vzdignilo in na odru smo v magnezijnem bledem svitu videli prekrasno živo sliko zarobljenih hercegovskih devojk, ki se obupajočim srcem za vselej poslavljajo od domovine, dočim jih nečloveška bašibozuka divje priganjata dalje
na pot Slika se je popolnoma po*
srečna; nekateri gledalci so mislili, da na odru vidijo človeške podobe iz voska. Zagrinjalo moralo se je štirikrat dvigniti; prizor na odru očaral je vse občiustvo, ki je zopet in zopet viharno zahtevalo, naj se slika ponovi.
Gospod Klavžar čital je dalje :
A dolga, oj dolga do mesta je pot,
Težavna je pot do Jedrčne ;
Skalovje, pustine in groblje povsod,
Ni ceste tod znane nobene!
Po gojzdih temačnih, zveri kjer se roj Potepa hlepečih po krvi Tod jagnjet preplahih volkova zdaj broj Podita privezan na vrvi.
Trinoških brezvercev brezsrčue roke Devojke na vrvi držijo,
Črez gojzde, robovja, visoke gore
V	Jedrene mladenke podijo.
Oblastna naša gospodarja Pustita nam spočiti se;
Mogočna naša poglavarja Imejta vsuiiljeno srce !
Boga če našega čestita,
Usmilita devojk se nas;
Naprej tako naš ne drvita Uslišita nesrečnih glas!
Vrvi pretiskajo nam ude,
Do žuljev jih glod&jo že;
Oj britke ure, ure hude, —
O Bog, vsaj ti nas vsrnili se I
(* Leta 1807.
Zastonj vse premile devojk so prošnje,
Zastonj je britkostno njih vpitje;
Ne da se Turčinov zmehčati srce,
Saj bol je krščencev — njim vžitje.
Naprej, le naprej, neprestano naprej Turčina s tem plenom hitita,
Do daljnih ž njim Adrianopeljskih mej Še danes dospeti želita.
A dolga, oj dolga do mesta je pot,
Težavna je pot do Jedrene,
Skalovje, gojzdovi in groblje povsod,
Ni ceste tod znane nobene.
Kot četa ovftc pa se slej ali prej Upeha bežoč pred volkovi,
Devojke tak6 ne mog6 več naprej:
Moči jim gin6 že sledovi.
Dospejo pobite do nekih pečin:
Do groblja na neki planini;
Devojkam po sili pusti se Turčin Spočiti na tej razvalini.
Postanek prav ta — je naslikal Čerm&k —
Večer pa denašnji nam daje priliko,
Postanek da more ta^gledati vsak:
Tu evo vam — živo Urmakovo sliko!
Zagrinjalo se je dvignilo in videli smo prizor, kateri je toli divno naslikal slavni češki slikar Čermak. Boljšega nzorca bi Čermak ne bil mogel najti za svojo slavno sliko. Cel6 obrazi bili so skoro isti, kakor na znani Čeramkovi sliki. Devojke počivale so ob sivej pečini, nekoje speče, druge pa žalostno premišljujoče o nesrečni prihodnosti, ki jih čaka. Bašibozuka počivala sta zraven njih, zadovoljno pušeča svoj čibuk; oborožena sta bila z izvirnim turškim orožjem iz 17. stoletja. Zagriujalo vzdignilo se je štirikrat, a zopet in zopet bi občinstvo rado gledalo ginljivi prizor iz najžalostnejše dobe naše jugoslovanske zgodovine. —• Te dve živi sliki sestavljale so gospodične: Olga Premrou, Irma Klavžar, Olga Drufa, Evelina Valentič, Ana Ozana iu Irma Fabi a ni, ter gospoda Eduard Št ra vsgitl in Eduard Prinčič. Hvala jim za obili trud, ker priredili so nam krasen užitek, ki je ovenčal to veselico narodnih naših dam v Gorici.
Mešani zbor „Spev srce mm dviga“ moral se je ponoviti; pelo se je dobro in je splošno ugajal.
Veselica je končala z veseloigro „Po-polna ženau; ta igra ustreza zahtevam dobre veseloigre, ki nam ob enem predočuje resnično črtico iz človeškega življenja; zat6 je tudi poučna. — Predstavljala se je izborno. G.čna Marica Ličnova je neprekosljivo pogodila ulogo neredne in lahkomišljene mestne dame Lujize, g.čna Fabianijeva pa njene služabnice Minke, ki je že do grla sita obilega posla, kateri ji prizadeva večinoma po nepotrebnem nerednost njene gospodinje. Gosp. Prinčič je dobro pogodil ulogo zdravnika Pavla, g. Sivec pa njegovega strica Vrablja. Uspeh igre bil je popolen. Hvala predstavljalcem za nemali trud!
Ko je občinstvo po vrednosti pohvalilo vrle predstavljalce, odbila je že HV2 zvečer in neštevilne vrste občinstva začele so se razhajati, zadovoljne z lepim večerom ter želeče si, da bi nam naše narodne go-sp6 v Gorici priredile še mnogo tako krasnih večerov.
Po koncertu zbrala seje odlična družba v spodnji dvoranici Marziuijeve gostilne k domači zabavi. Tu je g. E. Klavžar napil našim narodnim damam, ki delujejo pod zastavo sv. Cirila in Metoda za naš narodni napredek; g. prof. Šantel zahvalil je vse sotrudnike, urednik „N. S.“ pa se je spominjal dan poprej umrlega našega rojaka Andreja Komela pl. Sočebrana, želeč našej domovini veliko takih sinov, ki bi tudi v vojaški suknji tak6 vroče ljubili svoj narod, kakor ga je ljubil blagi pokojnik.
In s tem bodi konec našemu popisu o koncertu naših dam. Dal Bog, da bi ob letu zopet mogli pisati enako veselo poročilo. Živelo narodno ženstvo!
DOPISI
Iz Ljubljane, 15. novembra. (Poštni komisar g. Coni. — Reorganizacija naših mestnih uradov. — V pojasnilo.) — Jaz poštnega komisarja C o r i, gosp. urednik, ne poznam osobno (vsaj dobro ne), pa me tudi — nič ne zanima, nego trdim in konstatujem le, da je, odkar je poštni poročevalec in funk-c.ijonar tudi za Kranjsko, v svojem delokrogu in pri naših poštnih uradih marsikaj ukrenil, kar je vredno, da se človek včasi ž njim peča, če tudi ni tolikanj zanimiv, da bi zarad njega — odveč časa potratil.
Najprej „ pokazal “ je nam Slovencem svoje „zobe“ s tem, da je odstranil — večinoma vsaj, če ne vseh, — poštne pečate s slovenskim imenom, zato pa odredil samo nemške. Tiskovin slovenskih se do sedaj še ni lotil, pa zagotovila nimamo, da se jih
—	ne bo ! Slovcnci so — si misli — pro-kleto pohlevne duše: udari jih po desni, nastavijo ti še levo ! — Tako nekako si je menda mislil, ko je poslal k poštnemu urada v Ljubljano mlade uradnike, ki so sicer vešči laščine, — nemščino „lomiti“, slovenščine pa — prav nič. To navajam kot faktum, ker sem baš pretekle dni imel to srečo, z dvema takima uradnikoma občevati v — nemščini seveda, ki sta jo, kakor že rečeno, le „lomila“. Komisarju g. Cor& je to seveda „tout egal“, ker je tudi njemu slovenski jezik — deveta briga; ne tako nam Slovencem, ki imamo pravico zahtevati, da je pri nas sleliern uradnik našega jezika
vešč, naj je že potem poštni praktikant X razreda ali pa — poštni komisar.
Iz mesta na deželo je — recimo po železnici, — le en korak. Jeden junaški čin g. komisarja C o r a tudi od tod ! Pred nedolgim časom prosila je neka večja občina na Notranjskem ravnateljstvo v Trstu zarad obilega naraslega prometa za ustanovitev selske pošte. Pa kaj stori g. komisar Cor& ? Ko se je potreba najprvo v »Slov. Nar.“ razpravljala in poudarjala, dal si je d 0-t i č n i d o p i s pri nekem poštnem uradu po dveh e k s p e d i t o r j i h v nemščino prestaviti, ter vzel to prestavo potem seboj v Trst (in jo menda k »aktu“ priložil); dotične občine dve ali tri prošnje pa je kmalu potem ravnateljstvo, ozir g. C. kot poročevalec rešil tako, da jih je — odbil, češ: da ni potrebe v tej občini ustanoviti pošto, dočim je stvar bila za kulisami le ta, da je g. O. 11 a ljubo nekemu kosmopolitične-m u (!) p o š t a r j u, ki ga je baje „za svet prašal“, te prošnje odbil, ker se je — ta poštar bal, da bi njegov pavšai se po takej ustanovitvi — znatno zmanjšal! No, o takih in podobnih zanimivih pričah g. C.-ovega postopanja naj za danes zadošča, pa še drugo pot kaj: saj je zanimiv i sam včasi, — ta — g. Oora!
Po dolgem premišljevanju in pripravljanju lotil se je naš občinski svet vendar že enkrat skrajno potrebne reorganizacije mestnih u r a d o v. Ali kakor v marsikaterem oziru, lotili so se možje, ki sedč v odseku, tudi te uloge le — na pol! Ne mudi se jim ne, to je res, če bi imela ta reorganizacija tudi še par let zaspati, dovolj je, si menda mislijo, da je izvoljen odsek, reorganizacija se še lahko izvrši. No, to je res, pa je tudi boljše, da je ni, nego taka, kakor so jo — začeli. Upati je, dajo bodo izv61i popolnoma, kakoršna je na mestu in skrajno potrebna, vsaka druga bila bi — smešna in le — prazna slama. Od resnih mož priča-kovatisme vendar vsak — resne ga dela ! Ergo , . . . !
H koncu še nekoliko v pojasnilo g. Člankarju sobotne številke „Slov. Nar.“, ki meni, da meri moj dopis v zadnji številki „N. S.“ tudi na •^naroduo-napredno“ stranko. Glede na to povemo, da tako malo, kakor hoče pisec teh vrstic biti „mož nad strankami", — tako malo mu je bil namen v navedenem dopisu predbacivati možem te stranke dotične „ pregrehe “, nego naperjeni so bili dotični stavki povsem na glavnega uzročitelja gnusnega nemira ki pa
—	ima svoje pozicije (kot stranka) „na levi in desni“ — če ne celo na vseh — štirih straneh. Pač je dopisniku načelo: grajati kar je graje vrednega, krivice delati pa — nikdar in nikomur! Tega načela drži se izvestno tudi „N. S.“!In s tem — sapienti satis!
Politični razgled
Spinčičeva zadeva bila je par-Icrat na dnevnem redu imunitetnega odseka. Prvič v sredo teden; o tej seji izdano je bilo naslednje poročilo:
Predsednik odseku grof Coronini je najprej naznanil, kar mu je vlada pismeno sporočila, da namreč m in i s t e r O a ut sc h ne mara odseku izročiti aktov gledč Spinčičevega odpusta, da pa j e pripravljen odposlati po• ob l a š č e n c a, kateri bo stvar pojasnil. (Tu bodi omenjeno, da se je vladni zastopnik pred državnim sodiščem, ko se je razpravljalo o Spinčičevi aferi, tudi silno branil izročiti akte in imel vse polno izgovorov, a naposled, ko je sodišče sklenilo, da se mora to zgoditi, jih izročil težkim srcem. Sodišče izreklo se je tedaj sicer za nekompetentno soditi stvar, znano pa je, da nekateri sodniki niso zmatrali postopanja proti Spinčiču korektnim.) Posl. dr. Ferjančič izrekel je svoje obžalovanj e, da vlad a n e m ara izročiti spisov. Ra zb ti rj e-n o st v prebivalstvu bode v sl e d tega le še narasla, „ker se bode mislilo, da ijt e tukaj za čin kabinetne jnstiee.* Govornik je zate-g a d e Ij, p r edlag a l, n a j zbornic a od vlade zahteva vse akte. — Ne-m e c dr. W e e b e r izrekel se je zoper ta nasvet in predlagal, naj se vlada povabi, da odpošlje zastopnika, kateri bode pojasnil vso stvar. — M la do č eh dr. Lang podpiral je odločno Ferjančičev predlog in nasvetoval, naj se od vlade zahteva, da predloži akte tekom osmih dnij. /a slučaj, da odsek ne odobri njegovega nasveta, je predlagal, da je pred odsek poklicati tožitelja posl. Spinčiču in toženca ministra Gautsclia. — Poljak vitez A b r ah a m o w i c z se je protivil tako p red-logu dra. Ferjančiča, kakor predlogu ara. Langa, češ, saj ni upanja, da bi vlada akte radovoljno izročila (!)»	(Je	)°
zbornica pozvala. — Nemec dr. 1Veeber je modroval, da odseku ni nič mari, Če se je zgodila kaka krivica profesorju Spinčiču, ampak da mu je le preiskati, ali se je zgodila kaka krivica poslancu Spinčiču, to pa je moči razvideti samo iz razsodila. (O logika, kje si ?! Zakaj bi iz aktov, kateri so bili p o d-laga razsodilu, ne bilo tega bolje razvidetiV.)
—	Weebrov predlog podpirala sta Nemca dr. N i t sc h e in dr. B au e r, slednje imenovani
bil je zlasti zoper to, da bi se Gautsch in Spinčič z a j e d n o zaslišala in je nasvetoval, povabiti Spinčiča po vladnem zastopniku. — Pri glasovanju odklonil je odsek predlog dr. Langa s šestimi proti štirim glasom in vzprejel Weebrov predlog. — Od Nemcev in Poljakov kaj drugega niti pričakovati ni bilo.
V	ponedeljek došla sta k seji vladna zastopnika viteza Spaun in Riti n er. Dr. F er-j a n č i č je zahteval, naj bi se poklical stenograf, Ici bi doslovno zabeležil vladino poročilo, katero bo podlaga daljnim obravnavam, ker vlada noče izročiti aktov. To zahtevo podpira tudi zapisnikar dr. Lang. Proti je bil Poljak Abrahamovič, češ, da potem bi seja ne bila več tajna (!). — Vladin zastopnik dr. Rit t n er je povedal same znane reči, a nič takega, kar bi poslanci radi vedeli; iz njegovih besedij ni nihče mogel soditi le o najmanjši krivdi Spinčičevi. Dr. Lang zahteva, naj bi vlada predložila vsaj zapisnik o preiskavi, a vladin zastopnik izjavi da tega ne more storiti. Na to zahteva dr. Lang, naj bi se preČital vsaj zapisnik, ki se je bil spisal s posl. Spinčičem, lcer se mu marsikaj poklada na jezik, ker on zanika. Zastopnik vlade pravi, da tega ne more storiti. Na to zahteva dr. Lang, naj bi se prečitalo vsaj glasovanje obeh senatov (v Gorici in na Dunaju) brez imen posamičnih glasovalcev, a tudi tega vladin zastopnik ni dovolil. Na to proglaša dr. Lang, da cela zadeva je le očitno nasilstvo proti posl. Spinčiču, Dr. F er j a n č i č in baron Mor se g poudarjata, da iz postopanja vlade more javnost soditi, da tu gre za nekaj, kar mora vlada prikrivati. Ko je vlada slišala še celo vrsto trdih očitanj, prečital je dr. Rittner neki spis, v katerem vlada trdi, da je prof. Spinčič v svojem stanovanju imel agitacijsko pisarnico in da je delal izlete, pri katerih je agitoval za dr. L a-ginjo. — Zdaj vemo torej, kaj vlada šteje prof, Spinčiču v greh. O tem se bo vršila v zbornivi ostra razprava.
Državni zbor. — Danes teden odgovarjal je minster Gauč na interpelaciji grofa Hohenic ar ta in dr. Luegra zaradi odprave glasne molitve v dunajskih šolah. Mož se je zvijal na vse strani, opravičil se pa ni; konečno je pa zatrdil, da učna uprava ne bo nikdar pustila žaliti verska čustva katoliškega prebivalstva. — V isti seji interpeloval je dalmatinski poslanec zaradi preganjanja somišljenikov „Hrvatskega kluba“ od strani politišlcih oblastnij in radi kršenja občinske samouprave. — Predsednik naznani, da sta bila pri nadomestni volitvi v odseke voljena v legitimacijski odsek dr. Gregorčič v tiskovni odsek pa dr. Gregorec. — Dr. F u c h s stavi predlog o živinskih boleznih, R o s k o š-n g in S l a m a pa interpelujeta poljedelskega ministra o porabi mesa vsled kužnih boleznij pobite živine.
Češka mirovna pos\eto\a>tja.
—	Zadnji uvodni članek pod tem naslovom moramo zaključiti krajše nego smo nameratali. Hoteli smo povedati, kaki se je posvetovanje vršilo, kakd so se izjavljali zastopniki posamičnih strank, a prostor nam tega ne dopušča. Sicer pa smo navedli vse glavne točke, da ima lahko vsak pozoren čitatelj dosti jasno sliko o tem važnem političnem dogodku. — Rekli smo, da nemško-liberalno časopisje je kar zatrepetalo, ko je doznalo, da vse češke stranke so se zjedinile v glavnih točkah Češkega programa. Minister grof Kuenburg je pa naznanil v levičarskem klubu, da tudi vlado je iznenadil uspeh onega posvetovanja; vlada se baje boji, da kakor so se vse češke stranke združile ta pot za načelne temelje svojemu političnemu delovanju, taki bi kedaj vtegnile složno prestopiti v opozicijo, a s to možnostjo mora vlada računi ti. Taki je povedal minister Kuenburg. Tolik strah imajo torej Nemci in vlada pred složnim postopanjem vseli čeških strank, in to je najboljši dokaz, kakd potrebna je taka slogi. Žal, da se složnost ne pospešuje taki, kakor bi bilo želeti. O tem bomo morebiti govorili prihodnjič.
Razne politične no\ice. —
Ruski carjevič je bil na cesarskem dvoru dunajskem sijajno in presrčno sprejet, kar je naredilo v Rusiji najboljši utis. — Ogersko ministerstvo je konečno padlo. Novo ministerstvo je sestavil dosedanji finančni minister dr. \Vekerle. Ni mogoče, cla bi to ministerstvo imelo daljši obstanek. Rum tinski kralj došel je s kraljevičevem v torek na Dunaj. Tudi onadva sta bila na cesarskem dvoru presrčno sprejeta. — Hrvatski sabor sklican je za 5. dan decembra. Vesti o neki večji politični prihodnosti bana Hčdčrvary-ja še vedno nočejo potihniti. Nekaj mora biti torej vendarle resnice na t»rn\
Domače in razne novice
Osebne vesti. — V torek sta se poročila v Tolminu g.čna Mimica Ivančičeva, hčerka tamošnjega c. kr. notarja in deželnega poslanca, in gospod Miloš Zavadlal, c. kr. gimnazijski'profesor v Celju. Novo-poročencema naše najsrčnejše častitke! M110-gaja ljeta!
Gospod Ivan Dovgan, sin hišnega posestnika v Gorici, napravil je na graškem vseučilišču v teku petih tednov dva izpita: drugi in tretji. Vstopil je že kot praktikant pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
—	Rekli smo že, da naši mladi rojaki delajo svojemu narodu na Goriškem vso čast.
Hvala jim! Njih v/gled vspodbujal bo druge, da ne omagajo na težavni poti.
Kot poštna opraviteljica na novi poštni urad v Rubije-Sovodnje je prišla g.čna Pavlina Nissata (?) iz Bilj, ki se je izučila v Št. Petru.
— G. Maks Ličen, posestnik v Ri-hembergu, poročil se je dne 17. t. m. z go-podično Katerino Lussnig-ovo učiteljico na Opčinah.
Radodarni doneski. — V zadnjih 8 dnevih došli so za (Slogine učne zavode naslednji darovi: Anton Pipan v Lokovcu 3 gld. — Anton Mlekuž nabral v Čepo-vanu pri Kofolu 1 gld. 80 kr. — Dekan J. Peternel v Kobaridu poslal je 14 gld., katere so zložili 14. t. m. tamkaj zbrani gospodje. — Leopoldina Ples v Devinu namesto vstopnine h koncertu ženske podružnice 2 gld. — Florijan Čehovin v Branici 1 gld. — »Renčani, ki se niso mogli udeležiti nedeljske veselice 6 gld. 70 kr.
•— G radenski 3 gld. — K. J. v G. 3 gl
— Rodbina I. P. v Gmd. 1 gld. Maks Ličen iz Rihemberga na dan svoje poroke daruje z a slovensko deco v Gorici 3 gld. v
Zenski podružnici sv. C. in M. je došlo: Namesto vstopnine k nedeljski veselici: Prof. Vjek.v S p inči 6 2 gld. — Župnik B. Grča v Šempasu 2 gld. — Vi-karij J. Mašera v Št. Mavru 1 gld. — Pravnik E. Spira 1 gld. —‘ Ana Kofol in učiteljeva soproga iz Čepovana 2 gld.
— Major Ilijaševič 5 gld. — Gospa Kocjančičeva v Podgori 2 gld. — Dr. Nikolaj Tonkli v Gorici 5 gld. — • Dr. J. Abiam v G. 2 gld. —- V. K. in I. I. 5 gl.
Tak6 se kaže naše rodoljubje na Goriškem! Naprej, ker v tem znamenju zmagamo! Bog živi take prijatelje naše mladine!
Odbor „Goriške ČitaHee" je sklenil, da uvede tudi v bralnico in igralnico plinovo razsvečavo po novem načinu, ki daje mirno in lepo belo luč, kakor električno. — V obeli sobah so postavljene nove večje peči. Zatč se društveniki po zimi ne bodo mogli potoževati, da je mrzlo.
— Vsled tega se gotovo v dolgih zimskih večerih razvije v čitalničnih prostorih ži-valmeje življenje, bodisi v bralnici ali pa igralnici. — Jutri bo navadni predpostni plesni venček. Odbor je v zadnji seji izražal željo, da bi se teh zabav nekoliko bolje udeleževali tudi neplesalci. To je potrebno zaradi živahnosti; ako ne, je vse preveč mrtvo in našega prvega društva skoro nedostojno. — V adventu priredi „Čitalnica" svojim članom »Miklavžev večer" in to tisto soboto po sv. Miklavžu. Predstavljala se bo večja igra. — Silvestrov večer bo po navadi drugih let.
Slovenska Čitalnica v Goriei priredi jutri 19. t. m. svojim udom in povabljenim gostom plesni venček. Sviral bo gori-ški orkester. Začetek ob 10 uri zvečer. — Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljenim gostom, ki se morajo izkazati z vstopnico. — Zaradi živahnosti takih zabav bilo bi želeti, ko bi se jih nekoliko bolje udeleževali tudi neplesalci. — Odbor.
Vabilo k plesu, kojega priredi Goriški Sokol v svojih prostorih pri zlati zvezdi v nedeljo dne 20. novembra 1892. ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 60 kr., za povabljene goste 1 gld. Neudom ni dovoljen uhod brez ustopnice. Ustopnice se dobivajo pri odbornikih. Pri plesu svira goriški or kester; k obilni udeležbi vabi uljudno — Odbor.
František Odriček, najslavnejši umetnik na goslih, ustavi se mimogrede tudi v Gorici dn& 28 t. m. in dii tukaj en koncert.
V	ta namen je najeta dvorana društva „Casino di Cura“ v glediškem poslopju,
Odriček je po rodu in duhu Čeh ; rojen je bil 1. 1859., imi torej še le 33 let a že si je pridobil svetovno slavo. Koderkoli ie hodil, očaral je poslušalce z nebeškimi glas-sovi iz svojih goslij. Najznamenitejši glasbeniki so priobčevali o njem naudušeno pisane članke in ocene. Marljivim čitateljem slovenskih listov je ta slovanski umetnik že dobro znan; bil je že parkrat tudi v Ljubljani. — Prihodnjič priobčimo spored koncertu. Dne 28. t. m. čaka nas torej umetniški užitek, čaka nas krasen večer. Toliko za danes.
Klobuk je zamenjal nekdo po nedeljskem koncertu v čitalnični bralnici. Vzel je slabši klobuk za boljšega. Slaba taka zamenjava! — Ker pa tega ne mara tisti, ki je na boljem, naznanja, da se klobuk more zameniti v uredništvu našega lista.
Gledišča celega svetil imajo navado, da dajejo zastopnikom časnikarstva prost uhod in primerno odličen prostor, in to brez razlike narodnosti. Zlasti velja to za opero, ki ima, skoro bi rekli, mednarodno vrednost.
—	Kar je pa v navadi po vsem omikanem svetu, tega nočejo poznati možjž, kateri imajo v rokah društveno gledišče goriško. Ti možje se niso še nikoli domislili svoje dolžnosti, da bi tudi glasilu Slovencev odločili v gledišču primeren brezplačen prostor, ko najbržfe vendar ved6, da brez Slovencev bi goriški Lahi še polente ne imeli, kamo
li,	da bi mislili na zabavo v gledišču. Vrhu tega obiskujejo gledišče, zlasti opero, tudi mnogi Slovenci. — Mi dobro vemo, zakaj znana gospoda prezira naš list. Da bi se pa popolnoma prepričali o njenej naklonje-
nosti, poslali smo vodstvu gledišča prošnjo za prost uhod, — a to prošnjo je vodstvo naravnost odklonilo. O tem nismo dvomili, a vendar je dobro, da je vodstvo izrecno pokazalo, kako mrzi javno glasilo slovenskega naroda na Goriškem. — Goriški Slovenci, katerim smo pravili o tem dogodku in ki imajo navado, da gredo vsaj trikrat poslušat vsako opero, odslej opuste to navado. Prav tako! Zob za zob !
Enakopravnost pri davkarijah. — Na
poročilo v zadnji „N. S." pod tem naslovom prejeli smo naslednji dopis:
Slavnemu uredništvu »Nove Soče“
v Gorici
Na podlagi §. 19 tis. zak. vabi podpisana glavna davkarija slavno uredništvo, da sprejme v njen cenjeni list „Nova Soča" sledeči popravek-
Ni res, da se je plačilni nalog za I. P. iz Bukovice, o katerim omeni „Nova Soča“ v štv. 46 dne 11/ii 1892 pod naslovom »Enakopravnost pri davkarijah," pri tukajšni glavni davkariji napravil. Resnica pa je, da se je napravil oni plačilni nalog pri slavnemu c. k. pristojbinskemu uradu v Trstu in sicer v zmislu enakopravnosti, ker je prejšni akt, ki ga niso sestavili c. k, finančni uradi, na podlagi katerega se je o-menjeni plačilni nalog napravil, tudi v italijanščini pisan. — C. k. glavna davkarija v Gorici dne 14 novembra 1892. Andrejčič, Vittori.
Drobne noviee. — Goriško veteransko društvo bo imelo jutri ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travnikn tiho mašo v proslavo godu Njenega Veličanstva cesarice p]lizabete. — Volitve za cestni odbor tolminski vršile so se v sredo. Čujemo, da je glavar volitev odložil na nedoločen čas, ker ni došlo zadosti volilcev (?!) Bile sta dve stranki. — Predelska železnica je zopet na dnevnem redu; mnogo se piše in govori o njej. Ustanovil se je tudi poseben odsek pod vodstvom našega deželnega glavarja prevzv. g. Fr. grofa Coronini-ja, ki bo agitoval za to železnico. — S Krasa nam piše čita-telj „N. S.“, da bi kazalo novi „heller“ imenovati stotejka, kakor je nekdo priporočal v „Edinosti.“ Dobro, samo da to ime sprejmejo tudi drugi Slovani. Treba je uza-jemnega dogovora! — V Kobaridu so imeli v ponedeljek navadni trg po zahvalnici; bil je lep dan, trg pa prav dober v vsakem oziru. — Naš rojalc g. Fr. Munih, živi-nozdravnik na Reki, podal je pritožbo proti goriški policiji, ki ga je 13. t. m. po noči dvakrat zbudila iz spanja pri Treh Kronah. Reška „Varietti“ obširno opisuje ta dogodek, ki je več kot čuden. —
1Z Ločnika nam poročajo: Učeraj po noči ubili so blizu Ločnika nekega človeka. Po zunanjosti sodeč mora biti kak furlanski delavec. Ima več ran s kamenom po glavi in eno z nožem v vratu. O zločincu ni sledu.
Cesta od Kauala skozi Avče do Sv. Lneije je vsled cesarskega sklepa z dne 23. oktobra t. 1. uvrščena med skladovne. Da bi bila le tudi dodelana! Ta nova cestna zveza bo znamenite važnosti na eni strani za Avče in Kanal, na drugi pa za sv. Lucijo, za celo Idrijsko in Baško dolino. Toda zahtevala bo velikih denarnih žrtev in brez izdatnih podpor iz deželnega in državnega zaloga se zlasti kanalski okraj, kateri je vsled zaporednih slabih letin gospodarsko obnemogel, niti ne bo mogel lotiti ogromnega podjetja. Ker je cesta tudi državne važnosti, bilo bi umestno, da bi se naši državni zastopniki tudi na Dunaju potezali v dosego primerne podpore. Na Kanalskem, kjer je v nekaterih občinah toča uničila poljščino, povsod pa suša pokvarila in pokončala jesenske pridelke, bi letos javno podjetje dobro došlo zaslužka petrebnemu prebivalstvu.
Ženska podružnica družbe sr. Cirila In Metoda za Sežano in okolico vabi na veselico, katera bode v nedeljo dne 20. novembra t. 1. v prostorih hotela „Treh Kron.“ Razpored: 1. — Pozdrav. 2. — H. Volarič: „Slovanska pesem“, mešan zbor. 3.
—	S. Gregorčič: »Rabeljsko jezero," deklamacija. 4. — A. N ed v e d : „Zvezna,“ moški zbor. 5. — Fr. Liszt: „Rapsodie Hongroi.se,“ čveteroročno sviranje na gla-sovir. 6. — F. S. Vilhar: »Domovini," mešan zbor. 7. — A. Foerster: »Po jezeru," koncertna ilustracija, sviranje na glasovir. 8. — Hostnik: Dva gospoda pa jeden sluga, burka v jednem dejanji. 9.
— Jos. Kocjančič: Venec narodnih pe-snij iz L zv., moški zbor. 10. — Šaljiva loterija. Ustopnina 30 kr. za osebo.
— Začetek točno ob 6 uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen prekoristni naši šolski družbi, vabi uljudno k obilni udeležbi.
— Odbor.
Družba sv. C. in M. — Prvih 20 kron daroval je Družbi sv. C. in M. dr. Josip Sem e c v Celju. Dober začetek! Bog daj obilo posnemovalcev.
Drugi zlat za 20 kron poslale sta sestri Antonija in Rozalija Rebekova z Dunaja, ki sta ta denar prislužile. Casl takim Slovenkam, ki se v tujini spominjajo domovine!
Pričakovati smemo, da ta naša preko-ristna družba dobi obilo podpore v novih kronah. V ta namen se priporoča po listih, naj bi se po celej domovini razpredla živahna agitacija. Prav ! Le naprej! To bodo gotovo zanimivi razkazi o »kroninih daro-
vih" v slovanskih časopisih!
Ženska podružnica v Trstu bo imela jutri večer veselico v prostorih »Tržaške Čitalnice." Sodeloval bo tudi „ Tržaški Sokol."
Odrešenja dan. — Pod tem naslovom naznanja zadnja »Edinost," da so Slovenci po dolgotrajnem trdem boju zmagali v pomjan s ki občini ter, ako Bog da, za vselej premagali nasprotno lahonsko silo. V 3. razredu zmagali so z 32, v 2. razredu pa z 20 glasovi večine. Ta občina pride torej v slovenske roke. Slava neumornim voditeljem in odločnim volilcem! Ker ima ta občina veliko volilnih mož, zato je velike važnosti o volitvah v državni zbor. A zdaj je v naših rokah! Padla je lahonska trdnjava poleg Kopra/ Lahonstvo se umika, pravična naša reč zmaguje!
V	1. razredu zmagali so nasprotniki. Ker so pa tudi ti izvoljenci vendarle Slovenci, zaslepljeni po obljubah laške sinjorije, upamo, da počasi pregledajo svojo zmoto in da se pridružijo svojim narodnim tovarišem.
(2)
Občinski pravnik.
(Dalje).
Po obstoječih postavah ima vsak javen zastop v svojem gospodarstvu ravnati se po določenem, ali, kakor pravi naš občinski red, na gotovo postavljenem p r o r a-č u n u ali p r e u d a r k u. Proračun je torej postavno zapovedana, neobhodno potrebna podlaga vsaki javni upravi, ker so po njem določene meje in odkazana pota, med katerimi in po katerih ima vsak posamezen zastop gospodariti v ogib lastni odgovornosti tistega, kateremu je izročeno gospodarstvo.
Mi se hočemo posebno baviti z občinskimi proračuni: saj to, kar razložimo o njih, velja z malimi spremembami tudi za preudarke cestnMi, šolskih in vseh drugih javnih zastopov.
Po občinskem redu za našo pokneženo grofijo (§. 65) ima župan vsako leto sestaviti proračune dohodkov in stroškov svoje županije in občinskih zavodov za naslednje upravno leto in občinsko starešinstvo jih mora postaviti na gotovo vsaj en mesec pred začektom leta.
To odločilo je važno in župani bi je morali vestno in natančno izpolnovati, da ne zakrivijo nerednosti v občinskem gospodarstvu in škode občinam in njih zavodom; kajti, dokler niso proračuni postavno potrjeni, ne sme župan za občino denarjev izdajati, ali za občinske potrebe od sosedov kake davščine ali službe terjati. Samo ke-dar gre za prav nujno stvar in se župan brez velike škode in nevarnosti ne more poprej obrniti do starešinstva za dovoljenje, sme on denar, kolikor ga je treba, izdati, mora pa nevtegoma reč predložiti sta-rašinstvu, da mu to pozneje potrdi. O službah (robotah) pa velja v slučajih nujne potrebe pravilo, da morajo vsi ljudje v občini, ki so za to dobri, na županov poziv zastonj poprijeti se dela, da se odvrne kaka preteča nevarnost ali kaj enacega.
Proračun mora biti tudi za to o pravem času ugotovljen, da ne zgubi občina dohodkov od občinske užitnine; kajti pri-kladi k užitnini vina in mesa in davščine, ki se zalagajo na točenje piva in žganja, ne smejo se nikdar pobirati za dobo, predno j ih je star ašins tvo dovolilo in više oblastvo potrdilo. Če je torej proračun ustanovljen in so taki občinski davki (poviški) potrjeni n. pr. še le maja meseca, ne sme župan za prve štiri mesece in za čas do dneva končne potrditve ničesar terjati na ime občinske užitnine. Za tako zgubo pa mora biti odgovoren tisti, ki jo je zakrivil in starešinstvo ima pravico in celo dolžnost nalagati tako odgovornost županu, kojemu se je ravnati po postavnih določilih.
če pa župan ne gospodari po preudarku in trosi občinski denar po svojem spoznanji, dasi morda tudi v korist občine, raz-postavlja se nevarnosti, da mu starešinstvo, reševaje njegove račune, odbije nekatere ali vse take zaračnnjene troske, kateri niso bili določeni v proračunu in za ktere ni o pravem času zadobil starašinstvenega privoljenja.
Proračun obsega na eni strani vse navadne in nenavadne dohodke, ki se bodo v upravnem letu previdoma stekali v občinsko blagajnico, tako: dozdevno gotovino v začetku leta, obresti občinskih glavnic (kapi-talov) in obligacij, najemščino od občinskih posestev, sejinsko štantnino, prejemke za dovoljenje godce imeti, prehranitnine, kijih povrnejo premožne, v bolnicah zdravljene osebe, globe, davke in druge davščine od občinskega posestva, ki jih plačujejo sosedje, kateri uživajo to posestvo (§. ' 70), ne-previdene dohodke itd.
Na drugi strani je razkazati v proračunu vsakoršne troske, ki jih bo občina v istem upravnem letu imela, kakor: plače občinskih uradnikov in služabnikov, troške za pisarnične potrebščine, znabitne nagrade županu in podžupanom in pa to, kar pojde občinskim zastopnikom v povračilo gotovih troskov, ki jih jim utegnejo prizadeti občinski opravki (§. 24), prehranitnine za domače nepremožue bolnike zdravljene v javnih
bolnicah, troške za' preskrbljevanje ubogih, za krajno policijo, za občinske ceste, in poti in službe, ki jih bodo morali Občinarji opravljati (§. 79), davki in druge davščine od premoženja in posestva občinskega, plačilo občinskih dolgov in dotične obresti, pravdne troške, troške za neprevidene potrebščine itd. Stroškov za zidanje in vzdrževanje cerkvi in duhovnijskih poslopij in sploh za cerkvene potrebščine praviloma ni sprejemati v občinske proračune ; po nobenem načinu pa jih ne gre zalagati s prikladi na vse izravne ali neposrednje davke v zmislu §. 72. obč. reda; kajti po določilu S. 36. državne postave z dne 7. maja 1874.
tv. 50 drž. zak.) zastran vredbe zunanjih pravnih razmer katoliške cerkve, so dolžni take potrebščine zalagati samo udje dotične cerkvene občine. Oproščeni £0 torej te dolžnosti vsi tisti, kteri so dru-zeg.‘’ veroizpoznanja in pa taki davkoplačevalci, ! teri imajo sicer v mejah dotične du-liovnije kaj posestva ali kako obrtnijo, pa imajo drugod stalno stanovanje ter pripadajo drugi cerkveni občini.
Kar se tiče lovščine ali dohodka od lova, zapovedal je naš deželni odbor že z okrožnico 27. oktobra 1875. štv. 1951., da se ima od tega dohodka staviti v proračunu med druge občinske dohodke le toliko, kolikor ga pride, potem ko se razdeli čisti znesek med posamne posestnike zemljišč, ležečih v občini, na zemljišča, ki se štejejo k občinskemu premoženju ali k občinskemu posestvu, in sicer v drugem primerljaju s tem _ namenom, da se obrne v prid tistih sosedov, kterim gredo užitki občinskega posestva (§§. 63 in 70 o. r. *)
*) Tako je strogo postavno. Velika večina naših občin pa stavi celo lovščino med občinske dohodke in ker se zemljiščui posestniki temu ne protivijo, porabi jo, kakor druge doliodke v založbo navadnih občinskih potrebščin. Lovščina je skoro povsod tako neznatna, da bi razdelitveni operat v zmislu postave več stal, nego ona znaša. Zato se tudi oblastva navadno ne spodti-kajo nad takim ravnanjem ter zahtevajo strogo izvršitev postave samo, kedar jim je razsojati o morebitnih podanih pritožbah.
(Dalje pride)
ZAHVAL, A.
Z nemalo bojaznijo se je lotilo podpisano načelništvo težke naloge, prirediti običajno jesensko besedo v društvene namene, glede na množino pogojev dobrega vspeha in glede na množino potrebnih sodelujočih močij. A kamorkoli se je načelništvo obrnilo, povsodi je zadelo ob toliko radovoljne pripravnosti in toliko gorečnosti za stvar, da je šlo vse skoro samo ob sebi; in toliko gorečnosti so pokazali eni s sodelovanjem bodisi nastopivši v sporedu bodisi, da so drugače šli prirediteljem dejaustveno na roko, toliko je pokazalo občinstvo z ogromno udeležbo in z velikodušnimi nadplačili, tako da je ob taki občni zložnosti se novič utrdil up vsakega dobromislečega udeleženca v boljšo narodno prihodnost.
Najiskrenejša zahvala tedaj vsem, ki so pripomogli sodelovanjem in požrtovanjem k lepemu vspehu, posebno pa bodi zahvaljeno slavnemu vodstvu c. kr. učiteljišča, ki je blagodušno dovolilo sodelovanje gojenk; g. I. Mercini za ognjevitost, s katero se je trudil za ugodno izvršitev glasbenega, g. E. Klavžarju za ravno tako požrtovalno prirejanje in izvrševanje dramatičnega dela vsporeda, slavnim uredništvom slov. listov za objavljanje in priporočevanje veselice, ter vsem velikodušnim darovateljem na oltarji rodoljubja. Bog jih živi.
Načelništvo ženske podružnice sv. Cirilu in Metoda,
r
Podpisani naznanjave vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem na Slovenskem prežalostno vest, da je najin ljubljeni soprog oziroma oče, gospod
AMrej Cnel pl. Sočelran
c. kr. major v pokoju
dni' 12. t. m. ob lll/2. zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. — Dne fj li. t. m. bilo je njegovo truplo položeno k večnemu počitku na graškem pokopališču. Vsem prijateljem in znancem, ki so nam pri tej tužni priliki kakorkoli izkazali prijazno sočutje, izrekave svojo naj-toplejšo zahvalo.
V	G r a d c u, 15. novembra 1892.
Ida Comel pl. Sočebran
M	soproga,
L	Elma Comel pl. Sočebran
,   ______________________________________
Ganz seidene Foulards von 85 kr. bis 11.
4.65 p. Met. (ca. 450 verscli. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- nnd stiick-■vveise porto- nnd zollfrei in’s Hans die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), ZU-rich. Mustermugebend.Briefe kosten 10 kr. Porto
EATRREINER’
j
♦
♦
♦
♦
♦
Dobi se povsodi. "5BU
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
Neprekošen primesek navadni kavi,
ZNEIPFOVA
SLADNA
JLV
:
:
hr M*	mn Omr HM M
a
(M o IZ 22
O
kH P«
-rZ
>0 »o
rO k
<v
>6Q k
JOSIP BISIAK
v Raštelju št. 3.
Zaloga usnja
iz prvih tvornic domačih in tujih ter vsakoršnili rečij, ki se potrebujejo v čevljarstvu, sedlarstvu in kujigoveztvn.
Dalje zaloga vrvij vseli vrst. Vse na drobno in na debelo po takih cenah, da se boji ne tekmovanja.
Zaslop najznameuitejše tvor-nice nepremočljivih streh za vozove.
CD CD
o
E*03
o ai
e*
pr
Francoska dreta po 65 kr. zavoj.
!
^ SADNA DBEVESA:
Jablane, hruške, slive, breskve in marelice, visoka ali pritlična, raznih vrst, vse z imeni, prodaja
J Jos. Stiegler ♦
oskrbnik pri Eksc. grofu Coroniniju v Št. Petru pri Gorici.
{^Kazxxzsa:aExa:zxxzx^
J S¥IČ11I1MPII |j
M	Alojza	Baderja	n
N
N
H
N
M
N
M
M
N
M
H
N
H
K
H
M
K
K
H
H
N
N
N
N
N
N
N
N
N
K
N
H
H
N
N
K
r GORICI, SemeniŠku ulica 24.
Odlikovana na raznih svetovnih razstavah, na vatikanski razstavi 1. 1888. pa z
zlato svetinjo.
1. Ponuja častiti duhovščini in čast. cerkvenim oskrbništvom svoje sveče in torče iz čistega garantova-n e g a č e b e 1 n e g a voska, izdelane pod nadzorstvom prečastitega knezonadškofijskega ordinarijata go-riškega; na vseh je pritisnjena tvor-niška znamka, protokolovana v registrih c. kr. oblastnije.
Cena znaša gld. 2.50 za kilo s plačilom po enem lelu ali pa s 3% popusta pri takojšnjem plačilu. Naročila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje.
2. Velikonočna sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezbo, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku.
3. Velikonočne sveče s slikami na olje in tudi okrašenimi z ornamenti v dozdevni slikariji.
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče za razvitljavo in pogrebe itd. namreč.
a). Sveče voščene I. sostava po avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo.
b). Sveče voščene I. sostava po lombardskem in beneškem načinu gld. 1.00 kilo.
Pogoji gornji.
5. Naj finejše kadilo Lagrima Orien-tale gld. 1.20 kilo.
6. Kadilo nižje vrste v zrnih 70 ki’, kilo, kakor tudi storač in gumij Mirra.
Da so sveče iz pravega čistega čebelnega voska, garantuje se s 1000 gld.
xxzssxz
:g«3cac*Sg;
SE,
H
N
N
K
H
N
M
N
N
M
N
M
N
K
N
H
K
H
H
N
N
M
M
N
N
H
N
H
N
K
N
N
H
H
K
M
M
Čniovite kaplji«
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiih želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostib, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarniei Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. Ji- Itovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, 111 L j iul. Grečelna „pri Mariji pomagaj" ; v Po-siojini v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsilcakih balzamov, katere s/joj n o oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi tu nevarni nasledki.
Štev. 397/Op.
RAZGLAS.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil III. četrtleta t. j. mesecev
julija, avgusta in septembra 1891
začne v
ponedeljek, dne 12. decembra 1892.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od rai ,iateljstva zastavljalnice
in ž njo združene hranilnice.
F Gorici, 11. novembra 1892.
ffioooocaooooooooooosoc^
oy OZNANILO.
Tvrdka Franz Katlireiners Nachfolger
na Dunaju in Mointrkovem
izdeluje sladno kavo z okusom bodove kave, kateri prodaja z mojo sliko in podpisom.
 To se godi z mojim izrečnim privoljenjem, ker prepričal sem se, da v tej
slatini kavi z okusom bobove kave ni onih škodljivih snovij, katere se pod imenom „knjeinu nahajajo v bobovi.
Nasproti temu ima KATHREINOVA sladtia kava to prednost, da lahko vsakdo, tudi nasprotnik sladnega okusa, opusti pravo bodovo kavo ter namesto nje dobi veliko bolj ZDRAVO in REDILNO pijačo, kar bi koristilo tudi našemu poljedelstvu.
Wo v i s ho fen, 1. marca 1892.
S. K X E I P 1*
katol. župnik.
oooooooooooooo
C asnadiploma 4	Zlata	svetinja
v Zagrebu 10*71,¥Temešvaru
pravao nldaza konje. Cena steklenici gl. 1.40
Ze 32 let se rabi v dvornih in večjih ko-njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva« nje_ pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
KWZDOV EEST TUČN FLU D.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Glavna zaloga
Franz Joli. Ku i/da
k. u. k. osterr. u. kbn. ruman. Hoflieferant, 1 Kreisapotheker Korneuburg b. Wien.
i
M
$
ti
n
M
iiičsitous
V sovi salogi vin
AHTOHA BREZEL-a
Za mesnicam (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Vižnanja po 17 kr. liter, toda ne spod 5G litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sol6 za mesnicami.
Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
Al Sole.
Wj	NaihnHSa	eva/lafrirrv	rr	o	^
Najboljše sredstvo za
ŽELODE C,
katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je
Anion Bortololti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Re) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne s p o m i n k e in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
Hiša št. 17 v Tornimi
tik reke Tominke s strojnico in dotičnim orodjem, potem 3 vrtici prodajo se po ugodni ceni. Kupci naj se oglasijo pismeno ali pa ustmeno pri Mariji Mežner v Tominu h. št. 17.
III11111II11II l.i.1'11II111:11IIII lil I (! M I M III11 i I lil 11 lil I lllllilillll II
katero pripravlja
Galrijel PICCOLI,
lekar „ pri angelju “
Ljubljani na dunajski cesti.
Cena 1 steki. 15 novcev.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane gld. 1-36; s 24 gld. 2'GO; s 3ti gld. 3S4; s 44 gld. 4-26; 5.5 steki, tehta 5 kg. s poštno težo in velja gld, 3-20; 110 steki. gld. 10-30. Poštnino plača vedno naiocnik. Dobiva se v vseh lekar-
I
nah v Gorici in na Primorskem.
Velika 50 novčna loterija
Glavni dobitek
75.000
SREČKE PO 50 kr.
priporočajo :
lihi iv "'iip w.,m
A. V. Jona
Pincherle
Michelstadtei
\ Dobra kava
le s KATHREINER-jevo Kiiei|>j>~ovo SLAONO KAVO
za primeso.
»OKI V A SE POVSODI.
Pred ponaredbami se svari.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. N. Obizzi v Gorici.