PoStninn p!n?nnn v »oTovin! LETO VTT V Ljubljani, 9. aprila 1934. 1=5. Posnmn7nn Sfpvillcn 1 Din Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejemu list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in f»o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru t>OMEDE£JSKI Uredništvo; Kopi-turieva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in >946 — Rokopisi se ne vručujo Uprava; Kopitarjeva ii lica štev. 6 1'oštni ček. račun. L|iil>ljaiiH 15.179. Telefon štev. 2549 Slovenski narod se je poslovil od prvega predsednika slovenske deželne vlade Trd bodi, neizprosen, mož jeklen — kadar braniti je časti in pravde — narodu in jeziku svojemu. Zasut jc grob, v katerem bo počivalo truplo dr. Jankota llrejca, največjega zagovornika pravic koroških Slovencev in neuklonljivega boren za večno pravdo našega naroda. Pokojni je bil advokat v na.iodličnejšem pomenu te besede; branil je vse svoje življenje pravico zaradi pravice, in ta poklic je. popolnoma odgovarjal značaju tega redkega moža, ki mu je bil Stvarnik že prvi dan položil v srce strastno ljubezen do resnice in pravice. Zato ga je gnalo na areno javnega življenja, kjer se resnica bori z lažjo, pravica s krivico, iskreno prepričanje s hinavstvom. Dr. Breje je vse življenje branil moralo, poštenje in odkritost v politiki proti nemorali, nasilju in intrigi, najsi že bo napram narodnemu nasprotniku aH pa v sredi lastnega naroda. Tukaj ni poznal nobene razlike. Pod časih raskavo skorjo svoje nature je rajnik bil, tam kjer gre za odnošaje človeka do človeka, srčno dober, prost vsakega resentlinenta in velikodušen, kjer pa je prišel vpoštev interes skupnosti, tam naša zgodovina ne pozna neizprosnejšega človeka kakor je bil pokojni dr. Ilreje. V zadevah in vprašanjih načel narodnega, verskega in etičnega življenja dr. Ilreje ili poznal nobenega kompromisa in te je začudeno pogledal, če s! predlagal kakšno »srednjo pot«. Nc, tega ni razumel. On je bil mož ravne črte, je sovraž.il tihotapske poti in ovinke ter ob usodnih in odločilnih vprašanjih naroda, ko so mnogi, časih tudi dobri ljudje oklevali, ni nikoli dvomil, kaj zahteva narodna skupnost, bodočnost in korist od vsakega. Tu mu je Bog dal jasen pogled, nepogrešljivo tenko vest in voljo, trdno kot demant. In nc samo v vprašanjih koroških Slovencev. In kadar je kaj pogrešil, si je vedno lahko rekel _ ako niso bile krive fatalne razmere, zloba soljudi ali pa nerazumevanje njegovih namer — da je vsikdar ravnal po svoji vesti, nikdar po nizkih motivih. Ne; proti svojemu prepričanju dr. Brejc nikoli ni ravnal. Kaj čuda, če je pot takega moža, ki je rezko rezala valovje javnega življenja brez ozira na visoko ali nizko, desno ali levo, zadevala na sovražen odpor na eni in na malenkostno neumevanje na drugi strani. I)r. Brejc je okusil vso tragiko velikega in poštenega borca. Toda to ga je samo žalostilo, ni ga pa ne zlomilo ne zagrenilo. Brez tožbe je nosil do zadnjega glavo pokonci, nc da hi maral za sebe. V dnevih najtežje bolezni in osebnih skrbi je, podprt od svoje junaške žene, zasledoval vso pot svojega naroda in njegovi prijatelji vedo, koliko jim je dajal pobud in poguma v dnevih, ki so težki. 1S i 1 je Gorenjec. Nič ni omamilo, nič ni spravilo s prave poti, nič ni zmotilo dr. Brejca, ne časti nc graja ne razočaranje. V kar je verjel, na kar je prisegel, kar mu .ie bilo sveto ili za kar je šel v borbo v mladosti, to je držal »lo konca kot iskren Jugoslovan, z ves i in značajen sin slovenskega naroda in neustrašen katolik. Kakor v narodnem oziru tako tudi v verskem ni svojega prepričanja kazal v kričavih besedah in gestah, najsvetejša čustva je iz spoštovanja rajši skrival, kakor da hi se z njimi na javnem trgu ponašal, kadar pu jih je bilo treba braniti, kadar sla ga vest iu dolžnost klicali na areno za čast in pravdo slovenskega naroda in jezika, je bil prvi ua mestu, mož trd, neizprosen iu jeklen. Te besede našega pesnika se hudo morale vklesati v kamen njegovega spomenika. Nihče tega ni v toliki meri zaslužil kakor on. Ave! Ves slovenski narod te je danes spremil v duhu do gomile. Tvoj zgled bo še poznim rodovom pravil, kaj sta možatost, značajnost in pogum v borbi za narodne svetinje. Počivaj od bo.be df vstajenja, ko ho Jugoslavija, o kateri si sanjal že kot mladenič, tako močna in srečna, kakor s« hrepenel, ko bo slovenski narod v njej močan in srečen po sinovih, ki hudo slični tebi. — Počivaj v miru naš zvesti zagovornik! Slovo minislra n. r. prof. Sušniha »Oh njegovem grobu ne plakajo danes samo njegovi dragi, njegovi znanci in prija: tel ji, ampak za njim žaluje ves slovenski narod. Tnm ob vznožju Karavank se je rodil dr. Janko Brejc. Tnm. v tem lepem kotičku gorenjske zemlje, kjer raste in živi od pam-tiveka pošten in ponosen slovenski rod, pokončne postave iu jasnih oči, drznega čela in železne volje; priden kot mravlja in delaven noč in dan, zvesto vdan Bogu, svoji družini' in svoji domovini. Tak je bil tudi dr. Ilreje.« Govornik je v jedrnatih besedah opisal življenje pokojnika in naglašal: »Dr. Brejc je vedel, da je na tej zemlji že od nekdaj prebival in še prebiva tod naš slovenski rod. da je koroška zemlji naša last, ker nam jo je dal Pog, ki nas ,ie tukaj naselil. Zavedal se je, da nas ne morejo ločiti ne gore, ne vode in da nobena sila ne more raztrgati naših duhovnih in krvnih vezi. Dr. Breje je bil značajen in pošten do skrajnosti, odločen in brezkompromisen v svojih načelih, neustrašen, napadalen in brezobziren, kadar je šlo za pravice slovenskega ljudstva. Neminliive so njegove zasluge za koroške Slovence. Vsa zgodovina narodnostnih bojev na Koroškem, vseh zmag in vsega trpljenja od takrat, ko je prišel na Koroško, pa do prevrata, je neločljivo zvezana z imenom dr. Janko Brejc. In pozneje je doživel uresničenje svojih idealov, ker je skoraj dve leti vodil usodo vseli Slovencev. Ustvaril je upravno in politično zedinjeno Slovenijo v zedinjeni svobodni državi Srhov, Hrvalov in Slovencev. Dr. Janko Brejc! Po Tvojih potih hočemo hoditi v borbi za naše krščanske ideale in za pravice slovenskega naroda, da boš Ti mogel mirno spali v slovenski zemlji.« SLdo m^ntstra n. r. dr. Gosarja V imenu Katoliškega akademskega starešinstva je spregovoril predsednik dr. Andrej Gosar: 1'ovdarjal je med drugim: »Za- Veličastna pot k Sv, Križu Ljubljana, 8. aprla. Žalni Sprevod Dom pokojnega dr. Janka Brejca je bil včeraj in danes prizorišče globoke žalosti sorodnikov in velikega sožalja zastopnikov vseh plasti naroda od najvišjih predstavnikov oblasti pa do preprostih delavcev. Ban dr. Marušič je poslal krasen venec nageljev in gladiol s trakom v državnih barvah, obenem pa je iz Kranjske gore, kjer se mudi na dopustu, poslal naslednjo sožalno brzojavko: »Globoko pretresen vsled smrti velezaslužnega jovnega delavca in rodoljuba, prosim, da sprejmete izraze mojega odkritosrčnega sožalja. Večen spomin dr. Brejcu. — Ban dr. Marušič.« Sožalni brzojav je poslala dalje vdova zadnjega slovenskega velikega župipia ga. Asla dr. Vodopivčeva. Prosvetni vodja koroških Slovencev, župnik Vincenc Poljanec, je poslal naslednji brzojav: »S poti na primicijsko slovesnost izražain v imenu Prosvetne zveze koroških Slovencev ob smrti njenega velikega dobrotnika in nepozabnega sodelavca globoko sožalje. Pogreba se žal ne morem udeležiti. — Župnik Poljanec, predsednik.« Sožalno brzojavko je med drugim poslal tudi g. Engelbert Oangl. Med drugimi so včeraj »n danes izrazili svojo sožalje bivši ministri prof. Sušnik, Goslinčar, dr. Gosar, ing. Sernec, dr. Švegl, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik kluba koroških Slovencev dr. Fellacher, celovški kanonik msgr. Valentin Podgorc in mnogi urugi. Srtžafje Nf. Vel. kralfa Ob 4 popoldne je dospel k rodbini pokojnika general P e k i č ler nagovoril vdovo, gospo Marijo dr. Brejčevo: »V imenu Nj. Vel. kralja Vam izražam njegovo globoko sožalje nad izgubo Vašega soproga, odličnega našega domoljuba!« G. general je dalje izrekel sožalje tudi v svojem imenu. Ginjeni so se mu gospa in drugi sorodniki zahvalili in ga prosili, naj izreče zalivalo za sočutje na najvišjem mestu. Cerkvene obrede — ves čas v slovenskem jeziku — je opravil stolni dekan dr. Kimovec, asistirahi pa stu mu trnovski župnik g. F. S. Finžgar in župni upravitelj g. H o s t n i k. Po blagoslovitvi krsie je pred hišo žalosti zapela »Ljubljana« pod vodstvom g. Wagnerja »llsliši nas, o Gospod«. Solze so blestele slehernemu, ko so dvigali krsto na mrtvaški oder. pustil nas je eden izmed poslednjih naših velikih mož, ki so zadnjih lili. lil lel oblikovali naše javno življenje. S pokojnim dr. Brejcem je odšla v večnos ena izmed najbolj markantnlh osebnosti, ki so se v Avstriji borili za pravice našega naroda in tudi pozneje odločilno posegale v njegovo usodo, line dr. Brejca bo ostalo zu vedno zapisano na nujodličnejšem mestu v analih našega naroda. Imel je izredno odkritost in /.naeaj-liost, s katero je vedno jasno in določno povedal svojo sodbo, pa uaj je bila komu prijetna ali ne. Tako trdno je veroval v brezpogojno veljavnost in končno zmago resnice in pravice, da je ui nikdar zatajil in je ni mogel zatajiti. Že kot sijajen advokat je pokojni neštetokrat pripomogel resnici in pravici do veljave tudi tam, kjer je bila prb krita in se je zdela Izgubljena. Kljub svojj jasnosti in neomajni trdnosti in doslednosti v vseli svojih načelih je bil ludi proti nasprotniku vedno takten in obziren in poln razumevanja in spoštovanja za njegove nazore in poglede. V naših malenkostnih razmera h bi liilo skoraj čudno, če hi mož s tako jasnim, odkritim in trdnim značajem, kakor ga je imel pokojni, ne doživel tudi bridkih razočaranj in če ne bi bil primorau nastopiti težke poti skozi trpljenje. Pokojni dr. Brejo je lo pot nastopil iu jo moško prehodil.« V imenu Mohorjeve družbe je sprBgovoril ravnatelj dr. Kotnik, ki je naglašal veliko skrb pokojnika za slovensko knjigo in za našo najstarejšo književno družbo, Mohorjevo družbo. Slovo koroških Slovencev V imenu koroških Slovencev je govoril gosp. dr. Fellacher. Klub je nameraval prihodnji mesec izročiti pokojniku diplomo častnega članstva, njegovo namero pa je prehitela pokojnikova smrt. Govornik j: izrekel v toplih, prisrčnih besedah gorko zahvalo v imenu vseh koroških Slovencev za njegovo veliko delo, ki ga je opravil na Koroškem, in izrekel sveto obljubo, da koroški Slo-vcnci ne bodo nikoli pozabili njega in ciljev, ki jim jih je on začrtal. V tej smeri bo delala zlasti armada mlajših inlcligentov, ki jo jc pokojnik dal šolati iz vrs£ slovenskega koroškega ljudstva. Na krsto nepozabnega dr. Janka Brajca so pričele padati grude prsti. Solze in bridek jok sorodnikov se je družil z žalostjo vseh prisotnih. Slovensko ljudstvo se je z neizrečeno bridkostjo poslavljalo od svojega nekdanjega voditelja, sedaj šele čuteč v srcih vso njegovo veličino. Večen bodi spomin dr. Brsjcu, ki uživa sedaj pri Begu plačilo za svoje delo in za svoje življenje! Sv. oče o katolirhi nemški mladini Pogum mučenikov... Od hiše žalosti se je nato razvil žalni sprevod po Mirju, Gorupovi, Vegovi ulici, po kongresnem trgu, Wolfovi ulici, Miklošičevi cesti, Komenskega ulici, po Vido\ danski in Šinartinski cesti do pokopališča pri Sv. Križu. Za križem so nesli najprej venec g. bana, nato pa venca Katoliškega starešinstva in Kluba koroških Slovencev. Sledila sta vozu z venci in duhovščino, gala-voz s krsto so vlekli trije pari konj. V žalnem sprevodu so šli: pevsko društvo .»Ljubljana«, zastopstvo Mohorjeve družbe, Katoliško akademsko starešinstvo, Klub koroških Slovencev s predsednikom dr. Fellacher jem na čelu, škofijski odbor Katoliške akcije, katerega odbornik je bil pokojnik, s predsednikom dr. Milio Krekom na čelu, nato g. podban dr. Pirktnajer z vsemi načelniki banskih oddelkov in številnimi banskimi uradniki, župan dr. Dinko Puc in pod-župan prof. Jure z mnogimi občinskimi svetniki in mestnimi uradniki, rektor dr. Slavič 111 mnogi vsoučiliški profesorji, predse mik višjega sodišča dr. I raniic, višji državni tožilec dr. Graselli, skoraj vs stanovski tovn ;ši pokojnika s predsednikom od vetniške zbornice dr. Zirovnikom, bivši ministri prof. Sušnik, dr. Gosnr, Gosiinlar, ing. Sernec, senatorji dr. Novak, dr. Koiič in Hribar ter številni drugi dostojanstveniki. Častna je bila udeležbi duhovščine, med temi msgr. Valentin Podgorc iz Celovca, kanoniki dr. Klinar, Stroj, Vole iu Siiinik. Katoliško tiskovno društvo sta zastopala predsednik dr. Pečjak in odbornik g. Znplolnik, zastopano je bilo Indi uredništvo »Slovenca« s tremi uredil: . Nad vse častno je bilo število emigrantov, lako koroških Slovencev kakor tudi Primorcev. Zastopana so bila tudi vsa tukajšnja emigrantska društva. Na vsej dolgi poti skozi mesto in še proti pokopališču je ljudstvo v gostem špalirju izkazovalo pokojniku zadnjo čast. Pri kapelici v Prisojni ulici je »Ljubljana zapela pokojniku v slovo žaloslinko: »Človek, glej«. Duhovščina je blagoslovila truplo ponovno v pokopalndvi cerkvi, nakar je biln krsta prenesena do rodbinske grobnice. Tam je že čakala okoli groba velika množica l.jml-stva. Po molitvah, ki se jih je udeležil tudi narod, je spregovoril pokojnika prvi v slovo litini:-.!:!!' u. r. proi'. iSušnik, ki je med drugim navajal: Rim, 8. aprila. Tg. Sv. oče je sprejel v posebni avdijenci HOO inliideničev, zastopnikov nenišk Ii katoliških društev, ki 30 11111 pri tej priliki predložili daljšo spomenico o položaju katoliške mladine v Nemčiji. Sv. oče je izjavil, du je že v svojem velikonočnem pismu, ki gn je poslal msgr. Klei11.su, voditelju nemške katoliške mladine, jasno povedal svoje mnenje in dvignil svoj glas proti nasilstvom, ki jih morajo prenašati mladinska društva. Danes jim hoče svoje mnenje še enkrat ponoviti in je vesel in srečen, da more to storiti ustmeno. Njemu je znan žalosten položaj, v katerem se nahaja nemšku katoliška mladina pod hitlcrjevskiin režimom, toda 011 upa na božjo previdnost, ki bo brez dvoma o pravem času prišla na pomoč. Njega prav posebno veseli pogum iu zvestoba mladinskih društev pod zastavo sv. križu. Ta društva so prinesla dokaz »uprav heroičnega pnguma, vere in zvestobe, ki spominjala nu prve mut-enike«. Sv. oče bo sliiril vse ler jim bo stal osebno oh strani, loda 011 seveda nc more preprečiti vseh krivic, ki so jim izpostavljeni. On ve, iln odgovorne oblasti v Nemčiji želijo pogajanj in se tudi pogajajo, toda poleg njih obstojajo druge, temne sile, ki uničujejo v Nemčiji, kar jc njemu najljubše, namreč mladino. Brez cerkve, brez kaloličanstvu, brez krščanskega nauka in brez katoliške črte bi od krščanstva nič več ne ostulo, niti zunanost ne. So- dobni pokrel v Nemčiji bi pokazal takoj svoje pogansko obličje. Govor sv. očela, ki je že drugič slovesno stopil 0I1 stran katoliških mladinskih društev v Nemčiji, je dokaz, da je največja napetost v kulturnem boju v Nemčiji dosežena 111 da je treba še samo nekaj nepremišljenih izzivanj hitlerijanstva, pa bo kulturni boj izbruhni! z vso silo. Vatikan ni bil vprašan, ko so razpustili katoliški centrum Vatikansko mesto, 8. aprila. Tg. »Osservatore Romano« objavlja daljši članek, v katerem resnici na ljubo pribija, dn je bil nemški centrom razpu-ščcii že davno, preden so se začela pogajanja za konkordat z Nemčijo in ila lorej o njegovem obstoju oziroma njegovi razpustitvi pr i pogajanjih ui moglo bili nobenega govora. Vatikan sploh ni imel prilik« bavili sc s tem vprašanjem in je nemška vlada postopala čisto samostojno, ne dn hi bila Vatikan o tem obvestila nili vprašala za kakšne nasvete. Vesli torej, da bi liil Vatikan prislal na razpust katoliškega centra v Nemčiji, končuje vatikansko glasilo, so brez vsake podlage in neresnične. Vatiknn je v konkordalu storil samo lo, iln jo prepovedal duhovnikom in redovnikom aktivno de lovnnje v političnih strankah. Diktatura železne garde v Romuniji Budimpešta, 8 aprila. Tg. Vsi današnji jutra-□ 1 listi se še vedno bavijo z romunsko vladno k.izo, čeravno je bilo snoči izdano uradno obvestilo, da v Romuniji vladn2 krize ni in da je vse v najlepšem redu. Madjarski listi trdovratno ponavljajo, da ic predsednik vlade Tatarescu ponovno ponudil odstop svoje vlade, a da je demisijo tudi sedaj kralj zopet odklonil. Veliko senzacijo pa so vzbudile vesti, ki jih madjarski tisk prinaša debelo tiskane, da se kralj vedno bolj peča z mislijo, da bi poveril sestavo vlade sedaj ali v bližnji bodočnosti »železni gr. di< in da hoče na vsak način sprejeli v avdijenco voditelja »že- VoJjie, o katerih ne vemo: London, 8. aprila Tg. Vojna med Jemenom in Hcdžasom traja še vedno dalje in so čete kralja Ibn Seuda včeraj zavzele btez velikih težav mesto Iiarad. Prva armada Hedžasa koraka nemoteno naprej ob obali ter se bliža sedaj mestu Tihnuia. Druga armada tudi napreduje proti vzhodi' in se nahaja že v bližini Saadcla, severno od Sane. Vladar Jetrcnn ki se z vsemi svojimi četnmi umika, je poslal angl. kralju Juriju uolgo pismo z »i, ' 'rtli darili« (dve to: i kave' da nu naprosi, nuj priue ua pouioc njegovi vujsni. lezne garde« Codreanua. Kralj se ie namreč prepričal, tako piše »Magvarsak«, da je parlamentarna vlada v Romuniji postala nemogoča in brez-smiselna in da nobena politična organizacija nc jamči več za narodno poštenje in za obstoj države. Edinole »železna garda«, ki predstavlja nesebičen rodoljubni pokret in zbira v svojih vrstah mladino, je v kraljevih očeh vredna, da sc ji zaupa usoda države. V političnih krogih smatrajo zalo za zelo verjetno, da bo parlament razpuščen in da prevzame avtoritativno vlado general Avarescu s pomočjo Goge, ki bi se naslanjal v prvi vrsti n' organizacijo »železne garde«. Žaloigre v zraku Cari (Kolumbija), 8. aprila, tg. Indijanski iskavci zlata so včeraj naleteli v pokrajini Bolivarvule na ostanke velikega ameriškega letala, ki so ga pogrešali že od KI. marca t. I. Od petih potnikov je ostal pri življenju samo še ravnatelj (»latinske rudarsko družbe, ki je letalo poslala v kolumbijske pragozdove, dn izsieduje plntinske rudnike, ostali štirje pa. so liiii ze mrlvi. letalo je jmdlo v močvirje pragozdov, kjer divja neprestano malarija. Tam kjer se križajo apeiiti velesil. . . Revolucija v Turkestanu SUKNO TLOH IROUC Anglija, Rusija in Japonska so zanetile v zapadni Kitajski krvoločno revolucijo za novo vsemohamedansko kraljestvo Moskva, S. apr. TG. Sovjetska uradna poroče-»alna agencija poroča, da je v Turkestanu trgovec Sabi Abdul Itaki iiiova proglasil neodvisnost /a padnokitajskega Turkestana in da je ie odpotovalo posebno odposlanstvo vojnega uiiuistrstva v Vfga nista«, od koder se bo odpravila v Indiju. Sabi je sprejel v svoje vrste tudi turške politične emigrante, ki s« zbežali pred režimom Kemal paše in m> dozdaj prebivali na Japonskem. London. 8. apr. b, Reuter poroča iz Rombava, du se je ravnokar vrnila t Indijo angleška znanstvena ekspedirija. ki je proučevala razmere v Tur kestanu in da je imela priliko videti, kako se n Turkestanu razvija velikanski mnhamedanski pokret, ki si j« postavil nalogo združiti vse muhami-danre v Indiji in v sosednih deželah v eno veliko saraomohamedansko kraljestvu. Angleške oblasti so simpatično razpoložene napram temu narodnemu gibanju mohamedaiirev. Turkestan — okrvavljena zemlja Gornja dva brzojava ne moren«' objaviti brez nekaj pojasnil. Zapadni Turkestan, lo je kitajska provinca Sinkjang, ki leži v Srednji Aziji, obkrožena od Afganistana (mobaniedanci), angleške Indije (mohamedauci). kitajske province Tibet, ki pa je že pod angleškim vplivom zunanje in notranje Mongolije ter sovjetske Rusije. Glavno mesto je Kašgar ob sovjetski meji. Nihče prav za prav ne ve, koliko je tam prebivalstva. Nemška stalistika govori o poldrugem milijonu, francoski in angleški podatki pa navajajo •"> milijonov. Bodi temu tako ali lako. Turkestan leži na od krvi prepojenem ozemlju, kjer se shajajo tolikanj različne kulture, preko katerega so skozi davna stoletja vp,idoli azijatski barbari v Evropo in kjer se sedaj stekajo veliki interesi ruskega, angleškega in japonskega imperializma, da ne govorimo o Kitajski sami. ki se v krhanju svojega ogromnega cesarstva in v bole-■••nah revolucij dviga iz svoje tisočletne zasapnosti. hi | ♦ Jt m iW 'k i sM # #/1 it* i i.J H lija i adila da si podjarmi ie ostale Turkestuni prav do angleške Indije, dobro vedoc, ključ do angleškega svetovnega impeti/i...... je ogromno železnico iz Moskve do Tiirlviist.iiui, m počasi prodirala dalje. Taškent je |iostulo izhodišče njene politike. Anglija je takoj začela prolipokret. Potiskala je svoje ozemlje vedno bolj p,olj severu, podpirala Afganistan proli Kupom in netila neprestano spore v turkestanskem ozemlju. Po vojni se je pridružila lej žaloigri še Japonska, ki hoče ustvariti v Aziji eno samo velikansko cesarstvo azijskih narodov ler hoče nn ta način poslali naslednica K i taja. Tudi Japonska je začnla svojo (Milit i ko prodiranja. proli Kusoiu iu proti Angležem, enkrat z enimi, drugič z drugimi, a s trdnim ciljem, da hoče jjelati za sebe. Zadnji upor Kot posledica teh intrig velesil je pred dvema letoma zoj>et izbruhnila revolucija, ki traja ml takrat do danes z nezmanjšano srditostjo. Neodvisna turkeslanska vlada je enkrat poražena, drugič zopet zmaguje, ali pa bega po tem ogromnem ozemlju brez prometnih zvez iz enega kraja v drugega. Vodja, general Mačungjing, se nahaja sedaj s svojimi. 150.0(10 članov številnimi plemeni v Jankentu. ISO ktn daleč od Kašgarja v puščavi in čaka, da gn kdo podpre, Japonec, itu.s ali Anglež. V prvi vrsti ga sedaj podpira Anglija, saj je dokazano, da pošilja celo orožje, ki ga izdeluje NemČija(l), v Turkestan skozi Indijo. Anglija je pripravljena na vsako žrtev, samo da prepreči Rusiji, da bi se približala Indiji. Da bi imela čim več uspeha med temi napol divjimi plemeni, ki so versko fanatični, iim je pričarala pred oči enotno mohamedansko kraljestvo . ki nuj bi zavojevalo tudi tistih 15 mili-ionov mohamedancev, ki »ječijo pod ruskim jarmom Uiisija odgovarju s hujskanjem tunganskih plemen, ki jim čara pred oči krasote in bogastva indije onstran gorat, kjer prebiva nad 100 milijonov moliameduncev, ki »ječijo |>od angleškim jarmom Japonska pa litijska iz ravnokar ustanovljenega Mandžukiion. In Kitajska? Ki je prav zn prav še lastnica Turkestana? Kitajska se ne more ganiti nikamor, ker jo mučijo državljanske vojne in ker so velesile tudi že tam utaborile vsaka svojo postojanko. ... medtem ho vstajajo novi narodi Turkeslanska tragedija, o kateri slišimo le včasih kakšno suhoparno vest, je znamenje časa. Velesile si delijo kitajski kontingent in pretakajo kri narodov, ki jili je zgodovina posadila na ta usode-polnn križišča svetovnih upetltov. Evropski problemi, ki nam tukaj jezijo lase, so majhni, malenkostni v primeru z vprašanji, ki se polagoma rešujejo na svoj krvoločen način daleč, daleč od nas. kjer trkajo drug ob drugega več stomlltjonski narodi in kjer se v strašnih porodnih bolečinah jxira-jajo nove narodne edinice, ki bodo poskrbele, da ho zgodovina še vedno trajala, tudi ko se bo Evropa že davno pogreznila v pozabljivost z vsemi svojimi problemi in problemčki. Narodi se zbirajo... Turkestanski duhovnik Lakomnost velesil Najhujši upor, v celi vrsti krvavih in okrutnih revolucij, ki so se na tem oeeinlju vrstile skozi tisoč let, je bil od 1870 do 1H77, ki se je končal s strašnim klanjem. Po sedmih letih so Kilajci upor zadušili v krvi in rešili mohamedansko vprašanje s tem. d« no vse mohamedance v zapadnem Turkestanu brez usmiljenja [Miklali z njihovim šefom Jakub begom vred. '20 let pozneje so se moliame-danci, kolikor jili je še ostalo, še enkrat dvignili. Ivbinje je bilo nepopisno. Od prebivalstva je takrat le malo ljudi ušlo meču in nožu. V našem stoletju pil so se začeli križati lam apotili velesil. Prva je bila Rusija, ki ima v svojih mejah že okroglo 15 milijonov lurkestanskih mohamedancev in je hotela prodroti še globlje v Azijo, BREZ NASLOVA Projesor zdraviliški- fakultete r Parizu, Brompt se piše. se bavi s tem. da bi organiziral posebne vrste muhornjo — našel jc za svoje svrhe posebno muho — zakaj mislile:' Dn bi jih potem oddajal bolnišnicam kol pospeševalke ozdravljenja. Menda je g. Urompl prvi, ki skuša dokazati, da ima tlovek med najrmmjšimi živalcami svoje največje prijateljice in da spada maha med najbolj koristne. Sicer so biti, ie drugi zdravniki, tako Jean ltostand ali Ambroi Pure. ki so trdili, da se mora človek ravno muhi zahvaliti za svoje zdravje, kar dozdaj ni zvenelo prav prepričevalno in se je človek muh le ogibal in jih doliil, dn so za njegovo zdravje škod-Ijve. Po odkritjih g. Brompta pa izgledi sedaj, dn. kakor hitro zapazite, da se na ranah razvijajo čr-vički, muhe in drug mrčes, je lo znamenje, da se rana hitro celi. Torej, če t as kakšna muha ali mu-šica zbada, nikar ne zgubile živcev, /mslile jo na miru, naj opravlja svoj posel, ker dela. za vas in vas ima rada. I' kakšni zadregi bi se nahajal ta dobri Bernard od sv. Petra, ki je svoje dni hvalil Gospoda, da pusti živeti črno bolho na beli koži samo znto, da jo laže ujamemo in zmečkamo. Sedaj je konec teh okrutnosti, muha in mrčes imajo svojo vlogo v Mvljenju človeštva. In to je zares lolailjivol Koliko velikih in malih muh. mnsic. velikega in malega mrčesa vidimo danes, kako se drenja okrog socialnih ran naie družbe. Ali je to gotova znamenje, da je ce-Utev t teku in ila prihaja zdravje? In če vidim" muhe vseh vrsl. brenčati okrog državnega voza. /m-$limo jih. na miru fin P imain svojn korisi, one zdravijo i« so oznaujevalke sončnega zdravja. Belgija in Nizozemska hočeta, da se jima prizna trajna nevtralnost Bruselj, 8. aprila. Tg. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudil veliko pozornost brez dvoma od belgijskega zunanjega ministrstva inspirirani članek v »Alctro|x>le<-, v katerem predlaga člankar. da naj velesile priznajo Belgiji in Nizozemski za dobo vec desetletij popolno nevtralnost. Za Francijo bi sledile iz tega velike ugodnosti, ker bi bila njena severna meja krila, ravnotako pa bi ludi Anglija mnogo rajši jamčila nedotakljivost belgijske meje, čc bi Belgija bila nevtralna, kakor sc je to /godilo leta 1014., kakor pa če bi bila samo člen francoskega obrambnega pasu proli Nemčiji. Tudi na Nizozemskem bi predlog o stalni nevtralnosti države naletel na velike simpatije, posebno še, 6: bi se posrečilo uresničiti misel, da se nizozemska prestolo-naslcdnica Jutijana poroči z drugim sinom rajnega belgijskega kralja, princem Karlom. Na Nizozemskem podčrtavajo še to dejstva da bi za primer nevtralizacije obeli dežel to ozemlje postalo važna postojanka na veliki zračni črli med Londonom, Nemčijo in vzhodnimi deželami, to pa predvsem zaradi tega, ker bi v primeru vojne ta črta ostala izven območja zračnih napadov. Med nizozemskim kabinetom in belgijsko vlado se sicer toprednietno še niso vodila nobena pogajanja, pač pa je z-.io verjetno, da se bo belgijski princ Henrik, ki te dni potuje v Haag, tudi o tem vprašanju razgovarjal z nizozemskim predsednikom vlade Golijinoiu in da bo še teku tega poletja velesilam predložen predlog 0 ustanovitvi velike nevlralne cone, ki bi obsegala Belgijo in Nizozemsko ter tako podaljšala jamstva locarnskega pakta do Severnega morja. Baltski blok medPoljshoin baltskimi državami Varšava, 8. aprila. Tg. Zunanji minister Beck je presenetil javnost z zelo ostro protilitvansko izjavo, v kateri je poudaril, "da se je sicer nahajal neki litvanski aristokrat grof Zitbov v Varšavi in da je bil tudi sprejet od maršala Pilsudskega, a da ne more bili govora o kakem zboljšanju odnošajev med Poljsko in Litvansko. ludi danes da še velja »izrek, s katerim je lela P/27, maršal Pilsudski prekinil pogajanja z Litvo, češ, »da je mnogo bolje vreči Valdemarasa skoz okno, kakor pa se z njim pogajati.« Danes ve javnost, da la izjava ni bila resno mišljena in da je imela namen pogajanja med obe ma državama zaviti v tajnost. Grof Ztibov ie prišel v Varšavo po nalogu predsednika Litve Sme tone in so se ob njegovem odhodu iz Kovna vršile tudi velike manifestacije za Poljsko. Nadalje .^e je nahajala v Varšavi tudi nečakinja prvega poljskega predsednika Narutoviča tudi v politični misiji. Beck in maršal Pilsudski sta sc razjezila nad lit- ' "i oolili; nuni odposlanci le zaradi lega. ker so predčasno izdali javnosti vsebino pogajan; in ;o i.u , . ali po časopi iu. Na driuri s;rim p? značilno ksko so ravno zadnje mr po >ki 1 n litvunski Časopisi polili zgc-d: vinski . C -o. . •-•, Li ItmL/AIMA liti 4 GRADIŠ Minon mami Vam nuui motnost, da dosežeta na/večjo eleganco z naiman/iimi izdatki. Pletilno volno odeje, hu rt svilo, hantki itd. 11 Boj" v Novem mestu Novo mesto, 8. aprila. Danes dopoldne ob pol 10 ie bdo javno zborovanje Združenja borcev Jugoslavije. Zborovanja sc je udeležilo okoli 3000 ljudi, ki so vztrajali do konca kljub deževju. Go-vi ic predsednik pripravljalnega odbora krajevni organizacije dr. Gros o programu Združenja borcev ter pozval navzoče za vstop. Za njim je govoril Stan i Vidmar o gospodarskih vprašanjih, za n.rni g. Artur Slurm, rezervni častnik, in končno gosp. v ladislav Fabiiančič o programu in ciljih bore Jv Zbor poštarjev Za vojno ali za mir? v katerih odlični pisatelji dokazujejo, kako lesno sta vedno bili in morata zopet postati med seboj povezani Poljska in Litva. Iz Kovna poročajo, da je na pobudo poljske vlade Švedska sprejela posredovalno vlogo in bo v kratkem prišel švedski zunanji minister Sandler v Kovno, kjer bo skušal posredovati med litvansko in med poljsko vlado i ozirom na uresničenje onega širšega načrta, o katerem sanjajo že deset fet baltski državniki, da naj sc ustvari zveza baltskih držav s Švedsko in Poljsko. O Sovjetski Rusiji je znano, da bi ustanovitev tega bloka z vsemi silami podpirala in da bo tudi s svoje strani vplivala na Litvo, da čimpreje uredi svoje odnošaje s Poljsko. Baje bo že prihodnje mesece predložen načrt o zvezi baltskih držav in sicer po zgledu političnega pakta Male zveze, oziroma balkanskega pakta. Zveza srednjeameriških držav „Karibijski blok" Newyork, 8. aprila. Tg. Januarska konferenca paniueriške zveze v Montevideu je zaradi lmjiolnega neuspeha državnike globoko razočarala. Zato so že takrat sklenili, da bodo poskušali uresničiti vsaj regijonalne sporazume, ko sporazum vseh ameriških držav za enkrat še ni mogoč. Takrat je žo prvič bila izrečena beseda o »karabljskeni bloku«. 'Po misel je povzela konferenca, ki se že teden dni vrši v Guatemali in ki ji jjrisostvu-jejo sledeče srednjeameriške države: Guate-tnala, Salvador, Hondura.s, Nicaragita in Costarica. Ta konferenca si je stavila nalogo, da poveže imenovane republike v neko skupno srednjeameriško zvezno državo. Pri tej konferenci je zanimivo, da se v protislovju v februarju 1923 sklenjeno pogodbo. Združenimi državami Severne Amerike, da se namreč na področju Srednje Amerike ne sme ničesar zgoditi brez sodelovanja Severne Amerike, ta konferenca vrši v Guatemali, ne da bi bile Združene države na njo povabljene. Tuili ustava, ki jo jc za to zvezo priredil predsednik Guatemale general Jourga Ublco, ni bila predložena Združenim državam. V tej ustavi se omenjene srednjeameriške republike slovesno odrečejo vojni kot sredstvu za reševanje medsebojnih sporov in usta n o v i.i o v to svrho posebno razsodišče. Nadalje znižajo vse države moč svojih vojsk tako. da bi Guatemala imela odslej 520(1 vojak ov, Salvador 12110, ostale tri države pa vsaka po 250(1 mož. Mod temi državami se ustanovi tudi popolna carinska zveza, nadalje se obvežejo države, da bodo uvedle povsod enako državljansko pravo, isti denarni sistem in da se bodo v zunanji politiki mod.-oboj vedno predhodno sporazumevale. Združene države so sc zncnkral zadovoljile samo z izjavo državnega tajnika lltilln ki ■••'.r::v.:i ž"ljo. ila im.i bi vladalo med letni • •• žir. :;in. |\i'i,jatcl,isko so/it.,c Ljubljana, 8. aprila. j'opoldne so sC v -|xjdnii dvorani pri Mikliču zbrali poštni uslužbenci, ki jih je v Sloveniji organiziranih skupaj 581. Razne krajevne skupine je zastopalo 12 delegatov, prisostvovalo pa je zboru lepo število ljubljanskih članov, šc več pa članic. Zborovanje je vodil predsednik Kumar, ki je bil pri volitvah izvoljen znova za predsednika. Izmed obširnih poročil nai navedemo, da bodo poštarji letos začeli zidali v Ljubljani Poštni dom. Denar v ta namen je zbran, parcelo imajo poštarji kupljeno na Tyrševi cesli nasproti Sv. Krištofa. Dalje se jc na zborovanju govorilo o Ijubljan-'o kolodvorski pošti, ki ima velike pomanjkljivo-■li zlasti v zdravstvenih ozirih. Poštarji bi želeli, da bi se tam, kjer je zdaj kolodvorska pošta, zgradila nova glavna ljubljanska pošla, kjer naj bi dobilo prostora ludi poštno ravnateljstvo. V obširnih resolucijah zahtevajo jv>štarji, naj se službena doba uredi enako, kakor je urejena pri prometu. Dalje zahtevajo poštarji redile dopuste, ukinitev blagajniške službe ob nedeljah. Določijo naj se primerne Uoklade tudi za nezakonske otroke. ker morajo tudi ti živeti. Pri novih namestitvah naj se zlasti upoštevalo otroci poštnih uslužbencev. Postno prometno osebje naj dobi službeno obleko, oziroma prispevek zanjo. Uradiiištvo s jiolno službeno dobo naj se takoj ujvikoji. obenem naj se zagotovi vsem poštnim uslužbencem stalnost Predlagan in sprejet je bil tudi sklep, naj bi delavne moči pri |xišti v okviru dravske banovine imenovalo ljubljansko |toš!iio ravnateljstvo samo. Mariborski drobiž Maribor, 8. aprila. Novo vodstvo mariborskih ribičev se je konstituiralo in sicer je predsednik profesor dr. Flu-dernik, podpredsednik primarij dr. Dernovšek, prvi tajnik podpolkovnik v p, Jugovič, drugi tajnik kontrolor Gajšek, blagajnik Greiner, gospodar tekočih vod Schmautz, gospodar Jeres, kontrolor za Dravo Ussar, nadzornik ribogojnice dr. SekuU, pravni svetovalec dr. Šmid, knjižničar dr. Fluder-nik in arhivar Jugovič, Kreditna zadruga tukajšnjih državnih nastav-Ijencev je imela občni zbor pod vodstvom predsednika dr. Jančiča. Prisostvoval je občnemu zboru tudi predsednik nabav, zadrug drž. nameščencev Miloš Šlibler iz Belgrada. Občni zbor je pokazal lep napredek zavoda, ki je lani podelil 1,300,000 Din posojil. Zadruga ima 540 članov. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Jančičem na čelu. Novi grobovi t Včeraj dopoldne je v Ljubljani umrl gosp. Franc Rožič, krojaški mojster. Bolehal je dolgo za mučno boleznijo. Med svojimi tovariši je bil splošno priljubljen. Bil je človek izredno dobrega srca ler jc siromakom napravil izredno dosti dobrega. Naj mu sveti večna luč! V splošni bolnišnici je umrla gdč. Angela Bukšič. Pokopali jo bodo v torek ob pol treh popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskrene, sožalje! Osebne vesti Belgrad, 7. aprila, m. Postavljen je v 3. pol. skupino I. stop. za referenta prometnega ministrstva: dr. Ivan Kavčič, dosedanji višji svetnik 4. skup. I. stop. Pri glavnem ravnateljstvu državnih želcznic so napredovali v 4. pol. skup. 2. stop.: za višjega svetnika Matija Miklič, višji tajnik x pol. skup., v 6. pol. skup. za poverjenika inž. Josip Gruden, višji pristav 7. pol. skup.; za višjega kontrolorja Viljem Klemene, do sedaj kontrolor 7. pol. skup.; za višje pristave v 7. pol. skup.: inž. Rudolf F logar, inž. Jože Podboj in dr. Igor Vidic; za kontrolorje v isti pol. skup.: Friderik Mancin, Janez Jatnšek, Franjo-Mihajlo Puc in Bogomir Hvala, vsi administrativni uradniki 8. pol. skup. Isfotako sta napredovala v 7. pol. skupino Stane Zalesjak in Franc Korenjak, prometna uradnika 8. pol. skupine. Filipini neodvisni Washinglon, 8. aprila. AA. V zvezi z zakonom o neodvisnosti Filipinov in končno odstranitvijo USA s lega otočja v 12 letih že zdaj pripravljajo važne ukrepe za temeljito preureditev političnega ustroja na Filipinskih otokih. Vodstvo državne uprave bodo že zdaj prevzeli rojeni Filipinci. Drobne vesti Belgrad, 8. aprila, m. Tukajšnje kulturno društvo .Edinost« je priredilo v dvorani Češkoslovaškega doma Maeterlinckovo vojno dramo »Zupan Stimondski«, ki je v glavnem dobro uspela. Belgrad, 8. aprila, m. Tukajšnji grkokatoliki so danes na slovesen način proslavili svojo veliko noč. Dopoldne ob 11 so imeli v cerkvi Blažene device Marije slovesno službo božjo, ki jo je služil g. Budinski. Pri službi božji jc pel v cerkvi Ukrajinski cerkveni zbor. Rim, 7. aprila c. Italijanska vojna misija v Saturn ju je dobila nalog, ila spraitne poučevanje v kitajski pilotski šoli. Od Soče čez Žilo Kraji, o katerih ne pozabimo, da so naši Pogled na Celovec 99 Sramotna igra z božjimi pravicami v Cttiii htvi • ^a koroškem zadnjič niso šteii \sfLMt 0§5 #4rl • • • jezikovne pripadnosti, ampak čv | »Koroški Slovenec prlohčuje sledeči dokument: Deželna vlada je pod štev. 24.054—1'81 V iwlalH k ljudskemu štetju med drugim sledeč«' navodilo: Dodatek k navodilu štev ni m komisarjem. »Jezikovno pripadnost določuje glasom točke 13 uradnega pojasnila stanovanjske liste oni jezik. Ii katerega kulturnemu krogu sc vprašani smatra pristojnega.« — Jezikovno pripadnost odločuje torej izkl učno čnt (Gefiilil) vprašanega, ne pa kaki objektivni znaki pokoljenja. maternega jezika, večje ali manjše znanje kakega jezika, Izobrazba i. dr. Rubriko M stanovanjske !isl<> »Jezikovna pripadnost« se torej Izpolni edino le na podlagi svobodnih, od nikogar vplivanih podatkov vprašanega ali njegovega postavnega zastopnika. Vsako kakršnokoli vplivanje ali poizkus, da bi vprašani navedel drugo jezi; kovno pripadnost kol jo želi sam, pomeni prestopek paragrafa 28 predpisov o ljudskem štetju in ga mora števni komisar naznaniti oblasti. Svobodno danili podatkov ue sme nihče pregledati. Celovec, 23, februarja, za dež. glavarja Lcer I. r.« Dodatku dodajamo svojo pripombo: -Jezikovno pripadnost je določeval pri tokratnem štetju izključno samo čut in ne materin; ščina. Kdor tega svojega čuta ni izrazil al' ni vedel izraziti, so mu števni komisarji po- Goriški orožniki pohvaljen i za rodoljubno deto med plebiscitom Gorica. S. apr. Ig. Tukajšnja žandarmeriju je sprejela od generalnega lajnika fašistične stranke Staracca podpisano zahvalno pismo z.a »rodoljubno obnašanje ub priliki plebiscita nu Goriškem'. Pismo se glasi takole. .Generalnemu tajniku je bilo sporočeno, kako rodoljubno se je obnašalo orožništvo in kako patriotično je delovalo med prebivalstvom ob priliki plebiscita due 25. marca, izraža mu svojo fašistično zahvalo za vse hvalevredne prostovoljne inicijative, ki jih je iz ljubezni do domovine podvzelo.'. Temu pismu je pristavil še goriški fašistični tajnik svojo opazko, da je ves srečen, da so orožniki v imenovanih dneh plebiscita popolnoma dokazali, kako vdani so režimu in kako se trudijo da bi vse narodovo življenje spravili v ritem svojega berealjerskega navdušenja*. Plakite s teini zahvalami beremo sedaj po vseh slovenskih občinah. Za črne volitve, črna zalivala. Gimnazija v Tolminu „Vzhodna vrata kraljevine..." >11 Piccolo di Trieste« objavlja visokodoneč dopis iz Tolmina o delovanju tamošnje gimnazije. Ta šola, ki jo je ustanovil fašistični režim »na vzhodnih vratih ljubljene italijanske domovine« kot *pred-stražo, vredno novih časov , vrši baje veliko kulturno poslanstvo na meji, kjer se kopičijo tolikanj težavni politični in jezikovni problemi/. Ta šola nima v prvi vrsti naloge, da širi staro klasično kulturo, kot je namen vsake gmnazije, marveč mora podajati italijanske literarne, zgodovinske in filo-zofične pojme drugonarodnemu ljudstvu Italije-:. In kar ganljivo je videti, kako la gimnazija vrši svoje poslanstvo, kuko je vsa prežela s fašizmom in kako v luči več kot dvatisočletno kulture politično prepričuje tamošnje prebivalstvo, ki je na žalost še tujerodno^. To je pa res ganljivo. Po dolgem času je ta fašistični kričač zopet enkrat priznat, da je Tolmin slovenski, dn jo tamošnje ljudstvo tuje rodno, da ne rabi toliko gimnazije in prave šolsko naučne vzgoje, marveč političnega prilivanja. Zakaj neki ne pristavlja tudi, da je la čuden politični zavod v Tolminu, na -»vzhodnih vratih Italije. \ svojem poslanstvu skrahiral, ker poleg učnega ose bja iu nekaj koristotovcev ni mogel pridobiti ni kogar, da bi mu vlival dvatisočletno italijansko barbarstvo v še vedno nepokvarjeno slovensko dušo. Osma obSeimca BalMfo V Trstu nameravajo proslaviti osemletnim, od kat je bilo ustanovljeno prvo društvo Ralilla: v »lovensko-hrvatskih krajih zelo slovesno Vojno ministrstvo samo bo sodelovalo pri svečanostih, ker hoče javno pokazati, kako velike zasluge ima Ba-Hlla za varnost domovine ">na najbolj izpostavijo nem delu Italije in kako ve ceniti -»njegovo narav nost čudežno delo za preporod novih pokrajin . Pri lej priliki se bodo delila vojaška odlikovanja na debelo, avantgardisti pa s> boeo stopoma prelivali v vojaško organizacijo. Glavna svečanost ie bila 8. aprila na trgu Oberdunk, kjer nameravajo zgraditi monumentalno palačo /n osrednje urade Im - Z lat dež na Madjarskem Detektivi za dobrotnikom Neznanec pošilja po pošti denarne podpore neznanim revnim in bednikom inagali s svojim »čutom«. Torej bo rezultat ljudskega štetja glede jezikovne pripadnosti izrazil k večjemu »čute« raznih številih komisarjev, ne pa štetega ljudstva. Župnija Drava .je po dolgem času dobila zopet svojega lastnega župnika v osebi č. g. Alojzija Mlinarja. Zanimivo je, da so novega pastirju v čisto slovenski fari pozdravljale deklico v slovenskih in nemških dekla-maeijah kakor so slovenskim govorom sledili ludi nemški. V Skočidolu je umrl zaveden Slovenec Janez Pctrič, star S6 let. Nn Strmcu pa je izdihnil svojo krščansko in slovensko dušo oče stranskega župnika cr. Petriča pd. Lorenc iz. vasi Pešfte, v starosti 75 let. Obetua slovenskima hrastoma nn Koroškem naj sveti večna lin-! Siidmarka sc je začela pridno gibati po vsem slovenskem delu Koroške. Za Siidmurko pa stoji Schutzbund, kar jc istovetno s Hcim-vvehrom. ki jc zelo oživel, odkar je general Hiilgerth, vod;a Volksvvohra v časih plebiscita, postal deželni glavar na Koroškem. Siidinarkini agenti se pojavljajo z velikimi denarnimi sredstvi ter posebno silijo v slovenske kmete, du bi prodali svoje domove. Tudi društva skušajo ustanavljati povsod! v vsaki slovenski fari. General Hiilgert hoče brez dvoma popraviti, kar »jc bilo dozdaj zamujenega.- ludi dandanes se še gode čudeži. Saj je vendar čudež, ce po Madjarskem dežuje denar, posebno ko je ludi na Madjarskem zelo malo denarja in »j morajo ljudje zelo pritrgovari. še bolj čudno pu je, da se taki ljudje, ki pošiljajo de-iutr n,i vse kroge in sloje ljudstva, poslužujejo napačnega imenu. Plemeniti darovalci nočejo za svojo dobrodelnost niti zalivalo. In lo ne bi bil čudež, posebno v današnjih časih:* ^ madjarskem m t* tu .'vogodinu živi višji uradnik, čigar hči m- mozi. .Nekega dne se pojavi pri ie iu uradniku edina uradna osebi), ki jo pov sod sprejmejo z. odprtimi rokami, namreč denarni pisniono.šn. Na mizo položi denarno nakaznico za IIKKI pengov (okrog to.000 Din) z od-pošiljateljem: Inolv« Iliiszku, Budimpešta, Rsl-vanv ulcu 6.« 1 radnik osupne. 1000 pengov je 110 Mnd jai »kom veliko denarju. Odpošil jnteljice ne pozna. Dolžnikov uuli nima. Morda je zadel v razredni loteriji? Izključeno! To je gotovo pomota. »i misli uradnik. Kljub vsemu pa scvcvla »prejme umu pengov. čez nekaj ur pa je šel na policijo in lam povedal, kaj so 11111 je pripetilo. Policisti majejo / glavami. Takega .»lučaja še niso imeli. Pa so Ic morali verjeti, k"-r je uradnik položil na mizo 1000 pengov Policija je odstopila slučaj budimpeitan&ki I Kitici ji. Ta je pozvedela. da v Budimpešti, Bal-vayutca 6, res stanuje gospodična Ibolva llusz-ka. Po poklicu je umetna slikuricu, torej žena, ki gotovo ni bogatu. Na vprašanje je izjavila, da o pošiljatvi ničesar nc ve. Povedala imi je, dn ie zadnje tedne prejela veliko število zahvalnih pisem. V vseli pismih sc |i neznanci zahvaljujejo za poslane znatne cu-skc. Doslej ie vedno odnisala, da yre gotovo /a pomoto. Dalje je slikaricii povedala, d njem so gospodarili tuji narodi, ki so v začetku služili v egipčanski armadi. Krasna stara mesta so bila v popolnem razsulu. Gospodarji Egipta so se od takrat hitro menjavali. —945. leta so prišli Libijci, 663. Asirci, 525. Perzijci, 332. Grki pod Aleksandrom Velikim, 30. pr. Kr. Eimljani, 395. po Kr Bizantinci itd. GRKI. V začetku 9. stol. pr. Kr. se jjojavili v zgo dovini. Toda že 400 let pozneje jih je bela kuga tako razredčila, da je bilo na prim v Atenah, ki so bile središče grškega procvita, pri nekem ljudskem štetju le šc 30.000 meščanov, 1. 332. — torej SO let pozneje pa le še 21.000 s tujci vred. V nravstvenem oziru stroga Sparta je imela okrotr 500 po Kr. še 3000 polnopravnih državljanov; 371. samo še 3500 in 244. komaj 700. Ko so 1. 140. pr. Kr. Rimljani osvojili Grčijo, so sicer našli v Atenah vse polno najlepših stavb in spomenikov, toda nobenega Atenca več; v Sparti sc našli le razvaline in nekaj bornih vasi. Bela kuga je temeljito opravila svoj strahotni posel. RIMLJANI. Tudi Rim je šel isto jx>t. L. 201. pred Kr., jto strašnih bciih * Hauibalom. je število državljanov (cives) padlo od 270.000 na 214.000. Ljudstvo pa je bilo v koreninah še zdravo in kolikor toliko nepokvarjeno iu jc v teku naslednjih 10 let zrasla številka na 337.000. Nato pa se jc začela pot navzdol. Od leta 161. do 142. ic padlo prebivalstvo z.a 20.000. V letu 133. so bile že cele pokrajine brez rimskega prebivalstva, tako 11. pr. Etrurija. To je bil tudi povod reformam Tiberija Graha, ki so ga stale življenje. Za ccsarja Avgusta, torej okrog Kristusovega rojstva, je bilo skorai 90 odstotkov rimskega prebivalstva tujerodnega. 200 let po Kristusu pa že ni bilo med Rimliani nobenega pravega Rimljana več. Takrat je prišlo tako daleč, da jc cesar Pertinax izdal naredbo. po kateri je dovoljeval vsakomur vzeti v posest neobdelano zemljo v Italiji In vseh provirch, četudi ic biki c ':' la«' Kd'»r eemlio obdela, tega last postane, jc pristavljala i»r«Jba. Toda bilo je že prepozno! Rini ki je imel 125. leta 1» Kr. še dva in pil milijona liudi. jc imel za cesarja Konstantina le še 2C0.t()0 duš. ko je lela 546. gotski osvojcvalec Totila zahteval v večnem mestu svečan sprejem, se je zbralo le 500 ljudi! Cesar ni zmogel noben sovražnik, je napravilo proklctslvo bele kuge: Rim je izumrl ARABCI IN MEHIKANCI. Za časa procvitanja arabske države v 9. stol. je imel Bagdad 2 inilitona ljudi; leta 1650. pa le šc 15.000. — Fantastično veličastna kultura Mehikancev je že prekoračila svoj višek, ko so si dežele osvojili Spanci. Ze takrat so bile marsikatere pokrajine povsem izumrle. Kmalu j« bela kuga uničila ves rod iu današnji Mehikanci nimajo v" sebi niti kaplje krvi svojih slavnih prednikov. VELIKO VPRAŠANJI. Ali so potrebni še dokazi, da je vprašanje rojstev tisto, kar prinaša narodom življenje ali smrt? Ne uničujeta narodov kultura in tradicija, ampak najvačen odgovor 11.1 vprašanje: Ali hočem otroka ali sebičen užitek? Narodi, ki nočejo živeti po naravnih zakonih, nego mislijo, da si lahko sami pišejo zakone, so zapisani prekletstvu. Na njih se potrjuje be«eda o kaznovanju bodočih rodov. Ti narodi morajo umreti. Samo narodi, ki spoštujejo voljo večnega Stvarnika imajo pravico do dolgega življenja, toda saino dotlej, dokler ostanejo zvesti naravnim zakonom, ki jih je pisal Večni. -K a j naj vam dam, te mr boste peljali iui postajo P« >.Vo« avtomobil.* (A. Pele c 1'rauer Presse.) Profesor je o šoli razdeljeval šolske naloge. Vsako nalogo ji seveda vsaj nekoliko pokritiziral. VI bi morali,- sr ie obrnil na osmoHolko Slrunn reiili enat.bo z drema neznankama .. .■- Da, jr odvrnila Struna nekoliko zatudena. Videl sem pa, jr profesor nadaljeval gro-zvte. dn st<- jo retili z dvema znankama ...« NEDELJSKI IPORT Crosscounlry deklet za državna prvenstvo Atena postala državni prvak Med posameznicami je državna prvakinja Ema Ulaga (Atena) Občni zbor diplomiranih tehnikov proti tujcu - proti dvojnim H*ltM«i'lA«M Radikalni sklepi, kakoršne smo ZU&iUZKUr$em doslej le malokdaj slišali Ljubljana, 8. aprila. Za današnji crosscountry deklet za državno prvenstvo je vladalo v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Zal, da je deževno vreme odvrni'o precejšen del občinstva, ki se je nameravalo udeležiti tega teka; kajti večina je mislila, da se prireditev sploh nc bo vršila. No. pa kljub temu je bila udeležba prav lepa in gledalci, katerih se je nabralo na obeh straneh proge, zlasti pa ob cilju zadovoljivo število, so brez dvoma prišli na svoj račun Borba je bila od starta pa do cilja izredno napeta; vsaka tekmovalka se je potrudila, da doseže čim-boljši rezultat za svojo družino. Na tem prvenstvu je sodelovalo vsega 20 la-hkoatletinj in to 13 od Ilirije, 7 pa od Atene. Ostalih atletinj iz drugih krajev naše države iz neznanih vzrokov ni bilo zraven. Z gotovostjo se je računalo na sodelovanje Zagrebčank, katerih tudi ni bilo. Na rezultatu njihovo sodelovanje ne bi n<č spremenilo ker so bile Ljubljančanke sigurne zmage, vendar prisotnost tujih športnikov vsako prireditev zelo dvigne. Vsekakor bi bilo umestno zvedeti za vzrok njihove odsotnosti. V splošnem je pa prireditev zelo lepo izpadla in tudi organizacija je bila brezhibna. Omeniti bi bilo dal;e dejstvo, da toliko sodnikov JLAZ kot iih ;e bilo na današnji prireditvi, že dolgo nismo 1 di. Družini Atene in Iliri;e. ki sla v udeležili današnjega drž. prvenstva, sita bili dobro pripravljeni. osobito ona od Atene, ki je zasluženo zmagala in celo podlegla Iliriji samo z eno točko dilerence. temeljito popravila in pripravila ter je šla v boj z zavestjo, da zmaga No, in to se ji je v polni meri posrečilo. K uspehu ji tudi mi iskreno čestitamo. Doseženi so bili naslednji rezultati: A. Posameznice: 1. Ulaga Ema (Atena) v času 7:59; 2. Ulaga Nada (Atena) 8:15»/»; 3. Zajec Slavka (Ilirija) 8:193/6; 4. Vidic Angela (Ilirija) 8:25; 5. jurkovič Viola (Alena) 8:29; b. Colenc A'ary (Atena) 8:35:l/6; 7. Janežič Vida (Ilirija) 8:48'/»; 8. Božič Valči (Ilirija) 8:48 »/,; 0. Pribošek Anči (Ilirija) 8:4S3/n; 10. Oman Anica (Ilirija) 8:53-, B. Moštva: 1. Atena (v postavi: Ulaga Ema, Ulaga Nada, Jurkovič Vitla in Oolenc Mary 14 točk; 2. Ilirija (v poslavi: Zajec Slavka, Vidic An gela, Janežič Vida in Božič Valči 22 točk. Atena je prejela kot zmagovalka in državna prvakinja za leto 1034. kr; sen prehodni jx>kal, darilo pokrovitelja podbana g dr. Pirkinajerja. Prvakinja med posameznicami Ulaga Ema (Atena) pa ie prejela lepo prehodno darilo Ivrdke Krisper v Ljubljani. Po končanem teku je zasto|jnik podbana, banski svetnik g. dr. Ster jx>zdravil vse tekmovalke ter jim čestital k njihovim uspehom z željo, da bi v bodoče dosegale še večje usjiehe, nakar se mu je zahvalil g. major Jane. iii lepo uspel i tek je bil naključen v zadovoljstvo vseh navzočih. Crosscountry fantov v Zagrebt* Prvenstvo moštev si je osvojila Ilirija, prvenstvi pa Bručan (Ilirija) osamezm cv Zagreb. 8. aprila. Kljub dekliškemu prvenstvu v crosscountryju. ki se je vršilo v Ljubljani, so bile vse misli športnikov usmerjene proli Zagrebu, kjer se je vršil gozdni tek fantov za državno prvenstvo. Saj spada crosscountry prvenstvo Jugoslavije med najvažnejše športne prireditve v naši državi. Za nas Slovence pa je bil letošnji tek še prav |>osebne važnosti, saj smo vedeli, da se bo bila borba za prvenstvo moštev samo med Primorjem in Ilirijo. Oboji so se dolgo in temeljito pripravljali in moštvi sta bili po treningih sodeč tako izenačeni, da vnaprej absolutno ni bilo mogoče prerokovati zmage. Ker so bili eni kot drugi trdno prepričani, da zmagajo, zato je bila situacija še bolj zavita Krevsu kot po-edincu so vsi že naprej pripisovali zmago. No in zmotili so se. kajti zgodilo ?e mu je, kakor se je že zgodilo marsikateremu prvovrstnemu atletu, da je podlegeL Železničar (Maribor): Hermes 7 : I (J : i) Ljubljana, 8 aprila. Današnjo nogometno tekmo, b katero sta o.vo-rila gornja Kiuoa na liemicsotmu ignscu v o.s .i pouuadaiiSKO prvenstveno sezono, pa ue moremo vec prištevati športu. i\e po krivci gusiuv, m so igrali tair, Kakor pač ji.avi športniki zuaio, temveč po zasiugi domačin, ki oo ae pokazali z najslabše ciovesKe strani. Le sKoda, du je gledalo danasi. o otvoritveno tekmo toliko ljudi, kol jih ua Hemiesu nismo vajeni videti. S kakšnimi vtisi so odSli z igrišča ti prijatelji spoita, ziasti pa nogometa, bodo pokazale prUoduje tekme, b takim nogometom se gledalci naravnost ouuijajo, pa naj so se tako navdušeni siuipatizerji svujili ljubljencev. To se je pokazalo najuolj v tem, da so se giedalci potem, ,vO so videli, da domači hote uvajajo surovo igro, postavili na stran gostov in to vsi urez izjeme, četudi smemo trditi, da je biilo na igrišču i)o odstotkov simpatizerjev in navijačev llennesa. Edini plus današnje tekme je ta, da je vsaj občinstvo pokazalo, da je objektivno, da hote biti pravično iin da hoče gledati lepe in fair igre. Kani bomo pa prišli, ce igralec ne bo videl v svojem naspiolniku igralca-tovariša, človeka? Ali ni nam vsem naše življenje, naše zdravje prvo in ali nima vendar telesna vzgoja, h kateri mislim, da zaenkrat prištevamo tudi nogomet, ta namen, da krepimo svoje zdravje? ln ali se ne zaveda brezsrčni nogometaš, da, če hote sune svojega tovariša, da ga lahko poškoduje za v.-,e življenje in mu morda celo prizadene smrtonosno rano? Kje je tu srčna kultura? Naše športnike, osobito nogometaše, bo treba najprej vzgojiti, da se bodo znali obvladati, da bodo znali prenesti poraz. Kdor tega ne zmore, ta naj se ne poda v tekmo. Naloga nadrejenih instanc v nogometu bi bila, da ukrenejo V9e potrebno, da se slični primeri ne bodo več ponavljali. Sedaj smo v začetku sezone in zato je še čas, da se podvzamejo najstrožji ukrepi v dosego tega. V letošnjem letu imamo še ne-broj in zelo kočljivih tekem pred seboj in če se izrodki v kali ne zadušijo, more privesti do naj-ialostnejših primerov v našem nogometu. Če pa ne bi šlo drugače, bi bilo pa umestno, da oblast poseže vmes. Kajti mi hočemo zdravih, krepkih in dobrih športnikov — ne pa divjakov, ki bi se pobijali med seboj na igriščih. Sedaj pa o igri sami. O današnji tekmi, ki so jo odigrali mariborski in ljubljanski Železničarji, ni dosti povedati, če izvzamemo surovost domačinov. Gostje so bili skozi v premoči, ki se je stoji-njevala osobito v drugi polovici iigre, ko so domači popolnoma izgubili gla\e. Gostje so taktično, zlasti pa tehnično precej nadkriljevali domače, katerih danes sploh ni bilo spoznati. Mariborčani so podali mestoma prav lep nogomet in so s svojo kombinacijsko igro dosegli rezultat ki popolnoma odgovarja poteku igre. Moštvo gostov je napravilo najboljši utis in je igralo tako fair, kakor malo-katera enajstorica. Zato ni čudno, da je potegnilo vse občinstvo na svojo stran. O Herrnesu bi imeli omeniti v glavnem surovo Igro in pa še to, da je bilo moštvo zelo ponesrečeno sestavljeno. Edini, ki je še kaj delal, je bil Klanč-nik, dokler se ni začel posluževati nedovoljene igre. Vse je šepalo, od vratarja, ki je bil še najboljši, pa do napada. Mest sploh niso držali: ali. so bili vsi na kupu, ali pa ni bilo nobenega, zlasti tam. kjer je bilo potrebno. Eno jim še povemo: Tako jih ne želimo več videti igrati; kajti, če je moral sodnik kar tri izključiti zaradi izredno surove gre, in to povsem upravičeno, potem je dovolj žalostno I Tekmo je sodil g. Ramovš objektivno. Samo to napako je napravil, da je bil proti domačinom pre-vefi popustljiv. Hermes II : Disk (Domžale) « : 2 (2 : 1). V predtekmi je druga garnitura Hermesa premagala domžalski Disk. Tekmovanje samo se je vršilo na dirkališču »Miramare«, ki ima 700 m dolgo progo. REZULTATI SO SLEDEČI A) Posamezniki: 1. Bručan (Ilirija) 33 47.;» 2. Starman (Ilirija) 34:.r2.4, 3. tirinov-šek .(Maraton Maribor) 3.i:35.4, 4. Osteiinaii (Ilirija Lj.) 35:55.4, 5. Športi (Ilirija) 36:07.4, B) ii.oštva: 1. Ilirija 12 točk. 2. Maraton (Maribor) 39 točk. 3. Coneordia (Zagreb) 45 točk. Moštvo Primorja je bilo diskvalificirano zaradi nepravilnega teka atleta Gabrščeku; zato je izpadel tudi Krevs, akoravno je prišel prvi na cilj za dve dolžini pred Brmu «nn in je bil njegov čas torej za dve petinki sekunde boljši od sedanjega državnega prvaka. Oba pa sta postavila (Krevs in Bručan) boljši čas od jugoslovanskega rekorda. Prvenstvene tekme II. razreda SK GRAFIKA : SK JADRAN 1:0 (1:0) Danes dopoldne se je odigrala na igrišču Hermesa prvenstvena tekma med Grafiko in Jadranom, v kateri je zmagala Graiika kol boljše moštvo z rezultatom 1:0. Tekma je bila kljub sitemu terenu vse skozi zanimiva. Sodil je gosp. Jordan prav dobro. lteka : Slovan 2:1 (1:1). Sloga : Zalog 13 : 0 (5 : 0). Ljubljana, 8. aprila. Dopoldne so v beli unionski dvorani zborovali diplomirani tehniki. Zbor ie vodil predsednik Poljšak Tone, ki je uvodoma pozdravil vse tovariše, ki jih je prišlo okrog 150 na občni zbor. Vseh organiziranih tehnikov v dravski banovini je okrog 300. Vseh absolventov je dala ljubljanska srednja tehnična šola doslej 646, sarajevska 1740, belgrajska 254, splitska 143, zagrebška 100, novo-sadska 100. Vseh diplomiranih tehnikov je v državi okrog 2900, od teh jih je ostalo 2500 pri svojem poklicu. Obširno tajniško poročilo je podal tov. Kuhar. Navaial je vse važnejše ukrepe, ki jih je organizacija storila, da svojim članom pripomore do kruha. Dosegla ji le dulne uspehe in sicer je organizacija zaposlila 5 članov, 5 pa jih ie bilo nameščenih po posredovanju organizacije iz bed-nostnega sklada Razen tega je mestna občina zaposlila 3 tehnike, banovina pa 6 tehnikov. 2e doslej je bilo brezposelnih 35 strojnih tehnikov, 16 gradbenih tehnikov ter 16 elektrotehnikov, z le-'ošniimi absolventi ter z onimi tehniki, ki niso organizirani, pa bo samo v dravski banovini okrog 200 brezposelnih diplomiranih tehnikov Blatfainiško poročilo je prebral gos> Brili. Organizaciji dela velike težave članarin? ki jo člani težko nlačuiejo. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik splitske organizacije diplomiranih tehnikov. Resof«cf»e lz resolucije, sprejete na zboru, |)osnemamo: Diplomirani tehniki ljubljanske organizacije, ki šteje 305 članov, ugotavljajo: Da se socijalni položaj diplomiranih tehnikov in obče obstojno-pravni zniisel vsega strokovnega šolstva slabša iz dneva v dan; da se radi nezadostno iiredvidenih delovnih prilik \ zakonodaji in premalega vpoštevanja drž. srednjih tehničnih šol po nepotrebnem množijo vrste brezposelnih diplomiranih tehnikov; da vkljub diktiranemu smotru državnih srednjih tehničnih šol, ki se je razvil in se potrjuje v najelementarnejših potrebah gospodarskega razvoja države, nimajo diplomirani tehniki uzakonjenega razporeda in ne uživajo zaščite države niti toliko, kot deset- in desettisoči tujcev in prirojenih, ki so zatajili svojo domovino; dn je diplomiranim tehnikom odvzeta svoboda nadaljnjega duhovnega razvoja, ki je po zakonu glavni smoter obče uprave in, da se potreba sred. tehničnih šol vsestransko negira. Zato zahtevamo v zaščito diplomiranih tehnikov, radi doslednosti namena in ugleda državnih strokovnih šol in radi gospodarskega podviga naše domovine: 1. da se diplomiranim tehnikom zaščitijo delovne prilike in sodelovanje v zakonodaji do one mere, ki jim pripada po njihovi izobrazbi ter odgovarja programu in namenu državnih srednjih tehničnih šoi; 2. da se v korist narodnega gospodarstva, industrijskega razvoja in kvalitativnega dviga izdelkov domače obrti in industrije pri vseh tehniških podjetjih vpošteva edino namestitev domačega strokovno naobraženega osebja; 3. da se na vsa mesta, kjer so zaposleni tujci, nastavijo domače sposobne in dela potrebne moči, SK Ilirija : ISSK Maribor Mariborski trgovci 3 : 2 (2 : t) Maribor, 8. aprila. Danes smo v Mariboru doživeli, kar ni niti najmanj v skladu s športom in njegovimi vzgojnimi in športnimi stremljenji, pa naj si bodo razlogi takšni ali drugačni, 11 minut pred zaključkom igre se je igrišče spremenilo v torišče obče zmedo, spopadov in ročnega obračunavanja med igralci in občinstvom. Na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu se je danes ob napovedani uri začela prvenstvena tekma med Ilirijo in Mariborom, ki se je končala z rezultatom 3:2. Enajst minut pred zaključkom igre pa se je morala tekma prekiniti. Današnja tekma je bila med najostrejšinu pa tudi med naj-sijrovejšimi, kar smo jih dozdaj v Mariboru videli. Med Mariborovim vratarjem in Ilirijanom Sveti-cem je prišlo pred golom do prerekanja. Igra je bila v prvem polčasu še dovolj dostojna, vendar |e zavzela zelo ostro obliko, ki je sodnik ni mogel in ni umel ublažiti. Šele v drugem polčasu so se igralci sem in tja posluževali »skrajnih« sredstev in je sodnik moral v kratkih presledkih izključiti z bojnega torišča šest igralcev in sicer tri Ilirijane in tri Mariborčane, kar je občinstvo precej razburilo. Kljub temu se je pa zdelo, da se bo igra kolikor toliko redno končala. Toda v 24 minuti drugega polčasa je prišlo do nastopa med mariborskim vratarjem in ilirijanskim napadalcem Sveticem. V tem trenotku je prišlo najprej do osebnih prepirov, med igralci na obeh straneh pa je prišlo do grdih obračunavanj s pestmi. Nato pa so gledalci dvignili palice ter z dvignjenimi pestmi vdrli na igrišče ter navalili vsi ogorčeni na ilirijansko moštvo, po katerem so začele z veliko vnemo padati palice in pesti na levo in desno. Bitki je napravila energičen konec policija, ki je dala izdatno veljavo svoiim pomirjevalnim sredstvom. Končno je potisnila policija občinstvo za plot, sodnik pa se je zgubil nekje med množico, moštvi pa sta odšli v oblačilnice. Poteka o igri ne damo, ker nas je sram imenovati športno tekmo igro, ki ni bila drugega kakor pretep za šport nesposobnih in nezrelih ljudi. Jugoslavija : BSK 2 : t (t : 0) Belgrad, 8. aprila, m. Ob priliki proslave desetletnice delovanja glavnih funkcionarjev iz osrednjega odbora BSK, je bila danes popoldne na igrišču BSK derby tekma med najmočnejšima beli>raj-skittia nogometnima kluboma. Tekma je bila sama jx> sebi zelo zanimiva iz več razlogov. Jugoslavija namreč že več kol poldrugo leto ni premagala svojega najmočnejšega rivala v Belgradu. BSK pa se od znane egiptovske afere, ki je zelo razburila športne kroge, ni prikazal na domačem terenu. Zaradi lega jc vladalo za današnjo tekmo veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču BSK nad 8000 gledalcev. Takoj po nastopu moštva BSK je skoraj vsa publika pričela žvižgati in demonstrirati proti igralcem in odboru BSK radi znane egipl v<;ke afere. Nasprotno pa so bili igralci Jugoslavije toplo pozdravljeni. Maribor, 8. aprila. O prvem delu včerajšnjega občnega zbora tukajšnjega trgovskega gremija smo prinesli poročilo že v včerajšnji nedeljski številki. Drugi del občnega zbora je potekel precej živahno ter se je zlasti pri volitvah novega odbora razvila raz-borita debata, ki se je pričela s poročilom nad- Mariborski zimsko-športni parlament Maribor, 8. aprila V lovski sobi hotela Orel so se zbrali danes dopoldne zimski športniki iz vseh področij Štajerske k letnemu občnemu zboru Zimskosportne podzveze, ki je potekel letos še posebej slovesno, ker se je praznovala obenem petletnica obstoja te važne športne institucije. Zastopani so bili na zborov anju po svojih delegatih skoro vsi včlanjeni klubi, ki jih je skupno 26. Važnost zborovanja je še podčrtalo odlično zastopstvo javnih činiteljev: bansko upravo je zastopal okrajni glavar dr Senekovič, mariborsko občino podžupan Golouh, vojaško oblast kapetan Vrbanac, Tujskopronietno zvezo dr. Jan-čič, SPD dr. Tominšek, Rogaško Slatino ravnatelj Ditrich, Olimp, odbor Bergant. Pozdravila sta zborovalce dr. Senekovič in Golouh, nakar so sledila poslovna poročila predsednika Parme, tajnika in blagajnika, lz vseh poročil je odsevala prava športna delavnost in navdušenje, ki je prevevalo delovanje MZSP v pretekli sezoni pod vodstvom agil-nega predsednika Parme. Mariborski zimski šport se je v pretekli zimski, sezoni povzpel na zavidljivo višino. Rezultati naših tekmovalcev so se znatno izboljšali. Živahno je bilo delo podzveze na propagandnem polju, ki se izraža tudi v bilanci tujskega prometa. Med velikimi prireditvami je omenjati zlasti prvo hockey-teknio na ledu, v kateri sta nastopila Ilirija in Kaslner & Oehler. — Poleg mariborskih klubov so pokazali lepe napredke še Celjani, klubi iz Mežiške doline ter ptujski zimski športniki. Podzvezna bilanca izkazuje 32.219 Din aktiv in ravno toliko pasiv. Račun izgube in dobička znaša 56.290,63 Din. Podzvezin odbor je imel vposlanih dopisov 587. odposlanih za 855, poleg tega pa še 11 okrožnic. V propagandni namen je podzveza izdala v lastni režiji propagandno revijo. Za sodniške izpite se je prijavilo 17 kandidatov, na izpit pa je prišlo samo 5 kandidatov. V pod-zvezi je sedaj 19 izprašanih sodnikov za tek na daljavo in 4 sodniki za skoke. Kvaliteta tekmovalcev se je v tej sezoni poslabšala, opaža pa se napredek v slalomu. Na teritoriju MZSP se je vršilo v celoti 31 tekem, kjer je sodelovalo 554 tekmovalcev. Med temi tekmami .je bilo 17 klubskih in 14 splošnih. Precej veliko zanimanje je vladalo za volitve novega predsednika, ker je bilo za to mesto 14 kandidatov. Končno so izbrali za podzvezinega predsednika upokojenega kapetana Miloša Gnusa, dočim so ostali člani vodslvu ostali v glavnem kakor dosedaj. da se podjetja, ki bi se temu upirala, obdavči v korist onim stanovom, kateri so radi nastavitve nepotrebnega tujca neposredno prizadeti ter da se da zakonita prednost strokovnim močem, ki so ab-solvirale v domovini; 4 da se pri tehniških zaposlitvah vrši nameščanje preko strokovno-stanovskili organizacij, ki vodijo objektivni pregled sposobnih in potrebnih članov in, da se pri čisto strokovnih namestitvah prezre vsako iiljudnostiio priporočilo nestrokovnjakov; 5 da se v svrho jiopularizacije tehniških pridobitev in v svrho okoriščenja najširših ljudskih plasti z njimi pošilja na deželo pred vsemi drugimi manj potrebnimi uradi potreben tehniški svetovalec. ki naj se prida vsaki večji davčni občini in ki bo od potreb dežele pred vsemi najraje sprejet; 6. da se iz ozira po zakonu polnopravne srednje šole, iz ozira jiotrebe duhovnega razvoja naroda in napredka znanosti, ki je po ustavi svobodna, da diplomiranim tehnikom možnost nadaljevanja študija na domačih tleh, kajti ni nili v interesu narodnega gospodarstva, da morajo ti študentje nositi denar za študij tujim državam v procvit; 7. da se v zaščito brezposelnih ukrenejo energični in takojšnji koraki proti večkratnim zasluž-karjem in, da sc na ta način ustvari tisoče novih, življenja, troškov in davkov zmožnih družin; 8. da se s takimi ukrepi v tehniški stroki, ki je prva in glavna podlaga narodnega blagostanja, narodove gosjiodarske moči in gosjiodarske osamosvojitve države, nikakor ne odlaša, nego, da se čim prej energično in brezobzirno začne s stvarnim, izrednim zdravljenjem razmer; 9. da se brezobzirno in eksemplarično kaznujejo vsi elementi, ki širijo govorice, da je zboljšanje razmer v naši državi odvisno od tujih držav, kajti tako govorjenje ni v korist narodni edinosti in naša bogata domovina ni nikakor odvisna od finančnih škandalov in skrahiranih inozemskih bank, nego od stvarnega dela svojih državljanov; 10. da se v zaščito napredka narodnega gospodarstva in v podjioro gospodarske osamosvojitve države formira gospodarski svet, ki bo izbran iz strokovnih organizacij in ki bo kot najvišji lorum in čuvar drži. nega gospodarstvu; 11. da se ta zahteva ne smatra kot demagogija, nego kot izraz pravice, potrebe in dolžnosti 2900 diplomiranih tehnikov v državi, rezervnih oficirjev in porokov gospodarskega dviga naše bogate domovine. Po prečitanju resolucije so se vršila predavanja o brezposelnosti (Paviii l'ero) in o šolstvu (flren Peler), nakar so bila sprejeta pravila za Udruženje diplomiranih tehnikov Jugoslavije, ki bo imelo svoj ustanovni občni zbor za časa ljubljanskega velesejma. Po referatu Jeseničana Cerarja je bila izrečena posebna zahvala in priznanje predsedniku Tonetu Poljšaku, nakar je bil sestavljen nov odbor in sicer takole: Predsednik tov. Poljšak (kot prej); jiodpredsednik tov. Šenk (nov); tajnik I. K u-h a r (ki je vodil tajniške posle do sedaj, a ni bil v odboru); tajnik II. Bren (kot prej); gospodar Pirkovič (tudi prej v odboru); odbornika stavbenik M a n d e 1 j c Drago (prej tajnik) in Stane Premru (nov); odbornikova namestnika Zeljko Mlakar (nov), ta je zastopal župana, in Udovč (nov); stanovska zaščita Vindiš (nov), S t e g u (nov); preglednika Bricelj (kot prej) in Pav. šič (nov). zorstva, katero je podal Pinter. V debato so posegali Pinter, Weixl, Anderle, Antončič, Ošlak, Roglič, Voršič, Kocbak, Črepinko, Markovič, Preac in obrtni nadzornik Založnik. Zelo so se zavlekle volitve, ker so se poiavile štiri liste, ki so jih predlagali Pinter, Črepinko, Markovič in Vicl. Po precej dramatičnem ponovnem glasovanju ie prodrla slednjič četrta lista z naslednjo novo upravo: Upravni odbor: Anderle, Jančič, Kovačič, Lah, Mejovšek, Oset, Lovrec, Preac, Pinter, Saks, Rosina, Weiler; namestniki: Kramberger, Paš Sluga, Prešeren, Vicel. — Nadzorstvo: Gustinčič, Perhavec, Roglič, Skrabl; namestniki: Kravos, Jaš. Častni odbor: Berdajs, Macun, Saks, Jančič, Vicel; namestnika: Mejovšek in Weiler. — Šolski odbor: Lah, Lenard, Mejovšek; namestnika: Majer in Novak. — Delegati k pomočniškim zborovanjem: Oset, Pinter, Lah, Lovrec. — Delegati k skupščinam Zveze: Anderle, Preac. Oset, Pinter, Jančič, Rosina; namestniki: Lah, Povh, Mejovšek, Saks, Paš, Božiček. — Kuratorij Simon Novakove ustanove: Prešern, Oset, Pinter, Tičar, Rosina; namestnika: Roglič in Zlahtič. — Obširneje se je razpravljalo nato o taksiranju računov. Občni zbor |e končal okoli pol dveh po polnoči. Prisostvovali so mu kot zastopniki upokojeni višji drž. pravd-nik dr. Jančič kot predsednik Tujskoprometne zveze, mag. ravnatelj Rodošek in zadružni inšpektor Založnik. f Potrti v neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da je naša ljubljena sestra, teta, svakinja in sestrična, gospodična Bneelca Buhšič danes po kratki, mučni bolezni, previ-dena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek 10. aprila ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Sveta maša zadušnica so bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek 12. aprila ob 7 zjutraj. ŽALUJOČI BRATJE IN SESTRI.