222 Department of Sport at the University of Ljubljana between 1971 and 2017 Abstract Sports pedagogues employed at the members of UL have been merging and working between 1971 and 2017 at the Department of Sport at the University of the Faculty of Sport. Department was fundamental organizational unit where knowledge and experience flew into theory and practice. Guidelines of university sport is a document that has been shaped in time with some updates that designed the foundations of university sport activities until the begin- ning of the introduction of Bologna students programs. The development of a strategy for development of sports activi- ties of students at the University analytically processed and indicated the direction completed by the members of the Department of Sport at the University with proposed hierar- chical model of the organization of sport at the University of Ljubljana and in the wider Slovenian university space. Since March 2019, sports educators have been active in the Group of sports pedagogues at the UL members. Key words: department, university sport, guidelines, strategy, organised, group. Izvleček Športni pedagogi, zaposleni v članicah UL, so se od leta 1971 do 2017 združevali in delovali v Katedri za šport na univerzi na Fakulteti za šport. Katedra je bila temeljna organizacijska enota, kjer so lahko znanje in izkušnje prelivali v teorijo in prakso. Smernice univerzitetnega športa so dokument, ki so času primerno z nekaj dopolnitvami oblikovale temelje delovanja univerzitetnega športa vse do začetka uvajanja bolonjskih študijskih programov. Izdelava Strategije ra- zvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani je analitično obdelala in nakazala smer, ki so jo člani Katedre za šport na univerzi dopolnili s predlaganim hierarhičnim modelom organiziranosti športa na Univerzi v Ljubljani in v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru. Od marca 2019 športni pedagogi delujejo v Skupini športnih pedagogov članic UL. Ključne besede: katedra, univerzitetni šport, smernice, strategi- ja, organiziranost, skupina. Ksenija Filipič Jeras Katedra za šport na univerzi med letom 1971 in 2018 „ Uvod Univerzitetni šport je področje, ki združuje različne deležnike v univerzitetnem prostoru. Predstavlja sinergijo med različnimi članicami, strokami, posamezniki in skupinami s poslanstvom spodbujanja zdravega življenjskega sloga in predvsem ohranjanja bio-psiho-socialnega ravnovesja študentske populacije. Sinergija in povezljivost sta bili pomembni značilnosti in s tem posebnost Katedre za šport na univerzi na Fakulteti za šport, ki je združevala športne pedagoge, zaposlene v različnih članicah Univerze v Lju- bljani (UL). Zaradi majhnega števila redno zaposlenih športnih pedagogov v posamezni članici (1 ali 2, izjemoma 3 ali 4) je bila skupna katedra za športne pedagoge temeljna organizacijska enota pedagoškega, strokovnega, znanstveno raziskovalnega dela ter prostor medse- bojnega strokovnega povezovanja in usklajevanja. Bila je prostor, kjer so lahko svoje znanje in izkušnje poenotili, delili in prelivali v prakso vsaj na članicah, kjer so zaposleni praviloma težje oblikovali samostojno organizacijsko enoto. „ 1971–2000 Začetki delovanja katedre segajo v l. 1971, ko je bila redna športna vzgoja že sestavni del vseh študijskih programov v drugem letni- ku vseh članic UL. Katedra (Matična katedra za telesno kulturo na visokošolskih zavodih v Sloveniji, v nadaljevanju Matična katedra) je postala sestavni del Visoke šole za telesno kulturo (sedaj Fakul- teta za šport, v nadaljevanju FŠ) in bila s tem vključena v njeno pedagoško, strokovno in raziskovalno delo. Bila je prvo strokovno združenje učiteljev športne vzgoje v slovenskem univerzitetnem šport na univerzi 223 prostoru, ki so se mu pridružili tudi pedagogi mariborske univerze (Petkovšek, 1993). »Za delovanje katedre je bilo pomembno l. 1978, ko je po sklepu sveta Univerze v Ljubljani dekan VŠTK podpisal samoupravni spo- razum o sodelovanju na področju športa za študente z rektorjem univerze in dekani vseh ljubljanskih visokošolskih zavodov … Zdi se, da se je visokošolska javnost šele s podpisom tega sporazuma ozavestila svoje odgovornosti pri oblikovanju študentov v vseh nji- hovih dimenzijah« (Petkovšek,1993, str. 24). L. 1983 so bila Fakulteti za telesno kulturo odvzeta sredstva za izvajanje programa Matične katedre in ukinjeno delovno mesto posebnega sodelavca, a vez med člani katedre in fakulteto se je takrat utrdila (Petkovšek, 1993). Posledično so si morali športni pe- dagogi sredstva za delovanje v katedri in podiplomsko izobraže- vanje zagotoviti na fakultetah, ki so jih zaposlovale, in nadaljevati s strokovnim delom v Matični katedri za šport pri FŠ (Stanič, 1993). L. 1988 UL ukine Strokovno službo za šport na univerzi in Komisijo za šport, oba strokovna organa sta bila ves čas delovanja motor prenove in posodabljanja vseh pojavnih oblik športa na UL. Prevla- da mnenje, da je Matična katedra za šport na univerzi pri Fakulteti za šport strokovno in organizacijsko dovolj močna za samostoj- no vodenje športa na UL. Izkaže se, da to ne drži, že v nekaj letih se ponovno pokaže močna potreba po obeh institucijah (Kavčič, 2003). Ob 25. obletnici telesne vzgoje na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani Matična katedra izda almanah s 14 prispevki. Zasledi- mo, da je bilo l. 1969 na UL zaposlenih16 učiteljev, l. 1988 že 29 učiteljev športne vzgoje (Burnik, Potočnik, Gašperin, Stanič, J. in Petrovič, 1988). L. 1990 Fakulteta za šport ob pomoči rektorata na pobudo Matič- ne katedre razpiše specialistični študij s poudarkom na andragogi- ki, v katerega je vključenih 17 ljubljanskih univerzitetnih športnih pedagogov in 5 z Univerze v Mariboru (Stanič, 1993; Žvan, 2014). L. 1993 člani Matične katedre zaradi nesoglasij in razhajanj s poli- tičnimi predstavniki študentskih organizacij v pogledih na planira- nje, izvajanje in organiziranost športne vzgoje ter drugih športnih dejavnosti na Univerzi v Ljubljani svoja stališča in opredelitve ob- javijo v Smernicah univerzitetnega športa za prihodnje desetletje in jih posredujejo ustreznim forumom. Pojavi se težnja po novi for- mulaciji sporazuma iz l. 1978 med odločevalci na področju športa na UL. Prenovljen sporazum bi lahko odločujoče vplival na razvoj univerzitetnega športa in ga oblikoval za novo tisočletje, kar ni bilo uresničeno (Stanič, 1993). L. 1993 ob 30-letnici uvedbe redne športne vzgoje na UL Znan- stveno pedagoški svet Univerze v Ljubljani Matični katedri za šport na univerzi na predlog Fakultete za šport podeli priznanje in zlato plaketo za kakovostno in kreativno delovanje na vseh področjih univerzitetnega športa, tudi za raziskovalno in publicistično dejav- nost članov katedre (Filipič in Jeras, 2009). Ob 30-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani Matična katedra izda zbornik s 17 prispevki. Zasledimo 26 redno zaposlenih športnih pedagogov (Stanič, 1993). L. 1997 se na pobudo Matične katedre za šport na UL ponovno ustanovi Komisija za šport kot posvetovalni organ rektorja. Zaradi naraščajočih potreb po strokovno analitičnem delu na področju športa, njegovem razvoju, racionalni rabi objektov, namenjenih športu na UL, razvoja študentskih športnih tekmovanj in drugih nalog se pojavi težnja po ponovni vzpostavitvi Strokovne službe za šport na UL. Zaradi sprememb Zakona o visokem šolstvu v Re- publiki Sloveniji predavatelje in višje predavatelje istega leta degra- dirajo v učitelje veščin in uvrstijo med visokošolske sodelavce. Šele l. 2000 je učiteljem športne vzgoje povrnjen status univerzitetnega učitelja (Kavčič, 2003). 224 „ 2001–2018 L. 2001 se na UL ponovno vzpostavi delovno mesto samostojne- ga svetovalca – koordinatorja za šport. L. 2001 Matična katedra v želji po boljši organiziranosti in stro- kovnosti pripravi prenovljene smernice Šport na Univerzi v Ljubljani, ki natančno opredelijo organiziranost športa na UL, vsebinske in organizacijske oblike ter nosilce športa na UL (Stanič in Vest, 2003). L. 2002 (23. 9. 2002) takratni rektor zaradi natančnejše opredeli- tve športa na UL (redne športne vzgoje, tekmovanj in obštudijskih športnih dejavnosti) in delovanja Katedre za šport na univerzi v povezavi s Fakulteto za šport na podlagi 4. alineje 36. člena Statuta Univerze v Ljubljani izda Sklep o organiziranosti športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani, kjer so v 2. členu natančno opredeljene nalo- ge FŠ, v 3. členu pa določeno, da se bodo naloge izvajale preko Katedre za šport na univerzi, ki je ena od kateder FŠ, v katero se združujejo učitelji športne vzgoje iz posameznih članic univerze (Stanič in Vest, 2003; Filipič in Jeras, 2009). L. 2003 se z uveljavitvijo novih Pravil o organiziranosti in delo- vanju Fakultete za šport Matična katedra za šport na univerzi pri Fakulteti za šport (FŠ) preimenuje v Katedro za šport na univerzi in postane ena od kateder FŠ. FŠ s sprejetjem dopolnil Pravil o orga- niziranosti in delovanju FŠ omogoči, da ta katedra pridobi status posebne katedre (Kavčič, 2003). Ob 40-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani Katedra za šport na univerzi pripravi slavnostno akademijo in izda zbornik prispevkov v sodelovanju z UL in FŠ. Zabeležimo 30 redno zaposle- nih športnih pedagogov (Vest in Stanič, 2003). L. 2004 objavljena Uredba o javnem financiranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008 (Uradni list RS, 2004) šport na univerzi opre- deli kot obštudijsko dejavnost. Nastopilo je novo obdobje, ki je napovedovalo korenite spremembe v strukturi in organiziranosti športnih dejavnosti za študente na UL. Napoved uvajanja Bolonj- ske reforme in posledično prenovo študijskih programov je takra- tnega predstojnika in nekaj članov katedre vzpodbudilo k pripravi učnega načrta za predmet z delovnim naslovom Univerzitetni študij in šport, ki je sodil med splošne izbirne predmete. Kljub po- mislekom preostalih članov katedre je učni načrt v naslednjih letih postal temelj za oblikovanje splošnih izbirnih predmetov športa, ki so danes v rednih študijskih programih na voljo študentom na nekaterih članicah UL. L. 2005 se za poskusno dobo dveh let formira Center za univer- zitetni šport – CUŠ, ki se kasneje preoblikuje v današnji Center za obštudijske dejavnosti – COŠ. L. 2006 Senat UL sprejme Strateške cilje delovanja UL, ki v 6. toč- ki opredelijo obštudijske dejavnosti, poleg športa še kulturno in umetniško dejavnost, socialno dejavnost, neformalno izobraže- vanje in usposabljanje (Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009, 2006). Na podlagi tega dokumenta je UL začela z reorganizacijo univerzitetnega športa. Že izdelanih splošno izbirnih ECTS pred- metov športa večine članic vodstvo UL ni podprlo, kljub temu da jih je na predlog Katedre za šport na univerzi potrdil tudi Senat FŠ. »Upoštevali niso niti sklepa Študentskega sveta UL o športu na UL (Resolucija univerzitetnega športa na Univerzi v Ljubljani, 12. 10. 2006), ki sta ga podprla tako Katedra za šport na univerzi kot Senat Fakultete za šport. Univerza v Ljubljani je podprla centrali- zacijo športa in s tem l. 2005 ustanovljeni Center za univerzitetni šport (CUŠ), ki naj bi prevzel vodenje celotnega področja športa« (Berčič, 2014, str. 15). L. 2008 prvič izide strokovna revija Univerzitetni šport, edina v slovenskem prostoru s poudarkom na vsebinah s področja uni- verzitetnega športa. Ob 50-letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani za pomembno in odmevno vsebinsko obravnavo univer- zitetnega športa pod vodstvom glavnega urednika spec. Dušana Gerloviča prejme priznanje Univerze v Ljubljani (»Priznanja ob 50 letnici«, 2014). V tem obdobju je zaradi negotovega statusa Katedre za šport na univerzi pod okriljem FŠ na pobudo članov katedre za potrebe kontinuiranega delovanja športnih pedagogov (zaposlenih na čla- nicah UL) ustanovljeno strokovno društvo športnih pedagogov – Slovensko akademsko športno društvo. Društvo je od ustanovitve organiziralo številne strokovne seminarje za športne pedagoge vseh slovenskih univerz, posvete in kongrese ter sodelovalo pri publicističnem delovanju Katedre za šport na univerzi. L. 2009 Fakulteta za šport ob reorganizaciji organizacijskih enot izloči Katedro za šport na univerzi iz svoje organizacijske struk- ture (Zapisnik 31. seje Katedre za šport na univerzi, 2009). S tem so predvsem predavatelji športne vzgoje v negotovem obdobju razvoja univerzitetnega športa izgubili možnost legitimnega izra- žanja svojega strokovnega mnenja in vplivanja na razvoj univerzi- tetnega športa kot celote tudi v širšem slovenskem prostoru ter po 38 letih ostali brez organizacijske enote, ki je bila temelj njihovega strokovnega povezovanja in delovanja. L. 2009 na svoji zadnji seji (17 . 6. 2009) zaradi reorganizacije športa na UL preneha delovati Komisija za šport na UL, ki je predstavljala posvetovalni organ rektorja za področje športa na UL. Istega leta je ustanovljena Komisija za obštudijske dejavnosti, ki zajema tudi druga področja obštudijske dejavnosti na UL (G. Janko, osebna ko- munikacija, januar 2019). L. 2010 je po naročilu Univerze v Ljubljani pripravljen projekt Iz- delava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Lju- bljani. Avtor je prikazal nekatera analitična dejstva o spreminjanju nekaterih kazalnikov športne dejavnosti študentov na Univerzi v Ljubljani. Izdelana strategija je temeljila na izsledkih citiranih razi- skovalnih, strokovnih in poljudnih člankov ter na podlagi avtorje- vih lastnih raziskav v času službovanja na CUŠ-u v Ljubljani (Kolar, 2010). 2009–2012: Navkljub številnim dopisom, pobudam in strokovnim utemeljitvam o smiselnosti umeščenosti Katedre za šport na uni- verzi na matični fakulteti športni pedagogi do l. 2012 delujejo v okviru fakultet, na katerih so zaposleni, ali neformalno ali v okviru Slovenskega akademskega športnega društva. Predvsem opo- zarjajo na nastale negativne učinke na področju univerzitetnega športa v povezavi z ukinjanjem rednih programov športa ob uva- janju bolonjskih študijskih programov in na pomanjkljivosti trenda centralizacije univerzitetnega športa. Potrebna je bila precejšnja iznajdljivost, da so bile njihove pripombe in pobude glede orga- nizacije in prenove športa in redne športne vzgoje formalno pre- poznavne tako na UL kot pri ostalih pomembnejših odločevalcih. 20. 6. 2011 športni pedagogi pripravijo Predlog za ponovno osno- vanje Katedre za šport na univerzi, ki ga njihov zastopnik, kandidat za predstojnika, v pisni obliki posreduje dekanu FŠ (H. Berčič, oseb- na komunikacija, januar 2019). šport na univerzi 225 L. 2012 Senat FŠ izda sklep (7. 3. 2012), da se ustanovi Katedra za šport na univerzi (Berčič, 2014). Na mesto v. d. predstojnika je s sklepom dekana (28. 5. 2012) do 31. 10. 2015 imenovan upokojeni izr. prof. dr. Herman Berčič (H. Berčič, osebna komunikacija, januar 2019). S svojimi izkušnjami, znanjem in povezovalnim pristopom je obogatil njeno delovanje in prepoznavnost. V sodelovanju z ma- tično inštitucijo in člani katedre je bistveno pripomogel, da se je strokovno delo s poudarkom na upoštevanju spoznanj prakse v letih od 2012 do 2018 nadaljevalo. L. 2012 katedra vodstvu univerze 25. 10. 2012 posreduje Pripom- be in dopolnitve (z izdelanim hierarhijskim modelom organiziranosti univerzitetnega športa) na Izdelavo strategije razvoja športne dejav- nosti študentov Univerze v Ljubljani (Kolar, 2010), ki se je nanašala tudi na ukrepe in dejavnosti, predvidene v predlogu Nacionalnega programa šolstva v R Sloveniji. TEKMOVALNI ŠPORT ŠTUDENTOV (izvaja šzul) PROSTOČASNI IN MNOŽIČNI ŠPORTNI PROGRAMI, ŠPORTNOREKREATIVNE DEJAVNOSTI IN ŠTUDENTSKE ŠPORTNE POČITNICE ( kot obštudijske dejavnosti izvaja CUŠ) SPLOŠNI IZBIRNI ECTS PREDMET ŠPORT (v višjih letnikih prvostopenjskih bolonjskih študijskih programov članic) REDNI (OBVEZNI) PROGRAM ŠPORTA (v 1. ali 2. letniku prvostopenjskih bolonjskih študijskih programov članic) Slika 1. Hierarhijski model organiziranosti univerzitetnega športa na UL (Berčič, Filipič, Jeras, Gerlovič in Bratuž, 2012). Slika 1 prikazuje hierarhijski model ureditve univerzitetnega špor- ta, ki je bil posredovan Rektoratu UL. Pripravili so ga člani Katedre za šport na univerzi. Redni programi športa predstavljajo temelj organiziranosti športnih dejavnosti na UL in v širšem slovenskem univerzitetnem prostoru. Ob 50-letnici športne vzgoje na univerzi 1963–2013 Katedra za šport na univerzi na Rektoratu UL v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Fakulteto za šport pripravi slavnostno akademijo. Izda zbornik z 22 prispevki. Zabeležimo 20 redno zaposlenih športnih pedagogov in seznam 38 športnih pedagogov, ki so bili zaposleni v članicah v 50-letnem obdobju (»Redno zaposleni«, 2014). L. 2014 se sprejme Nacionalni program športa (NPŠ) in Izvedbeni načrt NPŠ v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023. Oba do- kumenta nazorno predvidevata in določata razvoj športa (redne športne vzgoje) in obštudijske dejavnosti študentov na slovenskih univerzah (Gerlovič, 2016). L. 2015 na Fakulteti za šport izpeljejo pilotni projekt SLO FIT štu- dent na ljubljanski univerzi. Člani katedre za šport, predavatelji na fakultetah, sodelujejo kot koordinatorji meritev. Avtorji projekta v sklepnih mislih ugotavljajo, da je bila ukinitev redne športne vzgoje neutemeljen poseg, ki je resno ogrozil možnost ohranja- nja ustreznega telesnega fitnesa, zdravja in akademske uspešnosti študentov in študentk Univerze v Ljubljani. Stanje telesnega fitnesa pri študentski populaciji je na bistveno nižjem nivoju, kot bi lahko bilo (Starc, Jurak, Kovač, Leskošek in Strel, 2017). L. 2016 se na pobudo Katedre za šport na univerzi v sodelovanju z večino članic UL in Ekonomsko fakulteto izvede Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvojnih obdobjih. Z analizo so bili pridobljeni podatki o prisotnosti redne športne vzgoje, njenem statusu na posameznih članicah UL in podatki o udeležbi študen- tov pri športni vzgoji na posamezni članici UL (Zovko, 2016). L. 2016 Senat Fakultete za šport (27. 5. 2016) sprejme Pravila o or- ganizaciji in delovanju Fakultete za šport. V 13. členu je med našte- timi katedrami na 9. mestu Katedra za šport na univerzi. V 23. členu je natančno opredeljen status te katedre, ki ima poseben položaj, sestavljajo jo vsi pedagoški delavci UL, ki opravljajo delo športnega pedagoga v članicah UL (»Pravila o organizaciji«, 2016). L. 2016 je na Univerzi v Ljubljani izveden mednarodni posvet Zdrav življenjski slog študentov. Strokovnjaki s področja športa in medicine s svojimi prispevki in spoznanji poudarijo pomen redne športne aktivnosti študentske populacije na vseh stopnjah študija. Slovensko akademsko športno društvo v sodelovanju s Fakulteto za šport in UL izda zbornik prispevkov (Zdrav življenjski slog, 2017). L. 2017 Senat FŠ na izredni seji (28. 9. 2017) s sklepom spremeni in dopolni Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete za šport, v katerih v 10. členu med naštetimi organizacijskimi enotami ni več Katedre za šport na univerzi (Fakulteta za šport, 2017). L. 2018 športni pedagogi zaposleni v članicah UL Kabinetu rek- torja UL (9. 3. 2018) podajo Vlogo za ustanovitev Skupine športnih pedagogov na članicah UL z namenom uresničevanja skupnih in- teresov na strokovnem, raziskovalnem in izobraževalnem podro- čju, vezano na izvajanje predmeta Športna vzgoja, izboljšanje pe- dagoškega dela s študenti in zagotavljanja kakovosti na področju univerzitetnega športa (»Vloga«, 2018). 13. 3. 2018 rektor na podlagi 35. člena Statuta UL sprejme Sklep o ustanovitvi Skupine športnih pedagogov na članicah UL (Papič, 2018). Skupina na svoji redni seji (30. 5. 2018) sprejme Poslovnik, ki je osnova za njeno delovanje. „ Zaključek Vse od začetka uvajanja bolonjskih študijskih programov so si športni pedagogi, zaposleni v članicah UL, na vseh nivojih prizade- vali utemeljiti, zakaj tako veliko področje, kot je univerzitetni šport (predvsem redni, obvezni programi športa), po svoji pomembno- sti sodi ob bok predšolskemu, osnovnošolskemu in srednješolske- mu športu (športni vzgoji). Poskušali so utemeljiti domicil svojega strokovnega delovanja in povezovanja na svoji matični fakulteti, Fakulteti za šport, ki ga je v obdobju 46 let predstavljala Katedra za šport na univerzi. Članice, ki so prepoznale dodano vrednost povezovanja primernih študijskih vsebin s spoznanji športne stroke v obliki izbirnih ECTS predmetov v nekaterih svojih organizacijskih enotah, najbrž lahko vključijo športne pedagoge, tako sodelovanje lahko predstavlja dodano vrednost za ene in druge. V l. 2018 ustanovljena Skupina športnih pedagogov članic UL sicer smiselno zapolnjuje praznino zaradi ukinjene Katedre za šport na univerzi, a vseeno dolgoročno 226 ne bi smela biti temeljna rešitev ne za predavatelje in višje pre- davatelje kinezioloških znanosti ne za področje univerzitetnega športa na UL, ki potrebuje smiselno hierarhijo tako na strokovnem kot izvedbenem področju. „ Literatura 1. Berčič, H. (2014). Kje smo in kam gremo na področju univerzitetnega športa. V H. Berčič (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963– 2013 (str. 13–23). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 2. Berčič, H., Filipič, Jeras, K., Gerlovič, D. in Bratuž, J. (2012). Pripombe in dopolnitve k strategiji razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani. Neobjavljeno delo. Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 3. Burnik, S., Potočnik, S., Gašperin, J., Stanič, J. in Petrovič, N. (1988). Tele- sna vzgoja, šport in športne interesne dejavnosti študentov. V J. Stanič (ur.), 25 let telesne vzgoje (str. 12–25). Ljubljana: Matična katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 4. Fakulteta za šport. (2017). Pravila o organizaciji in delovanju Fakulte- te za šport. Pridobljeno iz https://www.fakultetazasport.si/mma/- /2017101908110032/ 5. Filipič, Jeras, K. (2009). Univerzitetni šport včeraj in danes. Šport 3/4, priloga Univerzitetni šport, 10–13. 6. Gerlovič, D. (2016). Zakaj ne moremo izvajati NPŠ in Izvedbenega načr- ta NPŠ na slovenskih univerzah?. Univerzitetni šport 2016/9, 4–5. 7. Kavčič, R. (2003). Matična katedra in razvoj športa na Univerzi v Ljublja- ni. V A. L. Vest in J. Stanič (ur.), 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003 (str. 38–41). Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 8. Kolar, E. (2010). Izdelava strategije razvoja športne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani-Projekt. Ljubljana: Rektorat, Univerza v Ljubljani. 9. Papič, I. (2018). Sklep o ustanovitvi Skupine športnih pedagogov na čla- nicah UL. Neobjavljeno delo. Ljubljana: Rektorat, Univerza v Ljubljani. 10. Petkovšek, M. (1993). Matična katedra za telesno vzgojo, šport in špor- tno rekreacijo na visokošolskih zavodih v Sloveniji v letih 1971 do 1983. V J. Stanič (ur.), 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (str. 23–25). Ljubljana: Matična katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Uni- verza v Ljubljani. 11. Pravila o organizaciji in delovanju Fakultete za šport (2016). Neobjavlje- no delo. Senat. Fakulteta za šport. 12. Priznanja ob 50 letnici športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (2014). V H. Berčič (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 100–101). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 13. Redno zaposleni športni pedagogi na Univerzi v Ljubljani (2014). V H. Berčič (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 96). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 14. Sklep o imenovanju v. d. predstojnika Katedre za šport na univerzi (2012). Ljubljana: Dekanat, Fakulteta za šport. 15. Stanič, J. (1993). Matična katedra za šport na Univerzi v Ljubljani od 1983 do 1993. V A.L. Vest in J. Stanič (ur.), 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani (str. 26–28). Ljubljana: Matična katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 16. Stanič, J. in Vest, A. L. (2003). Šport na Univerzi v Ljubljani-smernice, organiziranost, financiranje. V A. L. Vest in J. Stanič (ur.), 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003 (str. 42–45). Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 17. Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2017). Pilotni projekt slo fit študent na ljubljanski univerzi. V H. Berčič (ur.), Zdrav življenjski slog študentov (str. 18–30). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 18. Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009 (2006). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 19. Uradni list Republike Slovenije (2004). Uredba o javnem financiranju visokega šolstva od l. 2004 do l. 2008. 134/03. 20. V A. L. Vest in J. Stanič (2003). 40 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2003. Ljubljana: Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 21. V H. Berčič (2017). Zdrav življenjski slog študentov. Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 22. V J. Stanič (1993). 30 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana: Matična katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. Univerza v Ljubljani. 23. Vloga za ustanovitev Skupine športnih pedagogov na članicah UL (2018). Neobjavljeno delo. Kabinet rektorja- rektorat. Univerza v Lju- bljani. 24. Zapisnik 31. seje Katedre za šport na univerzi. (2009). Neobjavljeno delo. Katedra za šport na univerzi. Fakulteta za šport. 25. Zovko, V. (2016). Analiza športa na Univerzi v Ljubljani v zadnjih razvoj- nih obdobjih. V H. Berčič (ur.), Zdrav življenjski slog študentov (str. 13–17). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. 26. Žvan, M. (2014). Fakulteta za šport in uveljavitev športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. V H. Berčič (ur.), 50 let športne vzgoje na Univerzi v Ljubljani 1963–2013 (str. 9–12). Ljubljana: Slovensko akademsko športno društvo. Spec. Ksenija Filipič Jeras, predavatelj Medicinska fakulteta UL ksenija.filipic-jeras@mf.uni-lj.si