Murska Sobota, 9. junija 1955 Leto VII. — Štev. 25. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vild. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2-ΙΙ. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 19. junija 1955. Nekako do 18. junija, ne glede na pogoste krajevne nevihte, v splošnem lepo vreme. V nadaljnjem poteku povečano nagnjenje k padavinam. Ob proslavi 10-letnice osvoboditve toplo pozdravljamo vse občane in delovne ljudi v našem Pomurju in jim želimo v prihodnosti še več delovnih uspehov pri socialistični graditvi OBČINSKI LJUDSKI ODBOR - OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKA PODJETJA IZOBRAŽEVALNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO GASILSKA DRUŠTVA ROGAŠEVCI POMURJE 10 LET V SVOBODI V LENDAVI SE JE V ZADNJIM DESETIH LETIH MARSIKAJ PREMAKNILO Zadnji ponedeljek so se v Lendavi zbrali delegati in člani sekretariatov SZDL iz polanske, gaberske, lendavske, dobrovniške in turniške občine. Po daljši razpravi o dosedanjem delovanju SZDL na podeželju in po analizi tega delovanja — podal jo je predsednik okrajnega vodstva SZDL tov. Miloš Ledinek — so izvolili novo vodstvo, katerega čaka že v bližnji prihodnosti kopica nalog. Posebno skrb bodo morali posvetiti zadrugam in se prizadevati, da bo SZDL združevala kar največ občanov. Lendava je s svojo okolico v desetih letih svobodne graditve dosegla velik gospodarski in kulturni napredek, na katerega so prebivalci bodoče komune zares upravičeno ponosni. O tem pa nekaj več v naslednjih vrsticah. V tem tednu praznuje tudi Lendava 10. obletnico osvoboditve in z njo vred vse prebivalstvo bodoče lendavske komune. Majhno obmejno mestece, ki je v desetih letih svobodne graditve doseglo vrsto pomembnih uspehov na gospodarskem in kulturnem področju, se sedaj z delovnim ljudstvom naše domovine smelo približuje novim delovnim zmagam za srečnejši jutrišnji dan. Novi čas je izoblikoval novo družbo tudi v tem severovzhodnem predelu naše domovine. Spremenilo se je mesto s svojo okolico; povsod je videti velik napredek. Delavci in delovni kmetje s ponosom govore o velikem uspehu, ki je plod skupnega dela vseh naših delovnih ljudi. Domačini, ki se po mnogih letih vračajo iz tujine, ne morejo verjeti svojim očem. Med Lendavo in Muro je v letih po osvoboditvi zrasla pomebna naftna industrija, ki daje kruh mnogih domačinom. Poleg nje so se v mestu razvila še druga močna krajevna podjetja, med njimi dežnikarna, gradbeno podjetje Remont, opekarna, mizarstvo, plinarna. Na območju občine obstojata močna KZ z okoli 500 člani in Kmetijsko gospodarstvo. Tudi v njih je zaposleno okrog tisoč ljudi. Samo nekaj podatkov o posameznih podjetjih in njihovem razvoju! Tovarna dežnikov obratuje že od leta 1947. Takrat je bilo v njej 12 ljudi, danes pa naštejejo 42 delavcev, ki napravijo dnevno 450 dežnikov. Kolektiv je pri svojem delu toliko napredoval, da so letos že izdelali prvi zložljivi dežnik domače proizvodnje, izdelujejo pa tudi kovinske dele in ročaje iz plasti- ke. Ti izdelki so celo boljši od celoloidnih, ker se ne lomijo. Mestno mizarstvo je bilo ustanovljeno leta 1947 in je takrat imelo za 18 tisoč din osnovnih sredstev, zaposlilo 4 osebe in ustvarilo okrog 100 tisoč din bruto prometa. Danes zaposluje 23 oseb, vrednost osnovnih sredstev znaša 9 milijonov din, brutoprodukt pa 13,5 milijona din letno. Opekarne v Lendavi so v razdobju sedmih let povečale svojo proizvodnjo kar za 496%. Gradbeno podjetje Remont je samo lani zgradilo 74 gospodarskih poslopij in dva bloka. Mestna plinarna je od 1950. leta dalje položila 14 km cevi za glavni plinovod in okoli 6 km odcepnih cevi. V 1687 plinskih gorilnikih na področju občine uporabijo mesečno 149.076 m3 plina. Lep napredek je opaziti tudi v domači obrti. Pletenje cekarjev iz koruznega ličja je udomačeno že skoraj v vseh vaseh lendavske občine. Odkupno podjetje Panonija v Lendavi je odkupilo letos dvaindvajsetkrat več cekarjev kot leta 1947. V petih vaseh je priredilo tudi tečaje in tako je izučilo 122 pletilj. (Nadaljevanje na 2: strani) Skoraj 1000 mladih telovadcev iz društev Partizan v Prekmurju je nastopilo na IV. okrajnem telovadnem nastopu zadnjo nedeljo, 5. junija, o Murski Soboti. Kljub slabemu vremenu je prireditev lepo uspela mladi telovadci so pokazali svoje znanje in želi zanj polno priznanje številnih gledalcev. OD TEDNA DO TEDNA Najnovejši dogodki preteklega in tekočega tedna nas silijo, da se znova dotaknemo nekaterih poglavitnih mednarodnih dogodkov. V ospredju so še vedno beograjski razgovori najvišjih jugoslovanskih in sovjetskih predstavnikov, ki so se končali z objavo skupne' deklaracije. O pomenu teh posvetovanj za mednarodni mir in varnost tu ne bomo govorili. Omenili bi samo one dele deklaracije, ki posegajo v mednarodno areno in ki se jih dotikajo komentatorji na Zahodu in Vzhodu s posebno pozornostjo — in razlagajo po svoje. Tako »skrajni«, kot »umerjeni« politiki (v odnosu na blokovsko razdeljeni svet) poudarjajo, da temelji skupna izjava na načelih Ustanovne listine Združenih narodov. Hkrati se loteva tudi najvažnejših sodobnih vprašanj, posebno splošne razorožitve, miroljubne uporabe atomske energije, sprejema novih držav v članstvo OZN, ki imajo za to potrebne pogoje, in obsodbe vojaških blokov. Pomembno pri tem je, pravijo ti krogi, da predstavlja deklaracija samo izhodišče za nadaljna pogajanja po redni diplomatski poti. Tu bi omenili še dve vprašanji, ki se nanašata na vzajemno varnost in na položaj na Daljnem vzhodu. Obe vladi sta se zavzeli za vzajemno varnost v Evropi, ki ustreza duhu in načelom Ustanovne listine OZN in o bistvu obsoja ustanavljanje blokovskih vojnih organizacij. Zahodni krogi posebno opozarjajo na to, da je sovjetska diplomacija pristala na tako formulacijo besedila le nekaj tednov po podpisovanju varšavske pogodbe o vzajemni pomoči in skupnem poveljstvu osmih vzhodnoevropskih držav. Skupna izjava tudi naglaša, da bi bilo treba Kitajsko sprejeti v OZN in ji dati ono mesto, ki ji v resnici tudi pripada. Ameriški krogi bržkone s tako izjavo ne bodo zadovoljni — v krogih ameriškega senata in predstavniškega doma se spet slišijo glasovi, naj znova načno ameriško pomoč Jugoslaviji — toda tako stališče je jugoslovanska vlada zavzela že mnogo poprej. Povsem logične in mednarodnemu pravu primerne so utemeljitve, da je treba državo, ki je nastala po zmagoviti revoluciji, torej po povsem notranji zadevi kitajskega ljudstva, sprejeti v OZN. Pri tem ne smejo ideološki zadržki te ali one stranke, ki je s podporo nasprotnika hkrati izgubila tudi svoj vpliv med kitajskim ljudstvom, prodreti v mednarodno areno in zastrupljati mednarodno ozračje. Na to resnico moramo opozarjati posebno te dni, ko se bo diplomatska dejavnost precej sukala okrog vprašanj Daljnega vzhoda. Nedavni obisk odposlanca indijskega premiera Menona v Pekingu je že rodil zaželeni uspeh: kitajska vlada je izpustila štiri zaprte ameriške letalce, v kratkem pa bo — tako piše »Times of India« — izpustila tudi še ostale. Ta ukrep predstavlja v sedanjih ameriško-indijskih odnosih novo ponudbo za medsebojna pogajanja. (Nadaljevanje na 2. strani) PRLEKIJA JE PRAZNOVALA 10-OBLETNICO ŽIVLJENJA V SVOBODI Na manifestacijskem zborovanju jo pred 5.000 glavo množico govoril član Centralnega komiteja ZKS tov. Milko Goršič Metropola Prlekije se je že nekaj dni pred glavnini slavjem -5. junijem — odela v pražnje oblačilo; številne vihrajoče zastave na poslopjih in nalašč za to postavljenih drogovih, okrašene izložbe, slavoloki ob vhodih v mesto, pobeljene in ozaljšane hiše, tlakovane ceste, novi betonski tretoarji — vse to je pozdravljalo številne goste, ki so že v soboto zvečer prispeli v me- sto iz vseh krajev Štajerske, večjih slovenskih mest in središč, iz sosednje Hrvaške . . . Ljutomerčani so jih gostoljubno sprejeli, prav tako, kot so vedno sprejemali svoje prijatelje v skupnem boju za slovensko besedo in narodni obstoj prav tako, kot so številne prleške družine sprejemale borce in aktiviste v težkem, a po dejan jih bogatem narodnoosvobodilnem boju. Praznično in veselo razpoloženje je bilo brati z obrazov domačinov, kajti vse tisto, kar je prleški delovni človek dosegel v ljudski revoluciji in povojni socialistični graditvi, je v primerjavi s prejšnjimi desetletji tako veliko, da v vsakem poštenem člove- ku upravičeno vzbuja ponos in veder pogled v prihodnost. Ob letošnji proslavi 10-letnice osvoboditve in 20. obletnici ljutomerskih dogodkov na velikem delavsko-kmečkem shodu 1. septembra 1935. leta, ko je im prleških tleh padla prva žrtev v boju proti takratnemu režimu in izkoriščevalcem. so bili gasilci prvi gostje Ljutomerčanov. Že v soboto popoldne so bile prve večje prireditve. Z modernimi gasilskimi avtomobili so sc pripeljale semkaj najboljše, gasilske desetine iz Maribora. Velenja v šoštanjskem okraju, Legna v slovenjgraškem okraju. Laškega, Trbovelj, M. Sobote in Hardeka v ptujskem okraju, da so se skupaj z domačo izbrano gasilsko desetino pomerile v metanju cevovoda, šolskem trodelnem napadu in v praktičnih vajah. Prišli so tudi gostje iz bratske republike Hrvaške. V ostri konkurenci so osvojili prvo mesto gasilci iz M. Sobote, na drugo mesto pa so se plasirali domačini. Zmagovalci tega srečanja so bili torej Pomurci. Tekmovanja so se udeležili tudi gostje: zvezni poslanec tov. Ivan Kreft, sekretar Okrajnega odbora SZDL za Pomurje tov. Jože Gričar - Metod, predsednik Gasilske zveze Hrvatske tov. Franc Kumer, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Milan Klemenčič in drugi. Ob šestili zvečer je bila slavnostna seja Ljudskega odbora mestne občine. Poleg odbornikov so se seje udeležili tudi zvezni poslanec Ivan Kreft, republiška poslanca Jože Gričar-Metod in Aleksander Pirher ter drugi gostje. O pomenu desete obletnice osvoboditve in krvavih dogodkov pred dvajsetimi leti je spregovoril predsednik LOMO tov. Ferdo Pihlar, republiški gasilski inšpektor za ljutomerski in ptujski okraj tov. Janez Blagovič pa je opisal razvoj gasilstva na Murskem polju. Po seji so predstavniki množičnih organizacij in ljudske oblasti položili vence pred spomenik padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pokraj Parka Ι. slovenskega tabora. Lendava — mesto »belih rudarjev« in sedež ene največjih komun v Pomurju — slavi v teh dneh deseto obletnico osvoboditve. Praznovanju Lendavčanov se pridružujejo delovni ljudje vsega Pomurja s toplimi čestitkami. Zvečer je bila v Domu kulture premiera drame od Pere Budaka »Metež«. Občinstvo je napolnilo prostor do zadnjega kotička in s ploskanjem pozdravljalo nastopajoče, ki so pod vodstvom Ljutomerčanom že znanega in izkušenega režiserja Petra Malca pristno in verno podali dramsko stvaritev jugoslovanskega avtorja. Njegovi junaki so zaživeli na ljutomerskem odru, zato je tudi ta predstava dostojno vpisana v kroniko povojne ustvarjalnosti ljutomerskih ljudi z gledališkega odra. Proti enajsti zvečer je temačno in s črnimi oblaki zastrto nebo — naj bo mimogrede povedano, da vreme ni bilo tokrat naklonjeno Ljutomerčanom — razsvetlil veličasten ognjemet. Visoko v ozračje sikajoče rakete v raznih barvah so naznanile njihov praznik tudi daljnji okolici. V nedeljo zjutraj se je nebo kot zarotilo. Iz črnih oblakov je začel padati gost dež, ki je odvrnil s poti v Ljutomer številne gasilske skupine in na tisoče ljudi iz Prlekije. Po zanimanju za glavno proslavo in razpoloženju prebivalstva na podeželju lahko sklepamo, da bi tokrat sprejel Ljutomer desettisočglavo množico, če ne bi bilo vreme zmešalo računov. Dež pa ni motil vrlih ljutomerskih godbenikov, ki so že zgodaj zjutraj igrali budnico po ljutomerskih ulicah. Sicer pa je bilo tega dne čutiti njihovo navzočnost na vsakem mestu, kjer so se zbirali ljudje. Proti deveti uri se je zbralo pred poslopjem hotela Jeruzalem precej Ijudi, ki so se pod dežniki v mislih pridružili besedam tov. Ivana Krefta, ki je, preden ko je odkril spominsko ploščo na tem mestu padlemu viničarju Alojzu Mavriču, dejal: »Prav ljutomerski dogodki pred dvajsetimi leti dokazujejo, da je tudi v Prlekiji živel rod, ki se je boril za pravice našega delovnega ljudstva.« Po odkritju spominske plošče so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin na prve žrtve nekdanjih protiljudskih režimov, gasilska godba iz Maribora je intonirala žalostinko, predsednik LOMO tov. Pihlar pa je sprejel v varstvo pravkar odkrito spominsko ploščo. Nadaljevanje na 3. strani LENDAVA PRAZNUJE V ZNAMENJU NAPREDKA (Nadaljevanje s 1. strani) Električna luč je zasvetila vaščanom Petišovec, Trimlinov, Čentibe, Mostja, Banute; vse pa imajo pripravljeno tudi v ostalih vaseh občine. Delovni kmetje v občini so, povezani z lendavsko KZ, ki je edina na občinskem območju in uspešno opravlja svoje poslanstvo za napredek kmetijstva. Tudi Kmetijsko gospodarstvo z vinogradniškim, poljedelskim, vrtnarskim, živinorejskim in pletarskem odsekom, ki je bil ustanovljen letos, je doseglo lepe uspehe. Sedaj pridelajo skoraj petkrat več kot leta 1947. Še posebno lep vzgled daje trsnica, ki z novim načinom vzgoje kaže okoliškim vinogradnikom, kako je moč doseči napredek tudi v tej panogi gospodarstva. Pomembni uspehi Da so v letih po osvoboditvi bili doseženi tudi na kulturno-prosvetnem področju. Dvoletno delovanje DPD Svoboda, ki v svojem pevskem zboru, godbi na pihala, orkestru, tamburaškem zboru, slovenski in madžarski dramatski skupini združuje okrog 300 aktivnih članov, je zgovorna priča, da si naš delovni človek želi tudi kulturnega razvedrila. DPD Svoboda je globoko zaoralo v ledino in se že uvršča med najboljša tovrstna društva na Štajerskem, zato zaslužijo njeni člani vso pohvalo in priznanje. Sem pa spada nedvomno tudi Mestna ljudska knjižnica, ki ima v primernih in lepo urejenih prostorih čez 6000 knjig in okoli 600 bralcev, ne samo iz mesta, temveč tudi iz bližnje in daljnje okolice. Športno življenje v občini je prav tako lepo napredovalo. Nogometaši Nafte so v letih po osvoboditvi celo zastopali barve slovenskega nogometa v prvi zvezni ligi. V pionirskih vrstah se že vzgaja nov naraščaj, ki bo v kratkem času zamenjal starejše tovariše. Društvo Partizan si prav tako postavlja trdne temelje za bodoče delovanje, dasiravno delujejo le pionirji in šolska mladina. Mnogo bi lahko povedali o uspehih, ki so jih v desetih letih dosegli lendavski šahisti. Med največje seveda štejejo osvojitev prvega mesta v tretji skupini na ljubljanskem festivalu leta 1953. Lani v jeseni, ob proslavi 20-letnice naprednega tiska, so imeli velik šahovski turnir. Na tej prireditvi so sodelovali tudi mednarodni mojster ing. Milan Vidmar, mojster Longer in drugi. Šahisti-pionirji osnovne šole sp okrajni prvaki, hkrati pa so se uvrstili med najboljše v Sloveniji, saj so maja v tekmovanju za republiško prvenstvo osvojili drugo mesto v Sloveniji. Vidno vlogo odigravajo tudi gasilska društva. V Lendavi je zrasel nov gasilski dom, v sirovem stanju je dograjen tudi v Pincah-vasi. Gasilci pa delujejo tudi na kulturno prosvetnem področju. Letos so imeli prireditve v Dolgi vasi, Starem Mostju in Petišovcih. Madžarska narodna manjšina lendavske občine koraka vštric z našim ljudstvom pri uresničevanju skupnih in velikih smotrov. Na čelu s SZDL bo tudi v v bodoče s slovenskimi in jugoslovanskimi narodi delala za procvit naše lepe socialistične domovine. OD TEDNA DO TEDNA Nadaljevanje s 1. strani V želji, da bi kot posredovalec zbližal »zahodna« in »vzhodna« stališča v tem vprašanju, je Menon krenil te dni o London, odtod pa bo nadaljeval pot v Kanado in o Washington. S podobnimi načrti se je napotil p SZ in ostale vzhodnoevropske države indijski ministrski predsednik Nehru. Nekateri zahodni opazovalci menijo, da bo skušal v Moskvi izposlovati jamstva, da Kitajska — po sovjetskih nasvetih — ne bo posegla po kakršnihkoli vojaških operacijah glede Formoze in s tem spet povzročila resna trenja na Daljnem vzhodu. Sedaj so Američani tisti, ki naj odgovore na vprašanje, ali so pripravljeni pogajati se. Jugoslovanskosovjetska izjava, da bi Kitajsko morali sprejeti v OZN in jo kot tako priznati kot enakopravno državo z ostalimi, pomeni torej nekaj, kar je samo po sebi razumljivo. Medtem ko se arabske države skušajo zadnje tedne nekako pobotati med seboj (turško-iraška prozahodnjaška zveza in najavljeni proarabski egiptovsko-saudsko-sirski pakt sta silno razvnela notranja trenja), pa se upor nacionalističnih sil v Alžiru in Maroku vse bolj širi. Francoske oblasti so bile prisiljene znova vpoklicati pred nedavnim demobilizirane vojaške obveznike in razen tega še premestiti iz Zahodne Nemčije celo motorizirano divizijo. O okrepitvah vojaštva, stražnikov in orožnikov smo že poročali. In spet se vprašujemo, ali bi Francija ne storila pametneje, če bi se pomenila s predstavniki uporniškega gibanja o avtonomiji, kakor je to storila pred nedavnim s tuniško vlado? Staremu, kolonialnemu režimu so šteti dnevi. Novo britansko vlado, ki je s precejšnjim naskokom zmagala na parlamentarnih volitvah, pa spremljajo dokaj žalostni pozdravi. Stavka strojevodij in kurjačev je silno oslabila promet. Četudi je vlada sprejela posebna pooblastila, s katerimi lahko mobilizira vsa razpoložljiva mobilna sredstva, ogromnim potrebam britanske industrije po premogu ne more biti kos. Razen tega stavkajo tudi pristaniški delavci v šestih največjih britanskih pristaniščih. V Jugoslavijo je te dni prispel burmanski min. predsednik U Nu, da bi vrnil obisk predsednika Tita Burmi. Načela miroljubnega sožitja, za katere sta se zavzeli obe državi, bodo spet prevladovala v medsebojnih posvetovanjih, obenem pa tudi še bolj utrdila vsestranske medsebojne stike. Z istimi smotri bo prihodnje dni obiskal našo deželo indijski premier Nehru. Posebna indijska parlamentarna delegacija se mudi pri nas že več dni. DEKLARACIJA MIRU »Vsak prijateljski sporazum je dobrodošel, saj pomaga mednarodnemu sodelovanju.« S temi izjavami je eden najodročnejših borcev za mir na svetu, indijski vladni predsednik Nehru, na kratko pozdravil jugoslovansko-sovjetsko deklaracijo o beograjskih posvetovanjih. In temu je zares tako. Beograjski razgovori so odstranili še eno, razmeroma zelo pereče in za mednarodni mir tako pomembno vprašanje sedanjega časa — naše neurejene razmere s SZ in deželami vzhodne Evrope. V vrsto rednih in prijateljskih odnosov z Burmo. Indijo, Egiptom, Etiopijo, Grčijo, Turčijo, Avstrijo in ostalimi deželami sveta lahko odslej najprej prištevamo tudi odnose s SZ. Ni dvoma, da bodo beograjski razgovori odprli pot podobnemu zbližanju z ostalimi vzhodnoevropskimi deželami. Jugoslovanska politika, politika miroljubnega sožitja na podlagi enakopravnosti, medsebojnega zaupanja in spoštovanja, nevmešavanja v tuje notranje zadeve in vsestranskega sodelovanja, je znova požela veliko priznanje vseh tistih, ki se v resnici zavzemajo za mir in mednarodno sodelovanje. Njena prizadevanja za popolno neodvisnost in svobodo so znova prepričala vse tiste omahljivce, ki bi hoteli ob obisku sovjetskih državnikov svetovni javnosti naskrivaj vsiliti novico o »ponovni vključitvi Jugoslavije v vzhodni blok«. Razmeroma dolga je skupna deklaracija. Mnogi diplomatski opazovalci so pričakovali, da ne bo zajela toliko vprašanj. Medtem ko govori v prvem delu o načelih miroljubnega sožitja, ki naj v prihodnje prevevajo medsebojno sodelovanje obeh držav, izraža v drugem delu odločno privrženost Združenim narodom in njihovim smotrom. Zavzema se za sprejem Kitajske v to mednarodno organizacijo, za zmanjšanje mednarodne oborožitve in prepoved atomskega orožja, za splošno, kolektivno varnost, za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, za ureditev nemškega vprašanja in dr. Obe vladi pozdravljata sklepe azijsko-afriške konference v Banduugu. Kakor pravi deklaracija, bosta obe vladi v prihodnje uredili vsa medsebojna vprašanja ter poglobili gospodarske, kulturne in ostale slike ter objektivno poročanje po tisku in radiu. Navezali bosta medsebojno sodelovanje za zamenjavo informacij o razvoju atomske energije v miroljubne namene ter za repatriacijo državljanov ozir. za ureditev državljanstva. Omogočili bosta tudi sodelovanje družbenih organizacij ter zamenjavo socialističnih izkušenj ter medsebojnih delegacij. Medsebojne stike naj preveva duh človečnosti in prostovoljnosti. V svetu, v katerem prihaja vse bolj do izraza želja po miru in sodelovanju, pomeni beograjski dokument nov kažipot, ki naj bi ga posnemali pri urejevanju spornih vprašanj tudi ostali narodi sveta. Partizanski otroci pojdejo na otok Krk Vodstva Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov za okraj M. Sobota bodo letos organizirala na otoku Krku taborjenje za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Dosedaj se je že prijavilo 35 otrok. Z njimi bodo odšli pedagogi in vzgojitelji — člani Zveze borcev. Otroci bodo taborili pod šotori, če pa bo slabo vreme, bodo prebivali v udobno urejenem poslopju, ki ga je OLO M. Sobota kupil tamkaj za prekmurske, slabotne in socialno ogrožene otroke. Okrajno vodstvo Rdečega križa je prispevalo za otroke nekaj mleka v prahu in rastlinskih maščob. V času taborjenja bodo prirejali izlete v posamezne kraje, znane iz narodno-osvobodiluega boja. Vodiči bodo mladim ljudem predavali o zgodovinskih dogodkih in spominjali mladi naraščaj na to, kako veličastna in plemenita je bila ideja, za katero so se borili naši narodi in koliko mladih življenj je terjal ta boj za svobodo. S temi predavanji bodo vzbujali pri tabornikih ljubezen do domovine, za katero je dalo svoja življenja mnogo mladine, in jih seznanjali z življenjepisi narodnih herojev, tako da bodo mladi ljudje lahko ohranili »spomin na slavne dni naše velike narodnoosvobodilne borbe. F. R. Nova uredba o razdeljevanja Izvršni svet LRS je izdelal uredbo o razdeljevanju in odpovedih stanovanj. Uredba sicer ne bo mogla bistveno omiliti stanovanjske stiske, vendar bo lahko mnogo pripomogla k uvajanju reda in zakonitosti v perečih stanovanjskih zadevah. Osnovni namen uredbe je: odpravili anarhičnost pri dodeljevanju in odpovedih stanovanj. Uredba določa, da bosta vse stanovanjske zadeve opravljali stanovanjska komisija in stanovanjska uprava pri svetu ljudskega odbora, ki je pristojen za reševanje stanovanjskih zadev. Stanovanjska komisija bo vsakega pol leta (januarja in julija), izdelala seznam, o katerem bodo vpisani prosilci tako, kakršna je pač njihova upravičenost do dodelitve stanovanj. Zlasti bo morala upoštevati družbeno vlogo prosilcev. Število družinskih članov, njihovo zdravstveno stanje, neprimernost sedanjega stanovanja, dobo čakanja na stanovanje itd. — Stanovanjska uprava bo pa odločala o delitvi stanovanj, odpovedi stanovanjskih pogodb uživalcem, dovoljevala preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne, dajala pritrditve za zamnjavo stanovanj in odrejala izselitve oseb, ki so se samovoljno vselile, dalje bo vodila tudi seznam praznih stanovanj in pa seznam prosilcev za stanovanja. Po tej uredbi bodo lahko dobili stanovanje samo prosilci, ki bodo izpolnjevali vse navedene pogoje in bodo opisani v seznam upravičenih prosilcev. Družinsko stanovanje bo lahko dobila, samo družina, izjeme bodo le vojaški, vojni in delovni invalidi ter deloma tudi stari ljudje. Uredba nadalje pravi, da pripada uživalcu stanovanja, če mu je bilo to upravičeno odpovedano, dodelitev najpotrebnejših prostorov. Ti prostori morajo biti taki, da varujejo stanovalca in njegovo premoženje pred vremenskimi neugodnostmi in niso škodljivi zdravju. Če prosilec, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, ne sklene stanovanjske pogodbe v 15 dneh po pravomočnosti odločbe in se v tem času ne vseli v stanovanje, odločba o dodelitvi ugasne. Rok lahko stanovanjska uprava tudi podaljša. Lastnik hiše, ki je najemniku odpovedal stanovanje, se mora vseliti najpozneje v 15 dneh po izpraznitvi, če stanovanjska uprava iz upravičenih razlogov ne podaljša roka za vselitev. Sporazumne zamenjave stanovanj so dovoljene le po pritrditvi stanovanjskih uprav obeh občin ali mest. Stanovanjske pogodbe je dovoljeno koristnikom stanovanj odpovedali le iz razlogov, ki so navedeni v 60. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, medtem ko je mogoče podstanovanjske pogodbe odpovedali tudi brez pravno določenih vzrokov. Odpoved je vezana na enomesečni odpovedni rok za opremljene ter dvomesečni odpovedni rok za neopremljene sobe. O sporih zaradi odpovedi odloča sodišče. Lep zadružni dem, kinoprojektor, elektrika. . . Vsega tega pred vojno v polanski občini niso imeli. V boju za narodno in socialno osvoboditev so tudi polanski občini prispevali svoj delež. Tu je bil leta 1944. ustanovljen prvi odbor OF na področju lendavske komune. Občani so ves čas zadnje vojne pomagali partizanskemu gibanju, dajali zatočišča partizanskim borcem in aktivistom. V letih obnove in graditve je tudi Polana napredovala. V vasi je zrasel velik in lep zadružni dom. V njem je danes kinoprojektor, ki služi za kulturno razvedrilo vseh občanov in okoličanov. Elektrika je ob proslavi 20-letnice Ljudske pravice prinesla novo življenje tudi v Polano. Napredek je opaziti tudi na prosvetnem področju. Številne kulturne prireditve IZUD Miško Kranjec« so bile odigrane na domačem odru, gostovali pa so tudi v okolici, kjer so večkrat presenetili gledalce. Že od sobote praznujejo Lendavčani V veliki dvorani Nafte je bila v soboto svečana otvoritev občinskega tedna ob navzočnosti zveznega poslanca tov. Vaneka Šiftarja, predsednika OLO tov. Franca Rogla in okoli 500 Lendavčanov. Tov. Slavko Lindič je naštel v svojem nagovoru delovne uspehe in zmage, ki so jih dosegli občani lendavske občine in z njimi vsi jugoslovanski narodi. Dejal je, da je nekoč neznano mestece Lendava zaslovelo sedaj širom po naši domovini. Tu je zrasla mlada naftna industrija s stanovanjskimi bloki, ki so spremenili zunanji videz okolice in mesta. Delovno ljudstvo bodoče lendavske komune bo tudi vnaprej korakalo strnjeno novim delovnim zmagam naproti pod vodstvom tovariša Tita. Sledil je skupen nastop mešanega pevskega zbora in orkestra DPD Svoboda. Mešani in moški pevski zbor sta zapela več pesmi in potrdila svoj velik napredek. Program je obsegal tudi solo petje. Občinstvu se je predstavila tov. Agneta Štularjeva. Mladi tamburaši so potrdili, da je bilo njihovo enoletno delo zelo uspešno; zaigrali so v veliko zadovoljstvo poslušalcev. Godba na pihala je pod vodstvom kapelnika Habahta zaigrala dobro več skladb. Tudi pri njej je bilo opaziti velik napredek saj šteje sedaj že 28 godbenikov, med katerimi ie tudi precej mladih. V nedeljo dopoldne so v prostorih nižje gimnazije odprli gospodarsko razstavo. Tov. Lojze Žalik je poudaril, da so lendavska podjetja v desetih letih svobode dosegla velikanski napredek. Kakovostni izdelki, ki so jih razstavila posamezna podjetja in tudi zasebni mojstri, so to potrdili. Razstavo si je že v dopoldanskih urah ogledalo več sto Ijudi. V prostorih nižje gimnazije v Lendavi je bila tudi, poizkušnja vin. Slabo vreme ni oviralo številnih živinorejcev, ki so od vseh strani prignali svojo živino. Najboljši so bili nagrajeni. V mestnem parku je bil v nedeljo dopoldne tudi promenadni koncert godbe na pihala DPD Svoboda. Gospodarsko razstavo si je že prvi dan ogledalo čez tisoč ljudi. — ce Uspelo gostovanje IZUD Miško Kranjec v Lipi Lipa je 5. junija praznovala desetletnico osvoboditve in otvoritev elektrike. Da bi imel praznik čimbolj slovesen značaj, je na predvečer IZUD Miško Kranjec iz V. Polane odigralo »Drago Ruth«. Obisk je bil dober, igra se je neprisiljeno odvijala, občinstvo je bilo zelo disciplinirano in s predstavo zelo zadovoljno. V nedeljo je po slavnostnem delu nastopila tudi folklorna skupina IZUD Miško Kranjec in žela z ljudskimi plesi veliko odobravanje. Vaščani Lipe so izrazili željo, da bi se kulturni stiki med obema krajema poglobili z zamenjavo kulturnih prireditev. V gaberski občini vodi Hotiza Vsekakor: o doseženih uspehih lahko govorijo največ v Hotizi. Nobene govorice niso pred leti ustavile delovnega poleta vaščanov, da so si gradili svoj zadružni dom. Ta danes stoji in — čeprav še nedograjen — služi v koristne namene. V njem je KZ. ki je v zadnjih letih pokazala prve uspehe svojega delovanja. Z njo so vaščani tudi zadovoljni, saj najdejo v njej koristi za splošen napredek gospodarstva. Tudi priprave za elektrifikacijo so se začele. Lepo pa se v njihovi občini razvija domača obrt plete- nje cekarjev. S svojim delom prispevajo občani vsako leto lep delež za skupnost. V nedeljo, 12. junija se bo prebivalstvo s področja lendavske komune zbralo v Lendavi in skupno pregledalo uspehe svojega dela v desetih letih svobodne graditve. Zbrali se bodo, da ponovno dokažejo, da tudi skrajni severovzhodni predel naše domovine čvrsto stopa z vsemi jugoslovanskimi narodi v lepše življenje. Franjo Bobovec KORAK NAPREJ tudi v dobrovniški, turniški, polanski, gaberski občini Tudi v teh občinah, ki bodo spadale v bodočo lendavsko komuno, je življenje začrtalo novo razvojno pot. Marsikaj je bilo storjenega in prebivalstvo je ponosno na svoje delovne zmage. V dobrovniški občini so po osvoboditvi elektrificirali kar pet vasi, letos pa namenijo svetiti še v poslednjih dveh, ki sta brez elektrike. V Strehovcih so poleg elektrifikacije zgradili rostoren zadružni dom. Tudi v Kobilju ga imajo. V Dobrovniku so lani razširili šolske prostore in uredili tri svetle učilnice. Obrtna podjetja, čeprav po obsegu majhna, prav tako dobro napredujejo. Delavsko samoupravljanje je opazno tudi v njih! V dobrovniški opekarni, žagi in mlinu ter v mlinu v Genterovcih je zaposlenih okrog 40 ljudi. Največje podjetje je opekarna, v kateri stalno povečujejo proizvodnjo. Minulo leto so nabavili stiskalnico za zidake, letos pa se potegujejo za pogonsko moč. Kakovost izdelkov potrjuje veliko povpraševanje po njih v vseh krajih Slovenije. Prosvetna dejavnost je v zadnjih dveh letih razgibala vso dobrovniško okolico. Uspešno delovanje IZUD »Petofi Šandor« potrjujejo tri kulturne prireditve v letošnjem letu. Nastopili so kar trinajstkrat. V turniški občini imajo za največjo pridobitev elektriko. Na čelu z občinskim ljudskim odborom so za njo potegovali kar dve leti. Sedaj svetijo že v Turnišču in Renkovcih, vse pa imajo pripravljeno tudi v Gomilicah. Občani so v teh letih izdelali sto tisoč komadov zidne opeke in že tudi pripravili precej gramoza za novo šolo. Delo je bilo opravljeno prostovoljno. SZDL usmerja delo tudi v ostalih organizacijah. V desetih letih svobodne graditve dosežene uspehe je na občinskem prazniku letos maja pozdravilo čez 2000 ljudi. Obiščite POMURSKI TEDEN OD 25. JUNIJA DO 10. JULIJA 1955 25 % popust na železnici 2 OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 Nedeljska proslava v Ljutomeru Nadaljevanje s 1. strani Muhasto vreme je kar naprej nagajalo in časovno okrnilo vrstni red prireditev na glavni proslavi. Proti enajsti so se v strumnem koraku čez Glavni trg začele pomikati dolge kolone gasilcev, mladincev predvojaške vzgoje, članov PLZ in gasilskih avtomobilov. V paradi je nastopilo okrog 1800 ljudi. Ob igranju koračnic gasilske godbe iz Maribora so defilirali mimo slavnostne tribune, na kateri so bili zbrani visoki gostje in gasilski voditelji med njimi tudi član Izvršnega sveta LRS tovariš Milko Goršič, predsednik Okrajnega odbora SZDL za Pomurje tov. Miloš Ledinek, zvezni poslanec tov. Ivan Kreft, poveljnik Gasilske zveze Slovenije tov. Miran Špicer in drugi. Parada, ki je Ljutomer po vojni še ni videl, je bila prava manifestacija štajerskih gasilcev, ki so na tokratnem festivalu ponovno izpričali, da so vedno pripravljeni braniti splošno in zasebno ljudsko premoženje in da so tej veliki nalogi tudi strokovno dorasli. Veliko zborovanje Zatem se je okrog pettisočglava množica pomaknila na lepo okrašen prostor za Domom kulture. Veselo razpoloženje je med zborovalci vzbujalo več godb na pihala. S številnih, v vencu postavljenih drogov so plapolale državne, slovenske in socialistične zastave. Na okrašeni tribuni so se med tem zbrali politični, oblastveni in gasilski voditelji, katere je v imenu Okrajnega odbora SZDL pozdravil tov. Aleksander Pirher, zatem pa prebral pozdravno pismo generala Dušana Kvedra, ki kot povabljenec ni mogel priti na ljutomersko proslavo zaradi neodložljivih diplomatskih poslov v zvezi z njegovim odhodom na službeno mesto veleposlanika v prijateljsko Abesinijo. Zatem je predal besedo tov. Milku Goršiču, članu CK ZKS, ki je v svojem govoru zlasti poudaril, da so bile Slovenske gorice v preteklosti področje, na katerem so imeli svoje gorice nemški in domači mogotci, kjer so pridelovali dobro vino, sadje in druge dobrine, kjer pa so slovenski viničarji in kmetje tudi živeli bedno življenje. Prav izkoriščanje delovnih ljudi po raznih mogotcih je rodilo pred dvajsetimi leti znano demonstracijo na ljutomerskih ulicah, shod viničarjev in malih kmetov, ki je eden izmed važnih členov v vrenju ljudskih množic stare Jugoslavije proti tedanjim režimom in izkoriščevalcem delovnega človeka. Ko je tov. Goršič govoril o notranjih političnih in gospodarskih vprašanjih, je med drugim dejal, da daje naša država mnogo sredstev za napredek kmetijstva z regresi in drugimi olajšavami pri nakupu potrebščin. strojev, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Zato je potrebno, da se kmetovalci Slovenskih goric še z večjo ljubeznijo oklenejo svojih kmetijskih zadrug, se znotraj njih borijo proti raznim prekupčevalcem in povzročiteljem gospodarskega kriminala in se prizadevajo, da bi dali naši skupnosti kar največ hrane in tako pomagali zmanjšati uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva. To je ena najvažnejših nalog prebivalcev Slovenskih goric in Prekmurja kot izrazito kmetijskih območij v Sloveniji. Napredek v kmetijstvu je po besedah tovariša Goršiča predvsem odvisen od kmetov samih, zato je potrebno, da uvajajo v obdelavo zemlje nove in boljše metode ter se borijo za uvedbo poštenega poslovanja v kmetijskih Zadrugah, na kmetijskih posestvih in v trgovinah. Iz njih je treba odstraniti vse tiste posameznike, ki izkoriščajo družbena sredstva v svoje osebne namene. Taki škodljivci naj občutijo tudi prezir množice naših poštenih državljanov in delovnih ljudi. Praznovanje gasilcev Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Milan Klemenčič je spregovoril zbrani množici o vlogi prostovoljnega gasilstva nekoč v stari Jugoslaviji in v sedanjosti, ko se s sodobnimi napravami uvršča med vodilne organizacije v našem družbenem življenju. Zatem je v znak priznanja vsem štajerskim gasilcem razvil prapor Okrajne gasilske zveze predsednik okrajnega vodstva SZDL tovariš Jože Gričar-Metod in jo po igranju državne himne izročil okrajnemu poveljniku tov. Karlu Centrihu, ki je tudi dal pobudo za I. štajerski gasilski festival v Ljutomeru. Predstavniki množičnih organizacij so okrasili prapor, ki ga je prevzel okrajni praporščak, z lepimi pisanimi trakovi, na katerih se blestijo pozdravni napisi. Iz grl 400 pevcev in pevk je zadonela prelepa slovenska pesem o borcih Kozjanskega odreda, partizanih, številnih junakih osvobodil- nega boja, borcih za socialistično preobrazbo dežele, o največjem sinu naših narodov tov. Titu . . . Združeni pevski zbori ljutomerskega okraja so ob spremljavi domače godbe in pod vodstvom dirigenta tov. Loparnika zapeli ubrano in lepo. Veličastna nota njihovih pesmi je segla v poslednje kotičke src zbranih ljudi, ki so dali nastopajočim zasluženo priznanje. Med pevci smo lahko videli tudi mentorko pevske kulture v Prlekiji tov. Minko Zacherlovo. V opoldanskih urah so izvedli gostujoči in domači gasilci v mestu več praktičnih vaj. Na nogometnem igrišču je bila tekma med enajstorice domačega in beltinskega Partizana. Končala se je z neodločenim rezultatom 1:1, s čemer so si doma- čini utrli pot v slovensko ligo. Na konjskem dirkališču za Parkom I. slovenskega tabora pa je bilo svojstveno tekmovanje poštarjev Štajerske v hoji na 10 km. Tekmovali so poštni uslužbenci iz soboškega, ljutomerskega, ptujskega in mariborskega okraja. »Štajerski prvak v hoji na 10 km« je Franc Brodnjak iz Maribora s časom 1 ura 55 minut in 14 sekund. Za njim so se zvrstili: Viktor Novak (Ljutomer), Anton Rober (Maribor) in Ludvik Drvarič (M. Sobota). Okrajni sindikalni svet je v znak priznanja za dobro organizacijo prireditve izročil po svojem zastopniku pohvalno diplomo sindikalni podružnici PTT uslužbencev v Ljutomeru, podobne diplome pa so dobili tudi najboljši tekmovalci. Delež telovadcev „Partizana“ V popoldanskih urah so za domom »Partizana« koncertirale združene pihalne godbe iz ljutomerskega okraja pod vodstvom tov. Avgusta Loparnika. Na telovadnem prostoru je bila tudi revija mladosti. Mladi telovadci — od pionirjev do odraslih članov Partizana — so na svojem okrajnem nastopu pokazali številnemu zbranemu občinstvu, da si tudi telovadba krepko utira pot v naše sole in podeželske kraje. Pionirke so nastopile z zletnimi vajami, pionirji z zastavicami, čez konja so skakali telovadci društev Ljutomer, Veržej, Gor. Radgona, Križevci in Apače, mladinci in člani so pokazali zletne vaje, prav tako tudi mladinke in. članice, na orodju in v raznoterih igrah pa so se pomerili telovadci ih telovadke Partizana iz Maribora, Ljutomera. Radgone, Veržeja, Križevec in Cvena. Gledalci so s ploskanjem pozdravili vsak njihov uspeh, posebej pa so se nagradili mariborske telovadce, ki so na bradlji, drogu in krogih pokazali nekaj mojstrovin ih veščin, ki jih zmorejo le vrhunski ljudje telesne vzgoje. Po številčni udeležbi je bil okrajni telovadni nastop malce okrnjen zaradi slabega vremena, vendar pa je kljub temu kar dobro uspel in tako prinesel priznanje voditeljem in vodnikom telesno-vzgojnih društev Prlekije, kajti v vsakem gibu in kretnji je bilo opaziti vložen trud — tako izvajalcev kakor njihovih voditeljev. Zatem so imeli svojo uro gasilci ptujskega okraja in videmskega območja. Člani iz ptujskega okraja so ob spremljavi godbe na pihala iz Ptuja zelo dobro izvedli proste vaje z lestvami, mlade gasilke pa vajo z rdečimi rutami. Pri nastopu so eni in drugi pokazali izvežbanost in dokajšnjo mero rutine; vaje so izvedli skladno in enovito, tako da jih je bilo zares veselje opazovali. Za svoj trud so dobili tudi zasluženo priznanje navzočega občinstva. Dobro so se izkazali tudi gasilci ljutomerske zveze s prostimi vajami, ki se končujejo z obvezovanjem ranjencev na pogorišču. Na kraju pa so mali gasilci-pionirji pokazali, kako je treba nastopiti, če objamejo ognjeni zublji kakšno stavbo. Mojstrsko so pogasili ogenj v inprovizirani leseni kočici. Nedeljska proslava, ki se je v Ljutomeru končala z ljudskim rajanjem — omeniti je treba, da so bili gostje in domačini postreženi z originalnimi vini domačih vinogradniških posestev, ki so imela na veseličnem prostoru svoje paviljone, da so bile zmerne tudi cene okrepčilom, da so bili ljudje povsod dobro sprejeti, kar dokazuje, da so se organizatorji na vse dobro pripravili — je bila prava manifestacija delovnega ljudstva Prlekije ob deseti obletnici osvoboditve, dostojen pregled prehojene poti in hkrati zanesljiv kažipot do novih delovnih zmag v prihodnosti — vse to pa v bodoče že v skupnosti združenega Pomurja. S. K. Mladina radgonske komune že ima svoje vodstvo Pred dobrim tednom so se v Gor. Radgoni zbrali mladinski voditelji z območja bodoče radgonske komune. 61 delegatom so delali družbo tudi člani Okrajnega mladinskega komiteja in republiški poslanec tov. Zlato Pavlica. Povabili so tudi predstavnike občinskih ljudskih odborov, ki pa se konference niso udeležili. Iz poročila predsednika Iniciativnega odbora za mladinsko vodstvo bodoče radgonske komune posnemamo, da deluje v občinah Radenci, Ivanjci, Apače in Gor. Radgona 17 mladinskih aktivov s 493 člani in članicami. Vendar mladinska organizacija še vedno ni privabila v svoje vrste vse mladine, saj je okrog 40 odst. mladih občanov izven nje. Največ mladine združuje v radenski in apaški občini. Najbolj kritično pa je stanje v ivanjski občini, kjer sploh nimajo mladinskih aktivov, dasiravno obstojajo pogoji za njihovo ustanovitev. To še posebej velja za negovo. V prihodnosti se bodo potrudili, da bodo privabili v mladinsko organizacijo kar se da največ mladih občanov, ki sedaj stojijo ob strani. Mladi ljudje pa vendarle delujejo v raznih društvih in množičnih organizacijah — kot so to ugotovili delegati v razpravi. Najbolj aktivni so v telovadnih, strelskih in gasilskih društvih. Zato se bo kazalo pod okriljem teh društev zavzemati za to, da bodo ustanovljene mladinske organizacije v vseh tistih krajih, v katerih jih še sedaj ni, dasi so pogoji za njihovo ustanovitev. Govora je bilo tudi o izobraževalnem delu med mladino. Zavzemali so se predvsem za čitalnice, ki naj bi delovale pod okriljem mladinskih aktivov, in za gradnjo telovadnih in športnih igrišč, kjer naj bi se mladina izživljala in se umsko in telesno pripravljala za vstop v življenje odraslih državljanov — v Socialistično zvezo. Na kraju so delegati izvolili trinajstčlanski komunski komite in tričlansko, revizijsko komisijo. Srečanje mladinskih voditeljev in aktivistov je bili) tokrat plodno in prvo te vrste v ljutomerskem okraju. J. R. Razstava otroških risb v Murski Soboti Od 12. do 19. junija bo odprta v Vajenski šoji v M. Soboti razstava »Otroške risbe«. Ta potujoča razstava, ki je Kila že v številnih okrajnih središčih, seznanja našo javnost, zlasti pa še prosvetne delavce s sodobno likovno dejavnostjo naših otrok. Razstave se lahko udeležijo tudi šolski otroci, posebno pa jo priporočamo staršem, prosvetnim delavcem in vsem, ki se zanimajo za otrokov razvoj. Prosvetni delavci bodo. v zvezi s to razstavo imeli še posebno predavanje o risanju v šoli: predavanje bo 15. junija na zborovanju Učiteljskega društva v M. Soboti. Razstavo organizira Zveza prijateljev mladine v M. Soboti. P. F. Izseljenska malica B Pred nekaj dnevi so se v M. Soboti zbrali predstavniki SZDL in množičnih organizacij. Na njihovi seji je bil izvoljen pododbor Izseljenske matice za Pomurje. Predsednik tega odbora je tov. Manko Golar iz Gor. Radgone, tajnik pa tov. Vilko Bežan iz Murske Sobote. Iz Pomurja, predvsem pa še iz Prekmurja, je odšlo pred zadnjo vojno in v njej mnogo naših Ijudi v inozemstvo, kamor jih je večino- ma gnala potreba po zaslužku in dostojnejšem življenju, kot pa so ga takrat lahko imeli na domači grudi. Naselili so se v več evropskih državah in tudi v deželah onkraj Atlantskega oceana, se po svojih močeh in sposobnostih tudi uveljavili na novih delovnih mestih v tujem svetu — bodisi kot delavci v kmetijstvu, na farmah ali v industriji. Nekateri izseljenci so se v novi domovini dokopali tudi do poklica in dostojnega življenja. Prva leta po osvoboditvi pa smo vse preveč pozabljali na rojake v tujini, zato je bila zveza med njimi in staro domovino kaj rahla in odvisna samo od dopisovanja s svojci. Mnogi naši ljudje, ki kljub temu, da živijo na tisoče in tisoče kilometrov oddaljeni od rojstnih krajev, še niso pozabili svoje stare domovine in njenih ljudi, so močno pogrešali pomoč in slovensko pisano besedo, ki naj bi jih hrabrila, da ne bi s svojim naraščajem vred utonili v tujem jezikovnem morju. In še več! Marsikateri izseljenec je zastonj iskal odgovor na številna nerešena vprašanja, ki se nanašajo na njegovo življenje v stari domovini (dedovanje, prodaja zemljišč, iskanje svojcev itd.). V Pomurju nismo imeli ustanove ali organizacije, ki bi se bila zanimala za življenje izseljencev, jim odgovarjala in pomagala s potrebnimi nasveti. Lani se je sodelovanje med našimi izseljenci in njihovo rojstno pokrajino znatno izboljšalo. Nekaj desetin rojakov je bilo ob obisku sprejetih v M. Soboti. Po njih in po domačem časniku Obmurskem tedniku smo navezali stike tudi z drugimi Pomurci, ki živijo v zapadni Evropi, Severni in Južni Ameriki. To sodelovanje je že obrodilo prve sadove. Da si ga želijo tudi vsi pošteni izseljenci na tujem, nam dokazujejo številna pisma, ki so jih poslali izseljenski matici ali pa uredništvu Obmurskega tednika. Vsako tako pisemce je mala zgodbica o življenju naših ljudi v tujini. hkrati pa nam po svoje govori o tem, kako hvaležni so nam izseljenci za vso tisto skromno pozornost, ki so je bili zadnje leto deležni od svoje rodne krajine. Prav te dni pa smo še dobili Pododbor Izseljenske matice za Pomurje. Osnovni smoter tega odbora bo: še' tesnejša povezava z našimi rojaki in izseljenci, ki naj čutijo, da tudi v stari domovini nekdo misli nanje, da jim pomaga in svetuje! Svoje poslanstvo bo odbor opravljal tako, da bo skrbel za širjenje domačega tiska (Obmurski tednik, Izseljenski koledar, Rodna gruda, knjige Prešernove družbe itd.) med našimi ljudmi na tujem, odgovarjal na njihova pisma in jim tudi posredoval pravne in druge nasvete, kadar se bodo izseljenci z raznimi vprašanji obračali do njega. Razen tega se bo zavzemal tudi za to, da bodo rojaki, ki pridejo domov na obisk, kar najlepše sprejeti v naši sredini. Našim rojakom, ki živijo v tujini in dobivajo Obmurski tednik, še posebej priporočamo naj začne- jo dopisovati s Pododborom Izseljenske matice v M. Soboti in se do njega obračati z vsemi prošnjami, ki se nanašajo na njihovo nekdanje življenje v stari domovini in iz njega izvirajoče pravice in dolžnosti (dedovanja, dote, prodaja zemljišč itd.). Prav tako jim bomo hvaležni, če bodo o tem kaj povedali prekmurskim izseljencem, ki prebivajo v njihovi bližini ali pa jim je njih sedanje bivališče znano. Lepo uslugo bodo njim in nam napravili tudi s tem, če jih bodo pridobili za redne naročnike domačega časnika — Obmurskega tednika. Točen naslov se glasi: Pododbor Izseljenske matice pri OO SZDL M. Sobota, Trg zmage št. 2/1. Pododbori Izseljenske matice bodo v kratkem ustanovljeni tudi pri občinskih vodstvih SZDL bodočih komun v Pomurju. Njihova prva naloga bo, da bodo zbrali potrebne podatke o izseljencih svojega področja in zvedeli za njih naslove, da se bomo lahko z njimi tudi pismeno povezali in jih začeli seznanjati z življenjem v njihovi rodni pokrajini. Prav tako pa bodo že sedaj v poletnih mesecih, ko pride največ rojakov na obisk v domače kraje, morali ukreniti vse potrebno, da se bodo izseljenci kar najbolje počutili kot dobrodošli gostje v Pomurju. Vodstva Izseljenske matice v Pomurju čakajo hvaležne naloge še zlasti zaradi tega, ker bodo imela opravka z našimi ljudmi v tujini — z rojaki, ki jim vsaka domača iskrena beseda ali nasvet mnogo pomenita v njihovem boju za obstanek in ohranitev materinega jezika. Pomagati in svetovati človeku, ki v razburkanih valovih tujega morja še vedno čuva in neguje ljubezen do svoje rodne grude — to pa je humana in občečlovečanska obveznost slehernega poštenega človeka v naši pokrajini. S. K. Lep je pogled na žitno morje v zeleni pokrajini ob Muri Od 24. do 30. maja je imela Velika Polana svečano lice. Proslavljala je 10-letnico osvoboditve. Že v torek, 24. maja, so krenili pionirji in prebivalci v povorki k spomeniku žrtev fašističnega terorja, kjer je v svitu bakelj spregovoril' predsednik vaškega odbora SZDL in poudaril, da je naša svoboda posebno dragocena, ker je pridobljena s krvjo naših borcev, aktivistov in talcev. Nato so položili na spomenik venec pionirji in člani SZDL. Sprevod z bakljami se je razvil po središču vasi in se končno ustavil pred Zadružnim domom. To je že gorel kres, okoli katerega je mladina zaplesala kolo. V sredo, 25. maja, na Titov rojstni dan, je dopoldne pionirski štab slovesno sprejel v pionirsko organizacijo 85 cicibančkov, ki so pred pionirsko zastavo naredili slovesno zaobljubo in sprejeli pionirske legitimacije. Nato so vsi, pionirji osnovne šole in nižje gimnazije, v špalirja pričakali dijake nižje gimnazije iz Črensovec. Črensovčani so prispeli v sprevodu z zastavami na čelu. Ob vhodu na šolsko dvorišče jih je pozdravil pionirski štab Vel. Polanc, nakar se je začelo fizkulturno tekmovanje obeh gimnazij v skokih, odbojki in igri »Med dvema ognjema«. Večino točk so odnesli gostje. Po končanem tekmovanju so Črensovčani pokazali še zletne vaje, ki so jih izvajali zelo skladno. Popoldne so si Črensovski in polanski dijaki ogledali mladinsko igro »Igra o Bogatinu in zdravilnem kamnu«, ki so jo odigrali dijaki polanske gimnazije. Pionirji obeh šol so bili s svojim dnevom zelo zadovoljni. Za četrtek predvidena igra »Svet brez sovraštva« je morala odpasti, ker je bila ena igralka bolna. V petek zvečer je bila slavnostna konferenca SZDL. Udeležili so se je zastopniki vseh množičnih organizacij. O pomenu desetletnice osvoboditve in o razvoju NOB v Sloveniji in občini Polana je govoril predsednik vaškega odbora SZDL Vel. Polana tov. Križanič. V soboto, 28. maja, so si pionirji Turnišča in Polanc ogledali živobarvni mladinski film »Bagdadski tatič«, nad katerim so bili zelo navdušeni. Zvečer je IZUD Miško Kranjec iz Vel. Polane odigralo ameriško veseloigro »Draga Ruth«. Igra je dobro uspela, le obisk ni bil posebno zadovoljiv. Po igri je nastopila domača folklorna skupina. Nedeljsko slavje je pokvaril dež. Na- mesto pred Zadružnim domom je bilo zborovanje v njem. O gospodarskem in političnem razvoju v državnem merilu je govoril zvezni poslanec tov. Šiftar, o razvoju industrije tov. Ela Slokar, o razvoju slovenskega šolstvo in vzgojstva po osvoboditvi pa šolski upravitelj tov. Križanič. Zaključek proslave je bil v ponedeljek, 30. maja popoldne, ko so na šolskem dvorišču nastopili pionirji in pionirke gimnazije z zletnimi vajami in igro »Med dvema ognjema«. Nastop je opazovalo izredno mnogo odraslih, posebno staršev nastopajočih pionirjev. Po nastopu so pionirji odigrali za odrasle »Igro o Bogatinu in zdravilnem kamnu«, ki je bila zelo dobro obiskana in je odrsko dobro uspela. Z njo so zaključili Polančani slavnostne dneve. Levji delež programa ko nosili IZUD, učiteljstvo in pionirji. K. OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 3 Da bo Jeruzalem zares biser Prlekije Mirno lahko trdimo, da je v severovzhodni Sloveniji gotovo tudi Jeruzalem s svojo najbližjo okolico med najbolj privlačnimi izletnimi točkami. Mnogokatero oko turista-izletnika, bodisi domačega ali tujega. zre s prijetnimi občutki v prekrasno panoramo tega koščka prleške zemlje, ki nudi vsakemu, še tako razvajanemu turistu pravi užitek, oddih in razvedrilo. Jeruzalem je znamenit po svoji lepi legi sredi samih vinogradov; na hribčkih so posejane lične hišice in ponosne zidanice s tipičnimi topoli — palmami, kot jih že tod imenuje prleško prebivalstvo. Že več let pred drugo svetovno vojno so takratni veljavni možje hoteli postaviti na najvišji točki jeruzalemskega hriba (545 m nadmorske višine) — dobrih 5 minut od cerkvice in uprave državnega posestva — razgledni stolp, s katerega bi se odprl izletnikom - turistom prekrasen razgled do Prekmurja, Medžimurja, na varaždinsko ravan, proti zapadu pa na Pohorje. Svinške planine in proti Avstriji vse tja do Gradca. Svojega načrta pa žal niso nikoli uresničili. Romantična je tudi najbližja okolica Jeruzalema, saj se lepo vidijo Svetinje. Hum in Bolfenk na Kogu. kjer so bile leta 1945 več tednov trajajoče borbe med Nemci na eni iti Rusi in Bolgari na drugi strani. Pa ne le zaradi svoje krasne lege in prirodne lepote — Jeruzalem je tudi zgodovinsko zanimiv. Zgodovinarji starejšega časa so radi govorili o turških bojih, ki so bili tod s slavno zmago Slovencev nad Turki v »babjem klancu«. Ko so namreč bili Turki v bojih ob štajerski meji premagani in so leta 1664 posamezne čete divjale čez Muro proti ljutomerskim goricam, so jih junaške žene na jugovzhodni strani sedanje cerkvice v Jeruzalemu v tako imenovanem »babjem klancu« polile s kropom in pobile s kamenjem. 40 let pozneje — leta 1704 — pa so ravno v tem klancu bili pobiti Kruci, ki so razsajali v teh krajih. — Tako je bilo nekoč. In danes? Oglejmo si ga. V gospodarskem pogledu je slika današnjega Jeruzalema prav razveseljiva. Saj se danes pod spretnim vodstvom tov. upravnika vinogradniškega posestva in njegovih delovnih tovarišev krasno razvija. Gradijo, obnavljajo, regulirajo, postavljajo transformator, grade cisterne. . — kar je še posebej silno važno in potrebno, saj je po teh hribčkih splošno znano reklo, da je lažje za vino, kakor za vodo. Nasploh pa lahko povsod opazimo gospodarski napredek. Številni izletniki - turisti se pohvalno izražajo tako o lepoti, kakor o gospodarstvu Jeruzalema. Nekaj pa je, kar prav vsi izletniki. ki obiščejo te kraje, pogrešajo: to je primeren prostor — okrepčevalnico, v katero bi se lahko vsedel, použil malico, popil kozarček zares pristnega jeruzalemčana in nato nadaljeval pot proti Ljutomeru ali proti vlaku v Ivanjkovcih. Bilo bi dobro, če bi tudi na to pomislili. Morda bi se dalo restavrirati že pred leti obstoječi bife v bivši trgovini Rizman, v današnji podružnici KZ pri Svetinjah, kar sedaj uporabljajo za zasilno skladišče. Morda pa bi celo v samem Jeruzalemu uprava posestva odstopila kakšen primeren prostor ali sobico v ta namen. Za to je potrebno samo nekaj več dobre volje merodajnih činiteljev, ki naj bi pravilno razumeli pomen tega turistično zares lepega in zanimivega kraja in bilo bi ustreženo: dulce et utile! —al Svojevrstna ekspeditivnost obrtnika Več let smo bili v Črensovcih brez ključavničarja, ki nam je bil sicer zelo potreben. Lani pa se je pri nas naselil ključavničarski mojster N. Franc, ki ima vedno dovolj dela. Tudi jaz sem zadnje dni marca prišel k njemu in ga povprašal, če bi mi lahko sestavil kolo z uvoženim materialom. Mojster mi je kajpak obljubil, da bo to napravil do 10. aprila. Verjel sem njegovim besedam in dal za material čez 30.000 din. Ko sem ga prišel drugič vprašat, kako daleč je z mojim kolesom, sem dobil odgovor, da ima razen okvirja že vse pripravljeno. Moji obiski pri mojstru so se odsihdob vrstili eden za drugim. Šele ko mi je N. Franc devetič obljubil. da bo svoje opravil, sem spoznal, da me z obljubami samo odpravlja in da za moje kolo ni namenil niti enega dela. Po štiridesetih dneh sem bil primoran denar od njega izterjati; vrnil pa mi ga je šele potem, ko sem mu zagrozil s tožbo na sodišču. Bralci pa naj sami presodijo, ali je tako početje primerno za kateregakoli obrtnika. Štefan POMLADNI UTRIPI Kdo ne bi bil vesel, le kdo si ne bi v teh lepih dneh lepo pesmico zapel. Če pa že tega ne zmore, bo vsaj prisluhnil utripu razcvele pomladi in srkal vase njen duhteči vonj. Vsaka pomlad pomlaja človeka, mu prinese veselja in zdravja. Otroci sproščeno tekajo za metulji po livadah. Starčki po cele dneve posedajo na soncu, da bi si ogreli otrple ude. Uslužbenci po pisarnah nervozno poglejujejo skozi okna v cvetoči dan. Odvrgel sem suknjo, odpel srajco in se kratek čas napotil v prelepi svet. Prvi pogledi so mi v hoji po ulicah obstali na že zagorelih obrazih kmetov, ki so z motikami, vilami ali z grabljami na ramenih hiteli po poslu. Težko je delo našega kmetiča, vendar tudi polno radostnih razpletov. Le ena misel se mi vsiljuje! Čevljar, krojač in vsak obrtnik se z ukom usposablja za življenje, le obdelava naših poljan se ravna le po izkušnjah starejših ljudi — se podeduje iz roda v rod. Tukaj zaostajamo in bo nujno potrebno pomladiti obdelavo naše zemlje. Od kmetijstva se preživlja pretežni del prebivalstva Pomurja. Zato mu je potrebno priliti novih in svežih sokov, da bo zemlja rodila obilneje in ljudje živeli bolje. Mladino bo treba bolj usmerjati v kmetijske šole, da si bo v njih lahko pridobila potrebno znanje in ga potem znala tudi razumno vložiti v obdelavo našega prelepega sveta. Akacije so se razcvele. Čebele so se vsule iz panjev in se obešajo po belih cvetnih grozdih. Ko le ne bi bilo preveč dežja! — tarnajo čebelarji. Tudi ta veja gospodarjenja je še premalo razvita pri nas. Čebelarjenje bo treba okrepiti, da bo več cvetov oplojenih in potem bomo imeli več sadja. Na poljanah je zrak nasičen z vonjavami od pokošene detelje, ki se je letos bujno razrasla. Tudi ostala trava kaže dobro. S prvo košnjo bodo gospodarji zadovoljni. Marsikatero govedo, ki je že bilo namenjeno za odprodajo, bo še naprej ostalo v štali. Iz obcestnih grab, osredkov in kolnikov se razlega pesem pastirjev in pastiric. »Le pasi se, pasi kravica, saj je mehka travica,« si požvižgava mali Tonček. Doma je pet manjših otrok, ki vsi čakajo na mleko. Oče dela na žagi, zraven tega ima še nekaj krp zemlje, na katerih lahko redi tudi kravico. In ko bo mali Tonček sito kravico privezal zvečer ob jasli in bo mati pričela dojiti, bodo otroci vsakikrat s skodelicami v rokah na pragu štale čakali na mleko. Kos kruha in skodelica mleka jim bo za večerjo dovolj, nakar se bodo pogreznili v sladko spanje. Dan se je nagnil proti večeru, sonce tone nekje daleč za gorami. Po ulicah so se prižgale električne luči. Lahen južni veter prinaša ubrano fantovsko petje, ki trka na okna, ob katerih so prislonjena dekleta. Vsaka pomlad rodi tudi obilo ljubezni. Koristno in potrebno bi bilo . . . . . . na Lahonščaku zavarovati občinsko gramoznico, ki je globoka domala pet metrov in mimo katere vodi ozka pešpot. Kaj pa če se bo kdo ponoči zvrnil v njo in se morebiti tudi težko ponesrečil — kdo bo potem odgovarjal? ... v Ljutomeru naučiti razne kulturne. Janeze, dn je kraj privilegijem pri prodajanju vstopnic za kinopredstave. Naj že enkrat napravijo konec kreganju, ki samo škoduje njihovemu ugledu. Tudi zanje je pristojna tetka Vrsta, kadar ne gre drugače. ... v Slaptincih pri mlinu, tam, koder vodi nova struga Ščavnice, zgraditi primerno kopališče. Na tem mestu se koplje vsak dan veliko Ijudi iz bližnje in daljne okolice. Celo s Stare gore, Murščaka, Selišč in drugih krajev se prihajajo semkaj kopat! Voda ima slab odtok in se redno ne Čisti, zato je vedno kalna in umazana. Zaenkrat bi zadostovalo, če bi očistili strugo in udobno ogradili prostor z lesenimi piloti. Ustreženo bi bilo mnogim ljudem, ki si po napornem delu oplaknejo oznojena telesa v vodi in tako zadostijo osnovnim higienskim potrebam. Če bi prijeli za delo, prav gotovo ne bi manjkalo prostovoljcev. Zlasti mladina bi rada pomagala. . . . prebuditi iz zimskega spanja vodstvo Rdečega križa v Pršetincih. Že večkrat bi morali priti skupaj, da bi imeli letni občni zbor, pa niti odbornikov ni bilo. Kdaj pa bodo potem šele prišli na vrsto vaški vodnjaki, ki bi jih bilo treba očistiti in spraviti v higiensko stanje? Tudi denar jim je zamrznil v blagajni, saj ga nočejo pokloniti gasilcem, da bi z njim kupili potrebščine za prvo pomoč. Prednosti kolektivnega zavarovanja proti toči Državni zavarovalni zavod Slovenije je uvedel kolektivno zavarovanje proti toči ter obolenjem in nezgodam goveje živine v primeru, če se za zavarovanje odloči najmanj 51 odst. prebivalcev določene vasi ali članov neke kmetijske zadruge. Kakšne so ugodnosti kolektivnega zavarovanja? Denimo, da zavaruje zasebni kmetovalec pri DOZ 50 stotov pridelka grozdja na en hektar vinograda za vsoto 250.000 din. Za to zavarovalno vsoto bi moral plačati 13.750 din premije. V kolektivnem zavarovanju pa bi plačal za isto zavarovalno vsoto le 11.250 din, torej 2500 din manj. V tem je prednost kolektivnega zavarovanja. Ta primer pa velja le za Prekmurje. Okraj Ljutomer je namreč razporejen v višji nevarnostni razred. V tem okraju plača zasebnik za gornjo zavarovalno vsoto 17.500 din premije kot posameznik, v kolektivnem zavarovanju pa le 15.000 din. Iz tega je moči razvideti, da je ugodnost kolektivnega zavarovanja povsod enaka. Kolektivnim zavarovancem goveje živine še ponuja poleg plačila najnižje premije še ena ugodnost: DOZ jim bo namreč dodeljeval raznotero orodje za prvo pomoč pri živini. Tako orodje so predvsem troakarji (proti napihu goveda), porodne vrvi in omarice z zdravili za prvo pomoč. V času trajanja zavarovanja bo njihova živina pod stalno kontrolo veterinarjev in zavarovancu teh pregledov ne bo treba plačevati. V zimskih mesecih bodo lahko zavarovanci zastonj gledali poučne filme o napredni živinoreji in poslušali strokovna predavanja. Večina kmetov pozdravlja to spremembo v zavarovanju. V nekaterih vaseh se je zavarovalo že mnogo več kmetovalcev kot pa znaša najmanjši odstotek, ki ga zahtevajo za kolektivno zavarovanje. Zato se je potrebno pravočasno pozanimati za kolektivno zavarovanje proti toči, da nas morda ta nadloga ne bi prehitela. Posevke in plodove, ki jih toča že enkrat prizadene, ni moči več zavarovati. Pobudniki za kolektivno zavarovanje bi morale biti predvsem naše splošne kmetijske zadruge. V gospodarsko močnejših zadrugah naj bi člani sami odločali o plačilu premije kolektivnega zavarovanja; morda bi lahko zadruga za vse člane plačala premijo iz letnega dohodka — bodisi vso ali pa vsaj delno. Tako bi zadruge postavile kmetijsko proizvodnjo na trdnejša tla, s tem pa tudi izdatno pomagale posameznikom in skupnosti. R. G. Popravek V predzadnji številki našega lista smo objavili tudi novi VOZNI RED, vendar pa moramo našim bralcem sporočiti, da je tudi v njem imel prste vmes tiskarski škrat, ki je v razpredelnici »Proga Hodoš—Murska Sobota—Ljutomer v rubriko 3, vrsta tri, kjer je govora v odhodu vlaka iz M. Sobote proti Ljutomeru, vrinil številko 14,15, namesto 14,45 — kot je pravilen čas odhoda tega vlaka. Cenjene bralce naprošamo, da nam neljubo napako oprostijo in vpišejo popravek v vozni red, če so ga izrezali in ga uporabljajo kot koristen pripomoček. Uredništvo Kaj žuli Lahončane V Lahoncih so že postavili drogove za omrežje; vaščani si želijo čimprej imeti elektriko, zlasti še sedaj, ko jo imajo na sosednjem gričku že domala vsi gospodarji. Njihovo elektrifikacijsko vodstvo se zato prizadeva, da bi pri mariborski direkciji podjetja Elektro izposlovalo vsaj 600 kg žice, vendar se mu to dosedaj še ni posrečilo. Dobavo vedno odlašajo in to se že vleče domala eno leto, a Lahončani še vedno nimajo elektrike. Da bi bilo njihovi želji čimprej ustreženo, so podjetju poslali 120 tisočakov predujma za žice, saj si tako nadejajo, da bodo naposled le prebili led. Predlani je bila vas na območju skupnega elektrifikacijskega odbora pri Ob LO Cezanjevci. Slednji je bil tudi investitor za transformatorsko postajo. Vendar pa se takrat predsedniku Magdiču ni zdelo potrebno, da bi se zavzemal za elektrifikacijo Lahonec. Nasprotno! Rajši si je dal napeljati žico za industrijski tok do svojega doma, Lahončani pa so še naprej ostali brez električne luči. Magdiča so pozneje spričo sebičnosti odstranili iz odbora. Sedaj pa so Lahončani pred drugo krizo; v tem skupnem odboru delajo razne nemogoče račune, da bi opeharili elektrifikacijska odbora v Lahoncih in Pršetincih. Obveznosti razdeljujejo med posamezne vasi kar brez prisotnosti zastopnikov imenovanih vasi, potem pa seveda zapisniško ugotovijo, da oni niso bili prisotni in da je njihova odločitev kljub temu veljavna. Vse to počenjajo zato, da bi se na račun obeh vasi okoristili in zmanjšali prispevek za elektrifikacijo prebivalcem Stare ceste. Reči je treba, da odborniki Stare ceste in Desnjaka vidijo samo svoje vasi, s čemer pa se prizadeti Lahončani in Pršetinčani ne morejo strinjati, saj je tak postopek nevzdržen in nepravilen. V korist vseh prebivalcev tega območja bo, da bodo tudi pri razdeljevanju bremen za elektrifikacijo našli skupen jezik in se sporazumeli tako, da nobeden kraj ne bo imel izjemnega položaja nasproti drugim. Ali z drugimi besedami: enakopravnost in razumevanje je potrebno tudi pri uresničevanju obveznosti in ne le takrat, ko samo zajemaš iz sklede! J. R. Tudi Lendava je dobila ugodno železniško zvezo Lendavčani in okoličani so bili v tem pogledu že več let prikrajšani. Odkar je bil leta 1950 dograjen nov železniški most na Muri in je vlak zopet začel voziti v Lendavo, je bilo potovanje z železnico zelo neugodno za Lendavčane. Samo za Maribor je človek potreboval dva dni, da ne govorimo o potovanjih v ostale kraje. Na ta račun je bilo mnogo kritike. Končno sc jim je vendarle posrečilo. Za ugodno rešitev se je najbolj zavzemalo domače Olepševalno društvo. Z 20. majem pa se je želja vseh tistih, ki potujejo iz Lendave — a teh prav gotovo ni malo — uresničila. Vsi vlaki, ki odpeljejo iz Lendave proti Čakovcu, imajo ugodno zvezo tudi v smeri Ormož. Lendavčani in okoličani se vsem tistim, ki so sc mnogo trudili, da bi se to uresničilo, iskreno zahvaljujejo. -ce Ali so 82 vagonov krompirja odkupili nepodjetni uslužbenci? V Obmurskem tedniku smo 12. maja brali članek z naslovom »Z občnega zbora križevskih zadružnikov — Kljub otipljivim uspehom premalo članov« in pri branju dobili vtis, da je to zadruga, ki je na dobrih gospodarskih temeljih in da jo upravlja dobro vodstvo. Res je to: kmetijska zadruga v Križevcih je ena najboljših v ljutomerskem okraju, saj posreduje svojim članom vse, kar oni od nje pričakujejo. Zadružniki nimajo od nje samo gospodarskih, marveč tudi moralno-politične koristi. Kmetje si v njej utrjujejo svojo zavest. Zadruga je lani dosegla čez en milijon dobička. K temu so poleg upravnega vodstva največ doprinesli uslužbenci. V omenjenem članku pa je dopisnik prikazal njene uslužbence v dokaj temni luči, zalo dobi bralec vtis, da niso bili kos svojim nalogam. Resnica pa je drugačna: uslužbenci so svoje naloge opravljali zavestno in požrtvovalno. Če ne bi bili podjetni, prav gotovo ne bi mogli odkupiti 32 vagonov krompirja, 680 kub. metrov lesa, 100.000 kg žita itd. Pri odkupu so se morali boriti tudi proti raznim nakupovalcem, ki so na področju zadruge počenjali nelojalno konkurenco in navijali cene raznim pridelkom. Zadruga je z odkupom poljskih pridelkov pridobila največ dobička, kar je največja zasluga uslužbencev, zato pa tudi po vsej pravici zaslužijo vse priznanje. Resnična o Janezu, ki se ga je nalezel Zadeva je bila res čudna. Janeza enostavno ni bilo. Iskali so ga povsod, vsi smo ga iskali, toda njega ni bilo. Kot bi ga zemlja pogoltnila. Bilo je v torek popoldne. Janez je odšel z doma že v soboto popoldne in domači so ga iskali vso nedeljo in ponedeljek. V torek zjutraj ga še vedno niso našli. Sicer pa Janez ni bil tako majhen deček, da bi ga morda bilo treba iskati s prižgano svečo v roki, pa tudi tako neroden ni bil, dn ne ki našel poti domov, če je že kam odšel. Saj je že leta hodil po svetu. Domači prav zaradi tega niti niso bili kdo ve kako zaskrbljeni. Pravzaprav nihče izmed nas, razen njegovih staršev, ni vedel odkod je Janez. V vas je prišel s starim kleparjem in njegovo ženo. Oba sta hodila odvasi do vasi, krpala lonce in marele. Janez ju je klical za očeta in mater. Naselili so se v stari, zapuščeni hiši. Na sredi dvorišča je stal povešen, stari gobi podoben svinjak, a za hišo prav tak, prazen hlev. Namesto krav so sc v njem valjali kosi pločevine, stari lonci brez dna in ročajev in podobna ropotija. Ljudje so sicer namigovali, da stara dva nista Janezova prava starša, temveč le rejnika. Nekateri so trdili celo, da imajo njegovi resnični roditelji kopico otrok in da jim zato ni bilo težko oddati Janeza kleparjevima, ki nista imela nobenega, drugi spet drugače o njegovem rojstvu in poreklu. Resnica je bila končno ta, da tudi Janezovi starši niso bili nič večji bogataši niti siromaki, kot klepar s svojo ženo. Razlika je bila morda le v tem, da je klepar — vsaj po Janezovem pripovedovanju — imel baje v nekem oddaljenem kraju svoj vrtiljak. Mi ga nismo videli. Razen tega pa je imel Janezov oče še lesen nahrbtnik, v njem nekaj kosov pločevine, in tak je z belim, dolgodlakim psom hodil iz kraja v kraj, krpal lonce, popravljal marele. Žena je ta čas ostajala doma in urejala družinsko siromaštvo. Le včasih, ob sejmskih dneh običajno, ko je stari klepar izdelal nekaj cedil za čaj, so zapustili hišo vsi trije in skupno z dolgodlakim ščenetom odšli za nekaj dni po deželi. Ko so se vračali, je Janez največkrat vodil svojega očima, ki se je žalosten ali vesel nad dobro ali slabo kupčijo pošteno napil. Mati se je ob takih prilikah jezila in kregala, dokler niso vsi trije utrujeni zaspali. Janez je torej v svojih deških letih' vrtel vrtiljak, pomagal očetu nositi nahrbtnik, zbirati lonce in marele in krepko pomagal tudi pri mizi. Za svoja leta je bil že kot deček izredno razvit. Šolo je obiskoval v raznih krajih, kar so dokazovali različni podpisi in štampiljke v njegovem šolskem spričevalu. Toda pri tem je Janez kljub svoji starosti in nadarjenosti povsod obiskoval le prvi razred. S tem ni rečeno, da ni vedel več kot njegovi sošolci. To pa, saj je znal toliko pripovedovati o svojih doživljajih, coprnicah, strahovih in pošastih, da so se nam kar lasje ježili. Na račun takih zgodb je Janez v šolskih odmorih pospravil prenekatero južino. Pa ne samo to. Pil je tudi vino. in nekoč, kot je to sam pripovedoval, je zvrnil liter vina, ne da bi si oddahni. Cigaretni dim je spuščal skozi nos kot odrasli. Kaditi so ga navadili prijatelji. ki so prihajali k vrtiljaku, in pot z lonci in marelami mu je sama nudila ta užitek. Ni se rad pretepal, nikoli pa ni dovolil, da bi mu kdo rekel »drotoš«. Zaradi tega je nekoč močnejšemu zagrozil z nožem, tako da sc ga ta ni upal lotiti. Janez je potem zaprl nož, ga vtaknil v žep in že je s svojimi velikimi, plavimi očmi sejal v svet topel nasmeh kakor prej. Ko pa je zaigral na orglice, smo ga součenci gledali s tako zavzetostjo, kakor so nas starši učili častiti podobe v cerkvi. Toda za nas je bilo to mnogo lepše, milejše, vredno večjega občudovanja. Pozneje je orglice prodal, ker mu je oče obljubil nove in večje. Mi teh novih orglic nismo nikoli videli. Morda jih je res dobil in tudi prodal, ka- kor je rad prodajal in zamenjaval vse svoje drobno imetje. Zdaj ga ni bilo že tri dni. Stari klepar je omagal. Z ženo sta ga iskala že vse dni odkar je odšel, spraševala zanj povsod, toda Janeza ni bilo od nikoder. Nekateri so šušljali, da se je sprl s starši in zato izginil. Otroci pa so povedali, da so ga videli v nedeljo pri Bertalaničevih, kjer je bilo gostüvanje. Videli so dalje, da se je pozibaval kot bi bil pijan in da je starejšim, ki so ga izzivali, grozil z nožem. Drugi so spet povedali, da so ga videli na gostüvanju še v ponedeljek zvečer, kjer da je popival z ostalimi. Dodali pa so, da je najbrž prenočil v kakem hlevu, toda tega nihče ni vedel zagotovo. Stera dva sta se bala, da je morda padel v tolmun pri Gornjem mlinu, zato sta ga iskala tudi v potoku. Ko se je v torek popoldne stari klepar le naveličal iskanja, je nazadnje zarobantil: »Hudič naj ga vzame . . .!« in sedel na trnac pred svojo hišo, zasukal hlačnici nad koleno in si pričel sončiti svoje revmatične noge. Tako je sedel pred hišo in od časa do časa sam zase nerazumljivo kaj zamrmral. »Čuj, mati,« je čez čas glasno povedal, »ali ni mogoče kje v našem hlevu . . .?« »V kakem hlevu le,« se je ujezila stara,« saj sem ga vendar že iskala tam. Imaš res tako kratko pamet, da sproti vse pozabljaš . . .?!« »Kaj pa, če je morda v svinjaku?« Stari je zapičil pogled v svojo ženo. »Ne bodi nor,« ga je nejevoljno zavrnila,« saj vendar vidiš, da je zapah v vratih.« To je bilo res. Stari je navidez zadremal. Toplo pomladansko sonce ga je prijetno grelo, zaspati do kraja pa kljub temu ni mogel. Potem pa se mu je nenadoma spet zazdelo, da sliši neki šum. »Mati, poglej vendar, zdi se mi, da bo le nekje v hlevu!« »Naj te nosi sam . . .!« se je jezna zadrla vanj. »Pa poglej, če si tako prepričan.« Kljub temu je odšla v hlev in ga preiskala po vseh koteh med ropotijo. Vrnila se je sama rekoč: »No, kaj sem ti pravila, ti pa le svoje.« »In vendar se mi je zdelo, da sem nekaj slišal,« je naprej zatrjeval klepar. Bo že prišel, ko bo lačen, ga je potolažila žena. Starega to ni pomirilo. Ko je žena odšla, je vstal in sam pregledal hlev. Res, Janeza ni bilo v njem. Vrnil se je na trnac in spet počasi kinkal z glavo, dokler ga zopet ni zdramil votel udarec nekje na dvorišču. »Pridi vendar,« je pozval ženo, »in poslušaj!« »Pusti me no pri miru, saj vidiš, da ga ni.« »Ti, stara, kaj ko bi le pogledala še v svinjak?« »Nikar me ne draži! Pojdi sam in poglej, če si že res tako radoveden . . .!« Toda ni popustil: »Pojdi pogledat, ti pravim!« Tudi ženi je bilo dovolj prerekanja, zagnala se je proti svinjaku, naglo sunila zapah na vratih, odrinila vrata rekoč: »Na, poglej sam in ne jezi me več!« Pri tem pa bi se kmalu sama sesedla od začudenja. Zagledala je v svinjaku Janeza z razkuštranimi lasmi, pomendrano obleko in z očmi, ki so krmežljavo mežikale pred dnevno svetlobo. »Ja, kaj pa vendar počneš tukaj, nesrečni sin . . .!?« »Kaj bi le delal,« je odvrnil ta nekoliko nasršeno. »Pa kako si vendar zašel v svinjak?« se ni nehala čuditi mati. »Kdo te je vendar zaprl vanj . . .?« Janez tega ni vedel pojasniti, mati pa je pozabila, da prašičem dajemo krmo v kopanjo ne da bi pri tem odpirali vrata hleva. —na. 4 OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 OBISK PRI LJUDEH, KI UREJAJO KATASTER Povsod je že bilo mnogo razpravljanja o katastru in davkih, mnogo jeze na račun neurejenega katastra. To ni nova stvar. Dejstvo je, da pri nas še vedno odmerjamo davke tako, kot so jih nekdaj v Ogrski. Naša socialistična oblast pa si prizadeva, do bi to aktualno zadevo kar najprej uredila v zadovoljstvo prebivalstva. Kajti take pomanjkljivosti škodujejo gospodarskemu razvoju in ugledu. Posebno mnogo težav imamo v Prekmurja, ki je dokaj gosto naseljeno in kjer so gospodarstva močno razdrobljena. Takih primerov v drugih slovenskih predelih ne poznajo. V tem tiči tudi glavni vzrok za napake pri odmeri davkov. Teh napak pa seveda ni kriv okraj, čeprav se morda posamezniki neupravičeno jezijo na njegovo davčno upravo. Okrajni ljudski odbor je že pred leti sklenil pogodbo z Geodetsko upravo LRS v Ljubljani za ureditev katastra. Več kot leto dni že opravljajo meritve v Prekmurju, zlasti v obmurskih krajih. K uspešnemu delu naših inženirjev in tehnikov-geodetov je mnogo pripomoglo tudi fotografiranje z letala. Saj smo lahko videli veliko transportno letalo, ki je krožilo nad nami v višini 3000 metrov. Toda o rezultatih slikanja ne ve nihče razen geodetov. Naše prebivalce pa to prav gotovo zanima. Saj z radovednostjo opazujejo merjenja in postavljanje »križev« — kot že temu pravijo ljudje — ob cestah, njivah in drugod. Vedno in povsod slišimo Vprašanja, čemu bo vse to služilo in kako izgleda količenje s stališča letalskega fotografiranja. Do danes Še ni bilo nikogar, ki bi to pojasnil. Zato sem jaz vgriznil v to jabolko. Obiskal sem inženirje in tehnike v Dokleževju in jih poprosil za pojasnila. Rade voIje so mi ustregli. Imel sem srečo, da sem tokrat lahko pokramljal celo z univerzitetnim profesorjem tov. Ivanom Čučekom. Zemljišča so začeli meriti aprila: najprej v Križevcih, Bučečovcih, Bakovcih, M. Soboti, Beltincih in na Tišini. Za to izmero že imajo signale (po ljudsko: križe), ki jih postavljajo v razdalji od 1 in pol do 2 km. S tem opravilom se ukvarja ena skupina: trije inženirji, tehnik in pomožno osebje, ki so ga najeli v Dokležovju. Skupina dela od ranega jutra do poznega večera. Signali označujejo višinske — kordinantne točke; v višinskih predelih imajo ti signali obliko piramide, v nižinskih pa so podobni križem. To je najnovejša metoda merjenja in je zelo markantna. Osnovna točka je 1.5 km Dokležovje—Ižakovci. Sedaj pa nekaj o letalskem posnetku. Oktobra lani so opravili slikanje zemljišč z letala. Še prej so posestniki pod vodstvom tehnika zakoličili parcele in označili količe z belim peskom v obliki krogov, ki so označevali meje med posameznimi parcelami. Mnogi so zaradi nepoučenosti govorili, da se slikanje ni posrečilo, ker je letalo previsoko letelo. Slike sem videl in se prepričal, da so dokaj ostre. Vse je vidno, tudi najmanjši predmeti! Slikani so bili vsi kraji na obeh straneh Mure. Višinski posnetek je v razmerju 1:10.000. Za kataster ga povečajo in združijo dva sosednja posnetka. Za kmeta je položaj drugačen. Načrt za kataster ima večje merilo, ki ga dobijo z neposrednim, tako imenovanim analitičnim merjenjem. Poslužujejo se novih švicarskih in francoskih aparatov, ki jih imajo več vrst, vsak pa služi določenemu namenu. To so najbolj moderni aparati, s katerimi je zagotovljeno točno merjenje. Z njimi merijo po metodi, ki se imenuje poligonometrija. Ta beseda je nastala po grški besedi poligon; letalski posnetki pa aerologonometrična snemanja. Sedaj pa o katastru. Letos opravljajo dopolnilna merjenja: po gozdovih in vaseh, konkretno v Dokležovju, bodo še izmerili vse parcele in stavbe. Nove meje bodo predvidoma gotove za Dokležovje že letos, za Ižakovce pa prihodnjo pomlad. Potem pridejo na vrsto Melinci, Bistrica in drugi kraji ob Muri. In še nekaj so inženirji in tehniki sporočili našim kmetovalcem. »Da bi vsa dela opravili brez zadržkov, je potrebno, da tudi posestniki sodelujejo z nami — zlasti še pri označevanju parcel in obhodu posestnih meja pred merjenjem! Nekateri nas gledajo z nezaupanjem!« Posestniki! Pomagajte strokovnjakom in poslušajte jih, kajti oni so vaši pomočniki, saj vam bodo uredili kataster, ki si ga želite že desetletja. Z vašim razumevanjem bo omogočeno uspešno in ob pravem času zaključeno delo. Vse to je v korist vas in vaših otrok. Rado Meglič Ne pozabimo na sadne škodljivce in bolezni Ne sinemo pozabiti, da so škodljivci in bolezni na sadnem drevju že na delu in da nam utegnejo občutno zmanjšati pridelke, če jih ne bomo začeli pravočasno uničevati. Letos imamo na razpolago dovolj najrazličnejših in dobrih škropiv, treba je samo dobre volje za izvedbo samega dela. Razumljivo je, da moramo škropiti tudi tam, kjer sadne letine ne bo, da se ne zležejo škodljivci za prihodnje leto, ko bo sadno drevje morda obilneje obrodilo. Najprimernejši čas za drugo škropljenje po cvetju je takrat, ko so plodovi lešnikove do orehove debelosti, kar je približno tri do štiri tedne po cvetju. Praviloma bi morali škropiti tudi takoj po cvetju, ko izvršijo glivice prve okužbe na mladem listju. Tudi jabolčnemu zavijaču pridemo pozneje teže do živega. Glavna ost škropljenja je naperjena proti nevarni glivični bo- lezni škrlupu ali krastavost plodov, ki se utegne letos silno razmahniti. Škropiva so v primerjavi z izgubljenim pridelkom zelo poceni in smo zategadelj naravnost dolžni izvršiti vsaj drugo škropljenje po cvetju. Škropimo z 2% žvepleno-apneno brozgo (2 litra brozge na 98 litrov vode), ker so za bakrena škropiva (bakreno - apnena brozga) mladi listi in plodovi zelo občutljivi. Na vsakih sto litrov žvepleno-apnene brozge dodamo 1 liter tekočega Pantakana ali 2 decilitra Lindane-olja. Ta dodatek (t. j. Pantakan ali Lindan) priporočamo zlasti za nasade, kjer je razširjen ameriški kapar. Omenjeno kombinirano škropivo (žvepleno-apnena brozga + Pantakan-Lindan) učinkuje na glivične bolezni (škrlup, monilija) in na škodljivce (gosenice, kapar). Tako dosežemo z enim škropljenjem enak učinek, kakor če bi škropili ločeno. Ing. Lado Jerše KAJ MORAMO VEDETI 0 ODBIRI KROMPIRJA Krompir znatno izboljšamo, če med rastjo odstranjujemo vse bolne rastline. S tem preprečimo, da bi se bolezni z bolnih rastlin širile na zdrave, obenem pa le tako izločimo iz prihodnjega semena vse gomolje rastlin, ki so jih napadle virusne bolezni ali bolezni izrojevanja (kodravost, zvijanje listov, Črtavost) in razne druge bolezni (črna noga, obročkavost itd.), katerih bi na površini gomoljev sicer ne opazili in bi jih tako pri sortiranju ali prebiranju ne mogli odstraniti. Ker pa nosijo v sebi kal bolezni, jih je treba ločiti od zdravih gomoljev. To izločanje nesposobnih rastlin opravimo tako, da pred cvetenjem in med njim, po navadi že junija, pregledamo krompir in izločimo vse rastline, ki jih je napadla kakšna bolezen. Delo lahko združimo z zadnjim okopavanjem ali pletvijo. Obenem lahko odstranimo tudi tuje sortne primesi, če pa jih je preveč, jih vsaj zaznamujemo s količki, da jih pozneje posebej izkopljemo. Bolne rastline moramo še isti dan spraviti z njive, da se bolezni z njih ne širijo na zdrave. Če ima rastlina že gomolje, moramo izkopati tudi te in jih odstraniti z njive. Lahko jih porabimo za kar koli, le za seme ne. Ker se bolezni na krompirju ne pokažejo vse hkrati, marveč postopoma v razdobju štirih do dvajsetih tednov (običajno od začetka junija pri ranih do začetka septembra pri poznih sortah), moramo odbiro večkrat ponoviti, pri čemer vedno odstranjujemo rastline, na katerih so se pokazale bolezni. Čeprav gojimo krompir v zdravem kraju, na dobri zemlji in na zares oskrbovani njivi in čeprav smo vestno izločili vse bolne rastline, vendar preostale rastline niso vse enako razvite in ne dajo vse enakega pridelka. Najlepše razvite in najbolj zdrave rastline dajo zdrave gomolje z veliko semensko vrednostjo. Če hočemo ohraniti krompir zdrav in roden, moramo že na njivi odbrati najboljše rastline, drugače se nam njih pridelek v kleti pomeša z bolnimi, manj vrednimi gomolji. Najbolj zdrave rastline, ki morajo biti tudi sortno čiste, že na njivi zaznamujemo s količki — palicami. Količek zabodemo tik ob rastlini, da izključimo morebitne pomote pri izkopavanju. Zaznamovane rastline pozneje vsaj še enkrat pregledamo, če jih ni napadla kaka bolezen, in jih jeseni najprej in posebej izkopljemo. Najbolje je, da jih izkopljemo ko so še nekoliko zelene, da morebitne pritajene bolezni ne preidejo s cime na gomolje. Tako odberemo za seme samo najbolj zdrav zarod z obilnim pridelkom. Pomnimo pri izkopavanju: pridelek vsake rastline pri izkopavanju presodimo in izločimo gomolje vseh tistih rastlin, ki imajo podpovprečen pridelek ali so kakor koli bolezensko napadene. Odstranimo tudi pridelke rastlin, ki imajo mnogo drobnih ali nenormalno razvitih gomoljev in nimajo za sorto, ki jo želimo odbrati, značilnih lastnosti. Ing. L. J. ZANIMIVOSTI IZ KMETIJSTVA Po najnovejših podatkih OZN je pridelek žitaric na svetu v zadnjih 20 letih količinsko narasel za okrog 3 in pol milijona vagonov. Svetovni pridelek žitaric trenutno cenijo na 16 in pol milijona vagonov. * Statistični podatki govorijo o tem, da imata največje dohodke iz kmetijstva Turčija in Honduras — več kot polovico vsega svojega narodnega dohodka! Tema dvema deželama sledi po dohodkih iz kmetijstva Indija. Gvatemala, Filipini itd. Anglija in ZDA imata najmanjše dohodke iz kmetijstva: komaj 6 odst. narodnega dohodka odpade na njega. * Evropa je največ ji potrošnik lesa na svetu. Finska je na prvem mestu, saj porabi letno okrog 1600 kg lesa na prebivalca. Sledi ji Švedska s 930 kg. Med pomembnejšimi potrošniki lesa je tudi naša dežela, saj pri nas letno porabimo na enega prebivalca okrog 700 kg lesa. Na svetu letno pojemo ali predelamo 270 milijonov ton mesa in rib. Od te količine odpade 240 milijonov ton na meso, katerega največ zaužijejo v Argentini, Kanadi, ZDA. Največji potrošnik rib na svetu pa je Japonska, medtem ko jih v Angliji in skandinavskih deželah zavžijejo precej manj. * Na neki ogledni kmetijski postaji v Angliji so pridelali novo vrsto trave, ki izredno hitro rase. Razen tega je godna za sušna področja, odlikuje pa se tudi zaradi tega, ker se izboljšuje sestav zemlje pod svojo odejo. Dober semenski krompir dobimo s poletnim sajenjem Na neki selekcijski postaji So lani začeli preizkušati vrednost poletnega sajenja krompirja, kar danes zelo zanima vse pridelovalce, ne samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu. Pri tej poskusni saditvi so hoteli ugotoviti dvoje: ali je poletna saditev krompirja pri nas sploh izvedljiva in kateri čas je zanjo najbolj primeren in — koliko se semenska vrednost krompirja izboljša, če ga sadimo poleti. Teorija in inozemska praksa namreč zagotavljata, da je poleti sajen krompir za seme boljši kakor krompir, ki smo ga sadili spomladi. Za poskus so izbrali sorto Kardinal. Da prvi parceli so ga sadili 20. aprila, na drugi 15. junija, na tretji 25. junija, na četrti 5. julija in na peti 15. julija. Na prvi parceli je dal povprečno 206, na drugi 125, na tretji 136, na četrti 147 in na peti 141 stotov pridelka na hektar. Vsebina škroba, ki je pri normalno posajenem krompirju znašala 13.6, je pri pozneje sajenem krompirju postopoma upadala in pri krompirju, ki je bil sajen 15. julija, dosegla le še 10.9. Kaj je ta poskus pokazal? Predvsem to, da je tudi pri nas mogoče poleti saditi krompir. Najbolje ga je saditi okoli 1. julija, ko požanjemo ječmen. Strnišče ječmena je treba takoj preorati, pognojiti in krompir posaditi. Taka poletna saditev pa je predvsem upravičena, če si hočemo pridobiti boljši semenski krompir. Zgrešeno je namreč tisto, kar so delali posamezniki, ki so sadili krompir poleti, pa ga potem porabili za krmo prašičem. Poleti sajen krompir ima predvsem semensko vrednost, kar so že potrdili razni praktični poskusi. Ing. L. J. Lepo ravnajmo z živalmi Krava je pri nas ena izmed najbolj udomačenih živali, ki prinaša kmetu tudi največ koristi. Še vedno orje zemljo, brana težke grude, vozi gnoj na njive, z njih pa zvrhane vozove pridelkov. Skoraj vsako leto povrže telička. Če ga kmet proda, lahko z izkupičkom nabavi toliko živinske krme, ki zadostuje za prehrano krave skozi vse leto. Krava večino mesecev v letu doji in z mlekom se skuha močnik, kaša, žganci. . . kar je še zmeraj najcenejša ljudska hrana v kmečkih domovih. Z mlekom pa se najbolj krepijo otroci. Skratka: krava prinaša kmetu samo koristi in zato moramo z njo tudi skrbno in lepo ravnati. Velika večina naših gospodarjev se tega tudi v polni meri zaveda. Če pa imajo taki gospodarji uspehe pri živini, vaški sebičnež skomigne z rameni, češ da je po sredi le sreča. Še vedno pa se najdejo tudi taki gospodarji, ki za vsako malenkost pretepajo krave in jih naganjajo po ulicah. Če vprežna živina le malce zavozi v levo ali desno, pogleda nazaj in zamuka za malega telička, ki ga je pustila doma v stali, je že bič na njej. Taka dejanja, sicer danes že redkih gospodarjev, so izraz globoke nehvaležnosti, pa tudi nekulturnosti. Zato morajo izginiti, Pijo Nekaj pojasnil za škropljenje in prašenje vinogradov Običajno škropimo vinsko trto že ob koncu maja proti peronospori z 1 % bordoško brozgo. Za istočasno zatiranje oidija dodamo tej brozgi žveplene »koloidalne« pripravke, kot n. pr. 0,25 % Cosan (ali Kumulus, Sumporol). Ti pripravki imajo posebno dober učinek ob bolj vlažnem vremenu. Ob sušnem vremenu žveplamo proti oidiju z žveplenim prahom. Če se pojavljajo škodljivci (rilčkar, sukač), jih uspešno zatiramo s pripravki — 0,2 % Lindane, 1 % Pantakan — katere lahko primešamo bordoški brozgi ali pa pose- bej prašimo okužene trse s sredstvi v prahu (Pepein, Pantakan, Lindan, Bentox). V juniju škropimo navadno dvakrat ali trikrat proti peronospori z bordoško 1 % brozgo. Pri tem se držimo napovedi antiperonosporne službe. Za uspeh boja proti peronospori je najvažnejše pravočasno škropljenje takoj po cvetenju trte. Proti oidiju škropimo s »koloidalnimi« žveplenimi pripravki (Cosan, Sumporol in slično), ki jih dodamo bordoški brozgi. Trsnice in mlade nasade škropimo vsak teden enkrat. Živalske škodljivce vinske trte zatiramo že s poprej navedenimi sredstvi. Proti peronospori škropimo meseca julija po potrebi še enkrat do dvakrat po navodilih antiperonosporne službe z bordoško brozgo, ali z bakrenim apnom. Za istočasno zatiranje morebitnih živalskih zajedavcev uporabljamo že znane pripravke. Proti oidiju dodajamo ob bolj vlažnem vremenu bakrenim škropivom še žveplene pripravke za škropljenje, ob sušnem vročem vremenu pa prašimo z žveplenim prahom (ne ob najhujši sončni pripeki v opoldanskih urah!). Meseca avgusta škropimo proti peronospori le še v trsnicah ali mladih nasadih, dočim v starejših vinogradih škropljenja navadno niso več potrebna. Ing. L. J. Elektrika jih je osrečila V Radmožancih je bilo zadnja dva tedna dokaj živahno. Največ je bilo seveda govora o elektriki, ki so vaščani težko pričakovali že več let. 5. junija pa so tudi Radmožančani praznovali, ko so prvič nažgali električne luči. Mladina je pripravila kulturno prireditev. Kljub slabemu vremenu se je veselilo staro in mlado. Pa tudi v Lipi so imeli v nedeljo otvoritev. Topot ni bilo slišati godrnjanja. Želja vseh vaščanov je uresničena in električne luči so v njihovo zadovoljstvo gorele pozno v noč. -ce Nega posevka sladkorne pese Že na nekaj mestih smo omenili, kako važna je za dober uspeh pri gojitvi sladkorne pese pravočasna in temeljita obdelava zemlje — nega posevka. Na uspeh ni moči računati, če mislimo in upamo, da bo pesa rasla le v’ pogojih, ki jih nudi narava. Za dober uspeh je treba resno in ob pravem času prijeti za delo. Z nego posevka sladkorne pese je treba začeti takoj, brž ko so vidni redi. V primeru, da je dež napravil na površini trdo plast, je potrebno posevek osvoboditi še preden prične mlada rastlinica rasti iz zemlje. To opravimo s členkovito žično brano in sicer z dolgimi zobci. V skrajni sili lahko tudi z valjem, okoli katerega smo namotali bodečo žico. Že smo omenili, da je potrebno peso sejati le v zdrobljeno zemljo; nikoli ne smemo seme posejati v preveč stlačeno ali grudasto zemljo. Priporočamo, da po setvi takoj prevlečete njivo z lahko setveno brano; tako boste zemljo zrahljali in preprečili zaplevljenje njive. Paziti pa moramo, da bomo seme posejali dovolj globoko in uporabili pravo brano, sicer bomo poškodovali semena in tako dosegli prav nasprotno od tistega, kar smo si želeli. Skratka od setve pa dotlej, dokler rastlina ne pogleda iz zemlje, moramo predvsem poskrbeti za to, da bo mlada rastlinica dobila dovolj zraka, da bomo ohranili v zemlji primerno količino vlage in sproti uničevali zarodek plevela. Le tako si bomo prihranili mnogo dela in si zagotovili dober pridelek. Ko so rastline dolge za en prst. lahko zopet branamo počez čez redi in sicer 1 do 2-krat tja do redčenja — razumljivo, z lahko brano. Nobene škode ni, če smo pri tem izruvali kakšno rastlino, seveda pred redčenjem. Če njive ne branamo, potem ostane zemlja v redeh trda in zaplevljiva. Razumljivo je, da v trenutku, ko bi brananje povzročilo škodo, moramo z njim prenehati. Ko so redi že dobro vidni, moramo takoj pričeti s okopavanjem. Vsak zanemarjen dan se bo poznal na donosu. Okopava- nje opravljamo' z dobrimi okopalniki ali plevelniki, ki imajo varovalne kolute. Z njimi lahko okopavamo prav do redi. Če smo vse delo pravilno opravili, potem nam ni potrebno uporabljati še motiko. Kmalu za prvim okopavanjem sledi redčenje pese. Čas redčenja ima velik vpliv na sam pridelek in je primeren takrat, ko imajo rastlinice 2 do 5 lističe, ko so še majhne. To delo moramo opraviti pravočasno tudi zaradi same obdelave, kajti tedaj lahko še redčimo z greblico s stremenom in rezilom, ki je mnogo prikladnejša kot motičica, pa tudi zato, da z redčenjem ne povzročimo prevelikega zastoja v rasti rastlinice, ki jo namenimo pustiti. Paziti moramo, da so rastline v času, ko začnejo pojavljati različni škodljivci, že dovolj močne in sposobne dajati zadosten odpor. Nikoli ne smemo dopuščati, da bi pesa preveč zaostala v rasti, kajti to je potem težko nadoknaditi. Če prepozno redčimo, je tudi večja nevarnost, da bo ovenelo več rastlin, ki se potem ne bodo mogle okrepiti in dobro rasti. Tako bodo nastala prazna mesta, ki zmanjšujejo pridelek. S pravočasnim redčenjem torej ne prihranimo samo pri delu, pač pa dosežemo tudi večje donose. To je ugotovljeno s poizkusi. Redčenje po 1 parnih listov 2 parnih listov 5 parnih listov 4 parnih listov donos 94 % Vidimo torej, da donos lahko občutno zmanjšamo do 30 in še več odstotkov, če zamudimo le nekaj dni. Pri redčenju moramo paziti, da pustimo vedno rastlinice, ki so jedrnate in krepke, za življenje najbolj sposobne. Vse druge izpulimo. Nič ne de, če je koka druga večja — ta je potegnjena. Listi krepke rastline so kratko nasajeni in temnejši od ostalih, po tem jih tudi najlajže spoznamo. Načinov redčenja pese pa imamo več: 1. Redi najprej posekamo z motiko in pustimo le posamezne šope, v katerih potem izpulimo z roko odvečne rastlinice. 2. Najprej preredčimo redi z okopalnikom na ta način, da z njim delamo počez, t. j. pravokotno na redi; tako tudi nastanejo šopi, katere potem prepulimo z roko. Ta način ne priporočamo, ker moramo imeti za to poseben okopalnik in dosti široke njive, medtem ko so pri nas bolj podolgovate. 5. Peso prepulimo z greblico in takoj zatem z roko, nato pa njivo med redmi okopljemo z okopalnikom. Ko smo peso prepulili, smo hkrati tudi dobro zrahljali zemljo in oplevili redi. Redčenje pese, ki je v šopih, je dokaj natančna zadeva. To delamo takole: Z levo roko previdno primemo rastlino, ki jo namenimo pustiti, in jo pravilno pritisnemo k tlom. Z desnico pa previdno pulimo one rastline, ki jih nameravamo odstraniti — toda ne kvišku, marveč poševno vstran. Pri tem moramo paziti, da rastline, ki so ostale, ne poškodujemo ali kakorkoli ones.posobimo za nadaljnji razvoj. Preostale rastline tudi ne smejo biti preveč zrahljane. Strokovnjaki in praktiki najbolj priporočajo tretji način, ker je najbolj učinkovit in najhitrejši. Na ta način lahko delavka prepuli 7 do 12 arov pese. Nadaljnja nega posevka sladkorne pese je v tem. da zemljišče vzdržujemo v razrahljanem stanju in skrbimo, da njiva ne bo nikoli zapleveljena. Zato moramo sladkorno peso okopavati, še posebno po močne deževju. Okopavanje lahko opravljamo vse dotlej, dokler pesa ne pokrije zemlje z listi in jo tako sama zaščiti pred neposrednim vplivom sončnih žarkov. Zelo velik vpliv ima na pridelek okopavanje; kdor namreč nima v tem izkušenj, si bo le težko razlagal, da je to mogoče. Oglejmo si rezultate poizkusov. Število okopavanj 4-krat 3-krat 2-krat 1-krat Donos 100 % 95 % 83 % 62 % Iz pričujoče tabele je razvidno, da je s številom okopavanj pridelek količinsko vedno večji. Če opravljamo okopavanje s stroji, kar je z ozirom na hitrejšo obdelavo priporočljivo, je potrebno plevel opleti še z roko in to predvsem okoli rastline same, kajti stroj tega ne more opraviti. Kljub temu pa si z njim prihranimo ogromno dela. Strojno okopavanje opravljamo z ogrodnikom, ki je pri nas že dobro znan in ga uporabljamo predvsem za okopavanje krompirja. Če pa ga nimamo, potem lahko uporabljamo tudi kakršenkoli enoreden okopalnik. Za ročno okopavanje uporabljamo motike, ki so srednje široke (10—12 cm). Preširoke motike za to delo niso primerne. Če hočemo okopavati z ogrodnikom, je najbolje, da že pri setvi upoštevamo širino ogrodnika in sejemo v isti širini. Tudi redi je treba rilagoditi okopalniku. Prvo okopavanje je običajno najvažnejše za dober pridelek, vendar je potrebno vložiti ves trud v delo in ga tudi temeljito opraviti. Ker se tiče globine okopavanja, priporočamo, naj bo prvo okopavanje globoko do 4 do 6 cm, drugo 8 do 10 cm, tretje pa do 15 cm. Zadnje okopavanje naj bo. kar sc le da. globoko. Okopavamo lahko toliko časa, dokler listi ne pokrijejo zemlje okoli sebe. Važno je tudi, kar moramo še enkrat poudariti, da v času rasti ne obtrgamo listov sladkorne pese, kajti v njih se tvori sladkor. S tem lahko pesa mnogo zgubi na sladkorju in tudi pridelku samem. OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 5 Dragi izseljenci - Pomurje vas vabi V času med 26. junijem in 10. julijem letos bo o M. Soboti velika proslava 10-letnice osvoboditve, združena s 1. Pomurskim tednom, gospodarsko prireditvijo, ki bo letos še posebej simbolizirala združitev kra- jev na obeh bregovih Mure o en okraj — Pomurje. V tem času bo o M. Soboti velika gospodarska razstava. Svoje izdelke bodo obiskovalcem pokazala številna domača podjetja, med njimi tudi: Industrija nafte iz Lendave, tovarna perila iz M. Sobote, industrijsko podjetje »Žica« iz Ljutomera, industrijsko podjetje »Konfekcija« iz Ljutomera, Tovarna mlečnega prahu iz M. Sobote, slatinsko podjetje iz Radenec in druga. Na razstavi bodo zastopani tudi obrtniki. Obiskovalci si bodo prav gotovo z največjim zanimanjem ogledali izdelke domače obrti: cekarje in torbice iz koruznega ličja — to okusno izdelano robo izvažamo tudi o Zapadno Evropo in Ameriko — izdelke filovskih lončarjev, iz vrbovin šib spleteno posodo . . . Razne ustanove in organizacije bodo s pomočjo maket, grafikonov in drugih ponazoril prikazale povojni napredek Prekmurja na kulturnem, vzgojnem, zdravstvenem in socialnem področju. V razstavnih prostorih bomo lahko videli tudi gradivo in dokumente iz velikega narodnosoobodilnega boja, videli bomo lahko orožje, s katerim so se partizani borili proti sovražnemu okupatorju. Slikarji-umetniki bodo razstavljali najlepše pokrajinske motive in pejsaže iz pomurske krajine. Obiskovalci bodo morda lahko slike tudi odkupili kot drag spomin na deželo, o kateri jim je nekoč tekla zibelka. Živinorejci pripravljajo svojo posebno razstavo. Obiskovalcem bodo pokazali najboljšo plemensko in rodovniško živino. Razstavljeni bodo kmetijski stroji in naprave, ki jih že uporabljamo o Pomurju pri obdelavi zemlje. Pri ogledu skrbno obdelanih parcel in nasadov se bomo lahko prepričali, kako naši Pomurci obnavljajo sadovnjake in vinograde, kako se borijo proti škodljivcem in boleznim, kako gojijo najbolj donosne rastline. . . Tudi ljubitelji dobre kapljice bodo prišli na svoj račun, saj bodo lahko okušali in si privoščili svetovno znana vina ljutomerskih goric in ostalih vinorodnih okolišev o pokrajini. Domala vsak dan bo v M. Soboti kakšna kulturna ali športna prireditev. Na glavni proslavi — 26. junija — bo pelo čez 1200 malih Pomurcev in čez 500 odraslih pevcev, nastopile pa bodo tudi združene godbe na pihala iz vse pokrajine. Domača igralska skupina bo uprizorila zgodovinsko igro »Miklooa Zala«. dramatska skupina KUD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera pa bo gostovala z Budakovo igro »Metež«. Nadalje se tudi obetajo gostovanja Slovenskega pevskega okteta iz Ljubljane in Totega teatra iz Maribora. Godbe iz Pomurja bodo imele skupen koncert prav tako bosta družno nastopila tudi orkestra iz M. Sobote in Ljutomera skupaj s solisti. Na baletnem, kmečkem in veselem večeru bodo prišli na svoj račun zlasti oni, ki se želijo iz srca nasmejati. Za naše izseljence bo še morda posebno zanimiv koncert soboškega mešanega pevskega zbora. Poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi bo zapel tudi deset prekmurskih narodnih pesmi. Na sporedu je tudi letalski miting in še vrsta športnih srečanj. Prostor nam ne dopušča, da bi tokrat naštevali ose podrobnosti o tej veliki gospodarski prireditvi in kulturnem festivalu (o tem boste še pravočasno obveščeni v prihodnji številki našega lista, ko bomo objavili ves program prireditev), želimo pa na ta dogodek opozoriti vse naše izseljence, ki namenijo priti letos v svojo rojstno domovino. Morda bo komu le naneslo tako, da bo lahko obiskal Pomurje prav o času teh prireditev; če bo to storil, mu prav gotovo ne bo žal, kajti na 1. Pomurskem tednu bo lahko videl marsikaj, kar ga bo zanimalo, in spoznal, koliko in o čem je njegova rodna krajina napredovala v desetih letih svobode — po zadnji krvavi vojni. Zato še enkrat: na svidenje, v metropoli Pomurja o času 1. Pomurskega tedna in največjega letošnjega praznovanja vaših rojakov v domovini! S. K. Nad 500 prekmurskih otrok bo letos v kolonijah Odbor za zaščito matere in otroka pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko OLO M. Sobota je začel is svojim obširnim delom že februarja. Šole so prijavile nad 800 otrok, kar pač kaže, da so. tudi podeželski ljudje spoznali veliko korist tritedenskega prebivanja svojih otrok ob morju ali v višinskih krajih. Prekmurska deca je zaradi prenaseljenosti pokrajine in raznih drugih socialnih, okoliščin še prav posebno potrebna okrepitve. Ker ni bilo dovolj finančnih sredstev, da bi v kolonije poslali vse prijavljenec, so morali z zdravniškimi pregledi ugotoviti, komu izizmed prijavljenih je oddih in bivanje v kolonijah najbolj potrebno iz zdravstvenega vidika. Zdravniki so brezplačno pregledali in rentgensko preiskali vseh 800 otrok, za kar jim gre še posebna zahvala. Tov. Anica Gregorc-Kasteličeva je n. pr. sama pregledala čez 200 otrok. Za kolonije so končno določili nad 500 otrok, kar je še enkrat to- liko kot lani; to pa sta omogočila s svojimi prispevki Okrajni ljudski odbor, ki je dal v ta namen 500.000 dinarjev, in Zavod za socialno zavarovanje s 500.000 dinarjev. Še več pa so po svojih premoženjskih razmerah prispevali starši sami. Dve izmeni dece bosta letovali v Strunjanu ob istrski obali v bli- žini Kopra, dve tudi ob morju v Novem, dve višinski bosta v Solčavi in Kobaridh. 40 najboljših pionirjev pa bo odšlo v Avstrijo v kraj Sekiro ob Vrbskem jezeru na Koroškem. V prvi skupini je nad 100 otrok predšolske dobe, med njimi mnogo iz naših vasi. Doslej so bili v predšolskih skupinah le soboški otroci. Starši na podeželju so pač spoznal: koristi kolonij in že zaupajo svoje otroke skrbnemu nadzornemu osebju. 31. maja se je prva skupina, odpeljala iz M. Sobote v Strunjan, Malčki so se junaško poslavljali od svojih mamic, ki so jih spremljale na postajo in jim še v poslednjem trenutku dajale zadnja navodila za na pot in bivanje ob morju. Jože Temar: Pomladna Slepeče modro je nebo nad poljem polnim žita, pesmi, ki škrjančki jo pojo, vetra in pomladi, ki hitita nad ravnino v tiste kraje, kjer še cvetje v popju spi, žito v vetru se ne maje in lastovic nazaj še ni. Po občinskem prazniku v Črensovcih Storimo vse, da bodo sadovi svobode bolj hitro zoreli 22. maja smo v Črensovcih proslavili deseto obletnico osvoboditve Tokrat pa bi se morali posebej vprašati, koliko smo izboljšali kmetovanje in koliko smo bolj kulturni. Ta vprašanja terjajo posebno razglabljanje. Nekoč je veljalo za Črenšovce, da so središče narodno-prebudnega delovanja v ravninskem predelu Prekmurja. Danes bi morala biti vsebina takega delovanja še bolj široka, vse dejanje in nehanje človeka obsegajoča, lepša in bolj vzvišena. Žal pa še ni vžgala vseh src, njeni sadovi zorijo komaj opazno. Pravimo, da ob Muri poteka življenje počasi. Res je tako: pri nas še vedno piha veter skozi zadružno dvorano, zadružno posestvo je vse prej kot vzgledno, elektrifikacija polževo napreduje . . A kljub temu teče življenje tudi pri nas naprej. Občina se staplja z beltinsko v novo skupnost. Množič- ne organizacije že imajo skupna vodstva. V takem vzdušju mineva deseto leto svobode. Proslava, za katero je dala pobudo SZDL, je imela podobo manifestacije pod milim nebom. Sejmišče je bilo polno ljudi. Blizu dva tisoč jih je bilo. Zbrali so se tudi gasilci črensovskega območja in gostje iz Lendave. Tov. Jože Dvoršak je spregovoril o naši neodvisni zunanji politiki in notranji socialistični graditvi, tov. V. Frahm pa je želel črensovskim občanom kar največ uspeha v beltinski komuni. Spored je obsegal 20 točk, ki so bile zelo množično izvajane, saj je tokrat nastopilo skupaj 320 ljudi. Mladi gasilci črensovskega območja so se izkazali z vajami s sekiricami. Pela sta zbor črensovske nižje gimnazije pod vodstvom Ide Grosekove in mešani pevski zbor, ki ga vodi Franc Gjerek. Ljudje so s posebnim veseljem gledali nastopajoče mladince in pionirje Partizana, ko so v enotnih krojih izvajali proste vaje. Nekaj povsem novega je bila orodna telovadba na prostem. Igrala je domača godba na pihala. Mimohod številnih nastopajočih so poudarjale številne zastave, pestre uniforme, lepi kroji in ubrani koraki gasilcev in telovadcev. Ob desetletnici so dijaki uprizorili v zadružni dvorani Golievo igro »Jurček« in Hudalesa »Korak s poti«. Želeti bi bilo, da bi se še večkrat zbrali tako množično. Na pretek imamo namreč gospodarskih in kulturnih problemov, ki naravnost vpijejo po skupnem reševanju. Slavje v Prosenjakovcih Proslava desete obletnice osvoboditve in prireditve občinskega tedna so v Prosenjakovcih potekale v prijetnem razpoloženju. Predanih članov SZDL, gasilcev in ostalih prebivalcev nista motila dež ne blatna pot. Ob otvoritvi tedna, v nedeljo, 29. maja je prišel med nas tudi republiški poslanec in predsednik OLO tov. Franc Rogl in nam opisal težko, a zmagovito pot Titove Jugoslavije v boju in svobodi. Tov. Kutoš pa je spregovoril o napredku v občini in delu možičnih organizacij. Na doseženo so naši občani lahko ponosni. Posebno prisrčno je bilo v četrtek zvečer, ko smo v svoji sredi pozdravili goste iz Martjanec in Bogojine, s katerimi se družimo v eno občino. Še nekaj je, kar je pohvaliti v v občini Prosenjakovci: sožitje ljudi! Pri nas ni več razlike med Slovenci in Madžari. Zbližali so nas skupni napori in napredek. To je lep uspeh naših množičnih organizacij, ki so pravilno reševale vse probleme. Zato želimo, da bi s takim delom nadaljevale in v prizadevanju za bratstvo in enotnost dosegle še bolj blesteče uspehe. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Člani izobraževalno kulturnih društev in pionirji so vložili mnogo truda v nje. Toda to ni bilo zaman, kajti obiskovalci so vedno zadovoljni zapuščali njihove prireditve. Veseloigra »PRI BELEM KONJIČKU« v Križevcih Dramska skupina v Križevcih pri Ljutomeru je pred kratkim naštudirala veseloigro. Pri belem konjičku« in jo pod vodstvom režiserja tov. Došler tudi uprizorila. Dvorana je bila nabito polna. Izvedba je bila nekoliko premalo živahna. Dejanja so se odvijala na odru preveč zaspano — seveda ne pri vseh igralcih. Zasedba vlog je bila posrečeno izbrana. Domala polovica nastopajočih je bila šele prvič na odru, zato je bilo opaziti zlasti v prvem dejanju precej nesigurnost. Pozneje pa so se igralci razživeli in so dobro podali zlasti glavne vloge. V njihovi izgovorjavi pa je bilo dokaj lokalizmov, kar pa jim seveda ne moremo zameriti, saj smo tokrat gledali na odru diletantske igralce, ki poleg svojega dela še prostovoljno vadijo in pri tem seveda žrtvujejo mnogo prostega časa. Z veseloigro so Križevčani gostovali tudi v Ljutomeru v okviru kulturnega programa, posvečenega veliki proslavi 10-letnice osvoboditve. To gostovanje pa je bilo tudi najlepše priznanje njihovemu delu ih prizadevanju na dramskem področju. (nb) 3 Radenci V radgonskem gimnazijskem pevskem zboru, ki je predsedniku republike mnršalu Titu za rojstni dan zapel tri pesmi, je sodelovalo tudi 15 pevcev pionirjev iz radenske občine. Pri povratku so jih pozdravili domačini na čelu s predsednikom Občinskega ljudskega odbora, ki je male pevce pozdravil in jim čestital k lepemu uspehu in velikem dogodku. Pionirji so bili pogoščeni s čajem, hrenovkami in pecivom. —ik— Novo postajne poslopje v Hrastje - Moti Te dni je okrajna gradbena inšpekcija opravila tehnični pregled sedaj že dovršenega postajnega poslopja v Hrastju-Moti (poslopje je bilo lani avgusta dograjeno v surovem stanju). Pregledniška komisija je ugotovila, da je poslopje zgrajeno v skladu z revidiranim projektom. Vsi prostori so udobno urejeni in so v skladu s sodobno arhitektonsko ureditvijo. Poleg uradnih so tudi stanovanjski prostori, ki so pravi vzorec moderno in z vsem konfortom urejenega stanovanja. Vso pohvalo zasluži radgonsko splošno gradbeno podjetje, ki je delo opravilo res dobro, solidno in v določenem roku. Z izdajo uporabnega dovoljenja so dobili prebivalci Hrastja-Mote eno najlepših postajnih poslopij. Urediti pa bo treba še nekatere dovozne poti, kar je naloga občinskega ljudskega odbora. Večletna želja prebivalstva je sedaj uresničena. Zato bo prebivalstvo dolžno pridobljeni objekt tudi skrbno čuvati. Ker so v neposredni bližini zopet pričeli z vrtalnimi deli za raziskovanje nafte, bo imela postaja tudi dobro industrijsko zaledje. Pri tehničnem pregledu je bil navzoč tudi zvezni poslanec tovariš Ivan Kreft, ki ima poleg investitorja in Občinskega ljudskega odbora največ zaslug, da je bila želja prebivalstva uresničena. Tov. Kreft je topot izrekel železniškemu transportnemu podjetju vso zalivalo in priznanje. Ik Nagradna križanka Prvi maj Trije izžrebani reševalci dobijo knjigo M. Kranjca »Nekaj bi vam rad povedal«. Pred kratkim je bilo v uredništvu našega lista nagradno žrebanje za vse one mlade bralce in naročnike, ki so pravilno rešili nagradno križanko Prvi maj. Dobili smo 36 rešitev; od njih je, bilo 14 nepravilnih. Žreb je določil nagrado trem reševalcem: Olgi Vitezovi iz Tešanovec št. 90, M. Severju iz Ljutomera in Andreju Žebravcu iz Dokležovja 25. Vsi dobijo knjigo domačega pisatelja Miška Kranjca »Nekaj bi vam rad povedal« in sicer prvi vezano v usnje, drugi v polusnje in tretji v platno. Dobitnika iz Ljutomera prosimo, da nam sporoči točen naslov, dn bomo lahko tako vsem trem poslali knjige po pošti. Pravilna rešitev nagradne križanke Prvi maj pa se glasi: VODORAVNO: 1, 59 in 77. Obmurski tednik vam čestita ob prazniku dela; 9. era; 10. oven; 11. ej; 13. asi; 15. ali; 16. sat; IS. aga; 20. ec; 21. atek; 23. ona; 25. maj; 28. Alia; 30. Ant; 33. Lea; 35. enka; 37. tak; 43. rum; 44. eta; 45. sirk; 46. Aleš; 48. are; 50. reva, 52. enak; 54. kri; 56. nada; 59. tlak: 61. gaj; 63. res; 64. os; 66. Arno; 68. suh; 70. nt; 71. tre; 73. teza; 75. hop. NAVPIČNO: 1. Odesa; 2. mu; 3. ura; 4. rasa; 5. ko; 6. iva; 7. tele; 8. cnica; 12. jata; 14. igo; 17. telemark; 19. Ana; 22. kinč; 24. antikvar; 26. aliment; 27. jek; 29. seka (akes); 31. tat; 32. Odra; 34. ave; 36. Asir; 38. kad; 40. nule; 41. ata; 42. tren, 47. šala; 49. org.; 51. Aden; 53. karta; 55. TAS; 57. astma; 58. moto; 60. knez; 62. juhu; 65. srb; 67. OZN; 69. hod; 72. ep; 74. aj; 76. pe (ep). Klavirski Zdenke Novakove V nedeljo, 2. maja, je Klub prekmurskih akademikov organiziral klavirski koncert Zdenke Novakove, slušateljice zagrebške glasbene akademije. Izvajalka je isti program, s katerim je nastopila pred nekoliko dnevi na javni produkciji Akademije za glasbo v Zagrebu, pri nas v celoti ponovila. Sestava programa na šolskih produkcijah ima običajno svoje samolastno, instruktivno obeležje; zakaj taki javni nastopi imajo predvsem namen pokazati rast in napredek nastopajočih študentov. Zato so izvajane skladbe tudi v nekem razmerju z dospelostno stopnjo izvajalcev. Dalje. Izbira programa se ravna po instruktivnosti poedinih skladb, tako glede na sistematiko glasbenih obdobij, kakor tudi na euovitost učnega programu. Zaradi tega so sporedi pri šolskih prireditvah včasih nepomembni. Vsekakor pa ima program, če upoštevamo namen takih prireditev, drugotni pomen. Prav presenečen pa sem bil nad izbiro sporeda pri tem koncertu, ki je obsegal skladbe baroka, dunajske klasike, romantike ter impresionizma, tudi po svoji težavnostni stopnji so bile izvajane kompozicije take, kot jih slišimo na samostojnih klavirskih koncertih. Spored je obsegal Bachov preludij in fugo ter fautazijo v c-molu, Beethovnovo sonato v E-duru op. 31, št. 3, Brahmsovo sonato v C, op. 1, Lipovškov impromtu. Konjovičevo »igro« v predelavi Stančiča, Schumannove variacije op. 1 in Ravelovo toccato. Zdenka Novakova je zahtevne Bachove skladbe odlično zaigrala. Tematika pri izvajanih delih je prišla jasno do izraza. Po svoji stilni zamisli se je njena interpretacija naslonila na tradicijsko pojmovanje. Zdi se mi, da je bil Bach, poleg zadnjo Ravelove skladbe, tonsko najboij dognan. Žal, da druga in tretja točka sporeda (sonati Beetkovena in Brahmsa) zaradi pomanjkanja zvočnosti klavirja niso prišle prav do izraza. Pomanjkljivi udarni zvok klavirja, zlasti basov, njegova topa srednja lega in primeroma ostra višina so onemogočali, da bi obe sonati izzveneli v vsej svoji mogočnosti. Obe deli, ki sta tehnično zahtevni, kakor tudi izrazno ustaljeni, je Zdenka Novakova izvajala z mnogo smisla. Zlasti Beethovnova sonata je bila stilno in izrazno dognana. Zanimiva je bila Konjovičeva skladba »Igra«. Delo je v svoji zamisli preprosto, a učinkovito. V mojstrski predelavi Sv. Stančiča je prav odlično zvenela. Tehnično težavne Schumannove variacije na temo a-b-e-g-g, zlasti težko Ravelovo toccato je Zd. Novakova tehnično, zvočno in izrazno dovršeno podala. Zdenka Novakova, ki je bila učenka naše glasbene šole, nadaljnje sedaj svoje študije na visoki šoli, pri odlični pianistki prof. Eichornovi v Zagrebu. Tekem svojega študija na akademiji sc je Novakoma tehnično izvrstno izpopolnila. Tudi pri podajanju skladb smo opazili, da nima le skrbne predpriprave in pravilnega pojmovanja do izvedenih del, temveč ima tudi vse pogoje, da se razvije v izvrstno umetnico. Na uspehe, ki jih je pokazala ta večer, je lahko resnično ponosna. Danijel Grum Uspešno delo Glasbene šole v Murski Soboti Glasbena šola v M. Soboti je začela s svojim delom že kmalu po osvoboditvi. Spočetka je bilo vpisanih le malo učencev. Število se je pa večalo iz leta v leto. Sedaj obiskuje šolo 130 učencev. Najmočnejši so prvi razredi. 1. junija so nastopili učenci glasbene šole v gimnazijski telovadnici in pokazali, kaj so se med letom naučili. Pred pričetkom produkcije je ravnatelj šole profesor Danijel Grum obrazložil navzočim, bilo jih je čez 300, pomen in naloge glasbene šole. Spored je bil kaj pester. Prvi so nastopili cicibančki, ki še ne hodijo v šolo. Zapeli so šest pesmic. Nato so se vrstili goslači in klaviristi od prvega do petega razreda glasbene šole ter prav dobro izvajali programne točke. Navzoči, med njimi vsi starši nastopajočih, so spoznali delo, napredek in uspehe učencev ter smoter pouka. Ob zaključku je sedemčlanski violinski ansambel iz nižjih razredov prav lepo zaigral Pleylov duet. Prireditev je zelo dobro uspela in dosegla svoj namen. Program pa je bil le malo preobširen, produkcija je trajala preko pol enajste ure. Koncertni nastopi bi naj trajali le eno in pol ure, da jih občinstvo še lahko sprejema. Glasbena šola v M. Soboti je odigrala v desetih letih po osvoboditvi zelo važno kulturno nalogo, ki je ne moremo in ne smemo podcenjevati. V teh letih je dobilo glasbeno izobrazbo na stotine prekmurske mladine. Sploh pa je glasbena šola v M. Soboti središče in žarišče vsega muzikalnega življenja v Prekmurju. »Dekle z rožmarinom« v Tešanovcih Ali nosijo dekleta v Tešanovcih rožmarin? Ne — le v soboto, 1. maja so imeli vaščani imenovane vasi in okolice priliko, da so si lahko ogledali »Dekle z rožmarinom«. Dekle z rožmarinom« je C. Golarjeva igra v štirih dejanjih. Uprizorila jo je vaška mladina, režijo pa je vodila učiteljica Marica. Če pripomnim, da so »Dekle z rožmarinom« igrali večinoma mladi igralci, ki so bili, razen nekaterih, prvič na odru, moram reči, da so bile posamezne vloge zelo zahtevne. Toda kljub težavam, ki so se pojavile med učenjem igre, n. pr. kako pridobiti mladino za igranje, kje najti prostor, kajti Tešanovci so še vedno brez dvorane in kulturnega doma. je igra bila lepo zaigrana. Povprečno vsi igralci, posebno lepo pa se je vživela v vlogo stara teta, vzgojiteljica Vida. Glavno vlogo — dekle z rožmarinom — in njenega ženina sta lepo zaigrala mladinca Irena in Jože. Lik starega Tomaža — ubijalca je zanesljivo podal tov. Karči. In kdo ni imel vtisa, ko se je pojavil na odru krčmar Tilen, da je mladi igralec Pišta poklicni krčmar? Dosti vaj in truda je bilo treba, preden smo upali na oder, vendar smo zadovoljni in srečni na vse pozabili, ko smo videli, da smo imeli uspeh in da so nam številni gledalci dali lepo priznanje. — Mari 6 OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 VESTI IZ LENDAVSKE OKOLICE Koncem maja se je pojavil koloradski hrošč tudi v lendavski okolici. Našli so ga v mestnem predelu Lendava - Nafta in v Petišovcih. Zato bo potrebno storiti vse in ga sproti uničevati, kjer koli se bo še pojavil. * Lastniki zemljiških parcel med Lendavo in Črncem kopljejo od Lendave v smeri Velike Polanc ob poljskih poteh odvodne jarke v dolžini 3 km. Delo opravljajo prostovoljno. Slana, ki je bila ob koncu maja, je povzročila škodo na fižolu in vinogradih v okolici Dolge vasi. Manjšo škodo je opaziti le v nižjih legah. V okolici Mostja je precej škodita tudi žitaricam. Zemljišča od Dolge vasi v smeri Genterovce so navadno najbolj izpostavljena slani. V zadnjih dveh letih je bila škoda na rži do 80 % in do 50 % na pšenici. Kmetovalcem so že priporočali, naj bi sejali več pšenice namesto rži, kajti običajno slana zasači rž prav v cvetju. Vsem lastnikom, pri katerih je ugotovljena živinska tuberkuloza, pozitivna ali sumljiva, so prepovedali pašo na skupnih pašnikih. Največ okužene živine je pri Trimlinih — okoli 36 %. Tu bodo izvršili pregled Živinc. Bolno in sumljivo živino bodo ocenili, lastnikom pa naročili, naj jo takoj oddajo v zakol. Razliko med plemensko in klavno ceno bodo dobili vrnjeno. * Kljub opozorilom še vedno prodajajo mlečne izdelke od okužene živine. Potrebno bi bilo, da bi nastopila neka kontrola, kar je želja vseh, ki kupujejo mlečne izdelke na trgu. V prihodnjih dneh bo tudi Lendava dobila trgovino z zelenjavo, kar je bila že dolgo časa želja prebivalcev mesta. Tako bodo gotovo omilili tudi cene na lendavskem živilskem trgu, na katerem so proda- jalci dosedaj prodajali po mili volji — samo na kupčke. Minuli mesec so dobili plinsko kurjavo tudi Čentibarji, ki so se za njo ‘potegovali že več mesecev. * * Mladina iz Mostja se je zopet oglasila. Naštudirali so igro »Razvalina življenja« in bodo z njo nastopili prihodnjo nedeljo. Lendavski vajenci so dobri strelci Mladinci vajenske šole v Lendavi so posvetili vso skrb tudi izvenarmadni vzgoji. To potrjuje redno prihajanje na predavanja, disciplina in zanimanje, ki so ga kazali skozi vse leto. Ob zaključku so izvedli tudi bojno streljanje na 100 m. Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Čez leto so se najbolj izkazali: Mihael Cigan, Bogdan Birsa, Drago Pevec in Jožef Kuzma. -ce OKRAJNA GASILSKA ZVEZA V M. SOBOTI obvešča: Nove gasilske legitimacije: Prejeli smo nove članske legitimacije. Vabimo sekretarje PGD, da' jih čimprej prevzamejo v naši pisarni. Legitimacije dobijo aktivni, rezervni in zaslužni člani. Cena legitimaciji je 50 din. Novi gasilski domovi: V skladu z objavo v biltenu štev. 6 z.dne 23. V. t. 1. vabimo društva, ki so gradila gasilske domov in orodišča v letih po osvoboditvi, da nam to sporočijo in pošljejo njihove skice ali slike. Sektorske vaje: V nedeljo, 19. VI. t. I. dopoldne bodo sektorske vaje sektorja Tišina v Rankovcih. Iz pisarne OGZ M. Sobota Tedenski koledar Nedelja, 12. junija — Čedomir Ponedeljek, 13. junija — Anton Torek, 14. junija — Vasilij Sreda, 15. junija — Vid Četrtek, 16. junija — Beno Petek, 17. junija — Gorazd Sobota, 18. junija —- Bogdan Gibanje sonca: 21. junija vzhaja ob 4.11 in zahaja ob 19.56. — Dolžina dneva: 15 ur in 45 minut. Lunine spremembe: 13. junija ob 13. uri 37 minut zadnji krajec. KINO BELTINCI — 11. in 12. junija nemški film »Srce lažno bije. — 18. in 19. junija mehiški film »Maclovia«. LENDAVA — od 10. do 12. junija ameriški film »Kapetan Kidc — od 14. do 15. junija ameriški film »Maccao«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 11. in 12. junija jugoslovanski film »Stojan Mutikaša« — 18. in 19. junija ameriški omnibus film »Zgodbe iz predmestja«. RADGONA — 11. in- 12. junija nemški barvni film »Zemlja smehljaja« — 15. in 16. junija amer. film »Samotna zvezda«. RADENCI — 12. in 13. junija ameriški barvni film »Trobente in bobni« — 16. in 17. junija angleški film »Vlomilec«. ČEPINCI 12. junija ameriški film »Človek divjega zapada« »19. junija francoski film »Umor v pariški četrti«. »PARK« M. SOBOTA —od 10. do 12. junija argentinski film »Boj gaucha« — od 14. do 16. junija angleški film »Veseli Norman«. VELIKA POLANA — 12. junija italijanski film »Nočni taksi« — 19. junija ameriški film »Hiša na 92. cesti«. GRAD — 12. junija ameriški film »Begunec« — 19. junija francoski, film »Trije kavalirji«. SEJMI Beltinci v sredo, 15. junija živinski sejem; Bogojina v torek, 14. junija živinski sejem; Črenšovci v ponedeljek, 13. junija živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 13. junija svinjski sejem; Dokležovje v soboto, 18. junija živinski in kramarski sejem; Gor. Petrovci v ponedeljek, 15. junija živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 14. junija živinski sejem; Grad v sredo, 15. junija živinski sejem; Križevci v Prekmurju v sredo, 15. junija živinski sejem; Lendava v torek, 14. junija živinski in kramarski sejem; Pečarovci v sredo, 15. junija kramarski sejem; Šalovci v sredo, 15. junija živinski sejem; Tišina v sredo, 15. junija živinski sejem; Turnišče v četrtek, 16. junija svinjski sejem; Ljutomer v soboto, 11. junija splošni sejem. UČITELJIŠČE V MARIBORU Sprejemni izpiti za I. letnik iz slovenščine, matematike in petja se začno 15. VI. S 50 din kolkovane prošnje vložite do 11. VI. Prošnjam priložite 20 din za mestni kolek, spričevalo o dovršenem IV. razredu gimnazije (uspeh najmanj dober), rojstni list, zdravniško spričevalo najbližjega protituberkuloznega dispanzerja in priporočilo ravnatelja dosedanje šole. Privatni učiteljski diplomski izpiti in privatni dopolnilni učiteljski diplomski izpiti se začno 13. Vi. Pravilno kolkovane in z vsemi dokumenti opremljene prošnje pošljite do 7. VI. Ravnateljstvo Stanovanjska uprava v Murska Sobota obvešča vse, ki še niso vložili prošnje zn dodelitev stanovanja, a tega potrebujejo, da vložijo prošnje do 50. junija t. l. pri Stanovanjski upravi v M. Soboti, Ivanocijeva ulica 1. Po Uredbi o razdeljevanju in odpovedi stanovanj z dne 24. V. 1955 (Ur. list LRS št. 19-86) mora stanovanjska komisija pri Svetu za komunalne zadeve LOMO v mesecu juliju 1955 napraviti seznam upravičenih pričakovalcev stanovanj. Na podlagi tega seznama bo Stanovanjska uprava letos lahko dodelila prosilcem prosta stanovanja. Prosilci, ki bodo vložili prošnjo za stanovanje po 1. VII. 1955, ne bodo mogli letos biti vpisani na seznam upravičenih prosilcev. M. Sobota, 6. VI. 1955. Stanovanjska uprava Drobne iz videmske občine Že pred nekaj meseci so v Kupetincih navozili gramoz na cesto, ki je v obupnem stanju in daje zelo slabo spričevalo za vaščane. Toda: kdaj se bodo lotili popravila ceste? Za to opravilo je najbolj primeren čas v poletnih suhih dneh, ne pa v jeseni, ko so pogosti deževni nalivi. Če bodo letos odložili delo na jesen, potem je zagotovo računati, da jim bodo načrti spet prekrižani. Prostovoljno gasilsko društvo v Seliščih je precej delavno. Letos nameravajo prirediti veliko tombolo in se tako dokopati do sredstev, ki jim bodo potrebna pri gradnji gasilskega doma. Tako so tudi sklenili na zadnji seji. Člani društva so zelo požrtvovalni in aktivni, posebno še dekleta. Sožitje v društvu pa hromijo razna nesoglasja med posameznimi čla- ni, kar se prizadevajo odpraviti in se tako približati onim vrstnikom, ki so v tem pogledu bolj napredni. Skrajni konec Slaptinec je naposled le dobil električno luč. Vsa okolica je to dosegla že pred letom dni. Le nekaj poslopij v vasi še ni bila osrečila elektrika. Dolgo so zatrjevali, da lahko izhajajo tudi brez nje, naposled pa so le spoznali, da so napačni njihovi računi. Zdaj so se prepričali, da prinaša elektrika samo napredek, zato pa se že tudi zavzemajo za to, da bi kmalu dobili še industrijski tok, ki jim bo brez dvoma še bolj koristil. L. V. Iz Rogaševec Po več letih molka se je prebudila tudi naša mladina. Začasni odbor za Poledavsko komuno je takoj pričel delovati. Pred kratkim je sklical sestanek, ki se ga je mladina polnoštevilno udeležila. Član okrajnega mladinskega vodstva tov. Temlin je predlagal, naj bi ustanovili mladinsko organizacijo. Njegov predlog je mladina enodušno potrdila. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Franc Marič. Navzoči so se tudi obvezali, da se bodo polnoštevilno udeleževali prostovoljnega dela na gradbišču kulturnega doma. Nekateri mladinci že pridno pomagajo. Pertoča Tudi v tej vaši že več let niso imeli mladinske organizacije. Pred kratkim so se zbrali mladi vaščani in jo naposled tudi ustanovili. Mladina iz Rogaševec pa želi, da bi se z njimi kaj srečala tudi na gradbišču kulturnega doma. —za Kaj slabo spričevalo za Ocinjčane Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da je treba v Ocinjah podreti staro drvarnico (last splošnega ljudskega premoženja) in jo prepeljati v Rogaševce, kjer naj bi služila pri izdelovanju opeke za kulturni dom. Skupina prostovoljcev iz Rogaševec se je zato napotila v Ocinje, da bi opravila to nalogo. Toda vaščani so se ji uprli in imeli delavce za ničvredneže, ki niso vredni sončnih žarkov ne vode itd. Klevetali so ljudsko oblast, za kar bi se morali še posebej zagovarjati. Tudi kmetijsko posestvo v Kramarovcih so blatili in uporabljali take izraze. ki se jih sploh ne spodobi navajati v tem članku. Kot član SZDL menim, da ti ljudje niso vredni imena zadružnika (vsi so bili zadružniki), morali pa bi se tudi zavedati, da živijo pod streho splošnega ljudskega premoženja. Pretekli teden je bila izredna seja zadružnega sveta. V glavnem so razpravljali o ustanovitvi zadružne klavnice. Predlog so soglasno sprejeli, hkrati pa tudi sklenili, da bo zadružna poslovalnica pri Juriju odslej odprta tudi ob nedeljah v dopoldanskih urah. —Za Drobne izpred radgonskega sedišča Alojz Rižnar in Franc Žmavc iz Smolinca sta bila kaznovana zaradi sekanja drevesa v državnem gozdu brez dovoljenja — vsak po 5000 din. Rudolf Kotnik iz Radgone je žalil organe LM v službi in ga je sodišče kaznovalo s 4000 din. Marija Žnuderl s Plitvičkega vrha je bila kaznovana, ker je neko osebo zmerjala z roparico in ji očitala kaznovanost — s 1500 din. Franc Križanič iz Stavešinc je bil kaznovan s 3 meseci zapora, ker je z nožem telesno poškodoval svojega brata. Matiji Flerjanu iz Jamne je sodišče pri- sodilo 1 mesec zapora, ker je nameraval skozi odprto okno izvršiti krajo pri neki hiši, kljub temu, da so mu to preprečili. Franc Mezeg iz Podgorja je dobil 8000 din kazni, ker je ukradel kolo. Izsledil ga je sam lastnik, vozečega se z njegovim kolesom po cesti. Andrej Škilec iz Šratovec je bil obsojen na 6 mesecev zapora, ker si je z goljufijo prisvojil blago in denar v vrednosti 51.000 din, kar bi naj izročil nekemu bivšemu sopriporniku. ¥ nedeljo spomladanske konjske: dirke v Ljutomeru Klub za konjski šport v Ljutomeru priredi spomladanske konjske dirke v nedeljo, 12. junija t. l. ob 14. uri na novem dirkališču tik ob Ljutomeru. Na sporedu bodo kasaške in galopske dirke. S posebno točko bo nastopilo 6 mladih jahačic kluba Drava iz Ptuja. Ljubitelji konj in konjskega športa, pridite! Železniške zveze so na vse strani ugodne. V. P. MAL® OGLASI KAR SLIŠI K MLINU, meterski kamni, prodam. — Franc Senčar, Slatina Radenci. KOMPLETNO KOVAŠKO ORODJE prodam. Moravci št. 9, p. Martjanci. LEPO ENOSTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom, sadovnjakom in brajdami prodam v M. Soboti. — Naslov v upravi lista. REGISTRIRANO MOTORNO KOLO znamke »Sachs«, 98 kub. cm, v brezhibnem stanju in z novimi gumami prodam. — Poizvedbe: Rafimus, radiodelavnica, M. Sobota. RADIOAPARAT, štiriceven in brezhiben, prodamo po ugodni ceni. — Poizvedbe in ogled: Pisarna Ob LO Cezanjevci, p. Ljutomer. OTROŠKI VOZIČEK — malo rabljen, ugodno prodam. Vprašati: M. Sobota, Kroška 33. MLADE ROJE prodam. — Štefan Dominko, Turnišče 17. KOMPLETNO SAMSKO SPALNICO prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM POSESTVO 3 in pol ha. — Alojz Šalamun, Logarovci, pošta Križevci pri pri Ljutomeru. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Lendavska kronika Maja se je rodilo 6 dečkov in 9 deklic. Rodile so: 34-letna Katarina Šimon iz Čentibe — Deziderija; 20-1 e t na Marija Jelerčič iz Pinc marof — 54-letna Rozalija Kos iz Lendave — Slavico; 25-letna Irena Tot iz Petišovec — Franca; 40-letna Marija Tivadar iz Doline - Marjeto; 25-letna Ana Sep iz D. Lakoša — Štefana; 52-letna Matilda Božic iz Pinc marofa — Mirjano; 30-letna Marjeta Fordan iz Pinc vasi — Marjeto; 25-let na Sabina Zgralbljič iz Lendave — Dragota; 22-letna Helena Horvat iz Čentibe Heleno; 20-letna Marija Kostric iz Lendavskih goric — Elizabeto; 26-letna Bosilka Kulaševič iz Dolgovaških goric — Zorico; 26-letna Helena Veg iz Trimlinov — Magdo; 35-letna Rozalija Šimon iz Petišovec — Franca; 25-letna Marjeta Šimon iz Čentibe — Evgena. Poročili so se: Franc Gerenčer, delavec iz Petišovec, in Gizela Pentek, poljedelka iz Petišovec; Ivan Pücko, skladiščnik iz Hotize, in Angela Hozjan, kmetovalka iz Lendave; Štefan Sabo, delavec iz Gaberja, in' Rozalija Bedo, delavka iz Petišovec; Ludvik Lutar, trgovski pomočnik iz Lendave, in Kristina Nemet, gospodinja iz Kobilja; Štefan Somi, vrtalec, in Etelka Varga, delavka, oba iz Petišovec. Umrlo je 11 oseb: 4 moški in 7 žensk. Naj višjo starostno dobo je dosegel Jurij Nemet, poljedelec iz Doline. Umrl je v 92. letu starosti. Niso dovolili cepljenja zoper kokošjo kugo Ferdo Celec, Franc Cipot in Ernest Počič, vsi trije kmetje iz Rakičana, so se branili in niso dovolili cepiti svojih kokoši zoper kugo, čeprav bi jih to nič ne stalo in bi kilo seveda njim samim najbolj v korist. Cepitelj je bil večkrat pri njih, a vedno brez uspeha. Kokošjo kugo bomo zatrli le tedaj, če bodo v vasi vse kokoši cepljene, ne pa samo nekatere. Po zakonu o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi je bil od sodnika za prekrške vsak od zgoraj navedenih kaznovan z denarno kaznijo 3000 din. Celec, Cipot in Počič so se sicer pritožili, a je senat za prekrške pri državnem sekretariatu v Ljubljani njihovo pritožbo zavrnil in potrdil prvotno obsodbo. - Ta kazen bo menda le spametovala tudi druge, sicer bolj redke kmetovalce, ki še. z nezaupanjem in godrnjanjem sprejemajo razna cepljenja pri živini. Nepoboljšljiva človeka za zapahi Varnostni organi so prijeli stara nepoboljšljivca Marijo Senčarjevo iz Podgrada in Petra Prajndla iz Plitvice, ko sta nameravala pobegniti čez mejo. Senčarjeva je bila že kaznovana pogojno zaradi tatvine. V Jugoslaviji se ji socialistična ureditev ni dopadla. Nameravala je v Avstrijo. Zaradi kazni niti ni mogla dobiti dovoljenja za izselitev. Zato je nameravala čez na črno. Poiskala si je zvezo s soobtožencem, ki je bil že kaznovan zaradi občevanja z mladoletnico na 1 leto in zaradi pobega čez mejo na 8 mesecev zapora. Je baje partizanski invalid in se je s svojim kriminalnim ponašanjem izkazal zelo nehvaležnega oblasti za redno mesečno invalidnino. Ob a sta bila ponovno izročena sodišču. Pršetinci Člani PGD v Pršetincih so v knjižni akciji dosegli lep uspeh, najlepšega pa nedvomno sekretar društva, ki je sam zbral čez 5000 dinarjev prispevkov. Tudi okrajna knjižnica v Ljutomeru je prispevala 42 knjig in tako pripomogla k razmahu knjižnice. Ljudje zelo radi segajo po knjigah. Občinski ljudski odbor Martjanci bo 13. junija 1955 ob 14. uri v Mlajtincih št. 12 prodal na javni družbi mlatilnico znamke »MAV«, širina bobna 120 cm, in elektromotor znamke »Sever« Subotica, 18 KS, oboje v dobrem stanju. Kmetijsko-gospodinjska šola Rakičan pri Murski Soboti razpisuje sprejem učenk v enoletno kmetijsko-gospodinjsko šolo v šol. letu 1955/56. Pogoji za sprejem so: 1. dopolnjeno 17 leto starosti, 2. dovršena osnovnošolska izobrazba. Prošnje za sprejem v šolo pošljite na upravo šole do 15. avgusta. — Prošnji priložite: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Izpisek iz rojstne matične knjige. 3. Zdravniško potrdilo. 4. Življenjepis. 5. Pismeno obvezo staršev ali KZ, Ob LO ozir. OLO za plačevanje vzdrževalnine. Šola je povezana z internatom, v katerem imajo učenke popolno oskrbo. Mesečna vzdrževalnina znaša 3000 din. Interesentke za podporo ali štipendijo naj pravočasno zaprosijo za podporo pri pristojnem OLO, Ob LO ali KZ. Uprava šole MLINARJI! Razne mlinske valjke, planska sita vseh dimenzij, tarare, triare itd. prodam. — Nekateri predmeti so v brezhibnem stanju, drugi potrebni popravila. Pismene ponudbe je poslati na naslov: Martin Posavec, Varaždin breg št. 63, p. Turčin. Splošno gradbeno podjetje »Sograd« v M. Soboti sprejme v službo normirca za gradbena dela. Pogoji: končana normirska šola ali mlajši gradbeni tehnik. — Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. RAZGLAS Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ št. 17-53) in sklepa 19. seje Ob LO Cezanjevci z dne 2. III. 1955 razpisujemo za dne 13. junija 1955 ob 9. uri javno prodajo enostanovanjske hiše, pritlične, zidane, z opeko krite in s priključenim gospodarskim poslopjem v pisarni Ob LO Cezanjevci. Izklicna cena za hišo in gospodarsko poslopje je 400.000 din. Pogoji: 1. Vsak udeleženec mora v začetku dražbe položiti kavcijo v višini 10% od vrednosti stavbe. 2. Kupec je dolžan poravnati kupnino v roku enega meseca po dražbi. K hiši dobi kupec brezplačno in v trajno uživanje 5 arov zemlje. Ob LO Cezanjevci Konj je povzročil smrt Evgen Šoš, 45-letni kmet iz Hodoša, je šel 12. maja zvečer po konja na pašnik. Na poti domov je konju nenadoma spodrsnilo in je tako nesrečno padel na Šoša, da je bil slednji takoj mrtev. Imel je zlomljeno lobanjo in težke notranje poškodbe. Nesreče nezgode Del gospodarskega poslopja sta rušila Karel Cipot in njegov sin Štefan iz Polane. Ko sta pobirala žeblje iz tramovja, se je na oba porušil opečni zid. Medtem ko je sin Štefan odnesel le manjše praske, je oče dobil težke poškodbe na glavi, ramah in kolenih. Tudi domači pes ni vedno zanesljiv. To je spoznala 58-letna kmetica Terezija Šeruga iz Pečarovec. Domači pes jo je ugriznil v desno podkolenico. Vrane so krive, da je z drevesa padel 4 metre globoko 15-letni Franc Majerič iz Črne pri Apačah. Brskal je po vranjem gnezdu, pa mu je spodrsnilo. Zlomljena ima štiri rebra na levi in dve na desni strani. Na lestvici moramo biti previdni. 55-letna Ana Recek iz Rogaševec je padla z lestvice in si zlomila hrbtenico v križu. Pazite na otroke! 2-letni Milan Lucu iz Doline pri Puconcih je vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je zdrobila tri prste na levi roki. Prometna nesreča Vozači motornih vozil še vedno niso dovolj previdni. Tako je v Moščancih 27. maja ob 7. ari zjutraj privozil traktorist s traktorjem in prikolico s stranske ceste na glavno, ne da bi se prepričal o varnosti. Po glavni cesti je v tem hipu privozil s precejšnjo, a dovoljeno brzino nek osebni avto iz Maribora in zadel v prikolico, a že z zmanjšano brzino, ker je šofer osebnega avtomobila še v hipa lahko zavrl in ker so zavore dobro prijele. Nesreča pa bi lahko bila zelo huda. saj so v osebnem avtu bile štiri osebe, ki se jim ni nič hudega zgodilo, le strahu je bilo precej. Tudi poškodbe na osebnem avtu niso prehude. Nesrečo je zakrivil traktorist, ki ni bil dovolj previden. Hude poškodbe zaradi alkohola. 50. maja se je s kolesi peljala iz M. Sobote v Martjance skupina moških, ki so bili vsi več ali manj pijani. Zadnji med njimi je vozil 48-letni mizar Jožef Kučan iz Gornjih Moravec, med vsemi najbolj pijan. Imel je pokvarjeno kolo, namreč zlomljeno balanco. Na mostu v Martjancih jih je srečal tovorni avto, ki je vozil pravilno po desni strani, zato je bilo za srečanje še vedno dovolj prostora. Vsi so prišli mimo avtomobila brez nezgode, le Kučan se je zaletel v zadnji del avta. Udarec je bil zelo hud. Kučan je padel po tleh in dobil zelo težke poškodbe na glavi. Takoj so ga zapeljali v soboško bolnišnico, od tod pa na specialno zdravljenje v Ljubljano. Ogenj v Gradišču V petek popoldne je začela goreti pri posestniku Fariču v Gradišču kopica slame. Prihiteli so sosedje in pravočasno rešili bližnje gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo. Požar so zanetili domači otroci, ki so bili sami doma. Starši, ne puščajte vžigalic na vidnem mestu! G. OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 7 NENADNA SMRT ŠOLSKEGA OTROKA 22. maja je v Brezovici po kratki in mučni bolezni umrl odlični učenec Hl. razreda osnovne šole v Vel. Polani Jožef Sobočan. Zaradi prekasne zdravniške pomoči mu je počil slepič in je podlegel sepsi. Na zadnji poti so ga spremljali učenci dveh razredov osnovne šole in mnogo vaščanov, ki s prizadetimi starši zelo sočustvujejo. Ob odprtem grobu sc je poslovil od malega pokojnika njegov prijatelj pionir, razredničarka in za učiteljski zbor šolski upravitelj. Majsko cvetje je pokrilo grob malega pionirja, v srcu staršev pa pustilo globoko bolečino zaradi izgube edinega sinčka. Ob praznovanju 10-letnice osvoboditve toplo čestitamo vsem delovnim ljudem lendavske komune in jim želimo v bodoče še večje uspehe v skupnih naporih delovnih ljudi Pomurja in vse domovine — za srečo in dobrobit socialistične Jugoslavije! Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL DPD Svoboda in Pododbor UROJ LENDAVA Z zaupanjem v lastne sile zremo mirno v prihodnost naše komune. Našim občanom in delovnim ljudem Pomurja iskreno čestitamo k 10. obletnici osvoboditve! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GABERJE___________________________ ODBORI ORGANIZACIJ SZDL GABERJE. HOTIZA, GORNJI LAKOŠ OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS IN ODBOR ZB NOV GABERJE GASILSKA DRUŠTVA GABERJE Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Osnovna organizacija ZKS Vsem delovnim ljudem naše občine in prebivalstvu združene pokrajine ob Muri k 10. obletnici osvoboditve naš pozdrav! Cenjenim gostom priporoča obisk in vsem čestita k prazniku osvoboditve Gostišče pri Lovcu — Turnišče TURNIŠČE Vsem svojim odjemalcem, članom, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Pomurja čestitamo k 10. OBLETNICI OSVOBODITVE in želimo tudi v bodoče kar največ uspehov pri graditvi socialistične domovine. KMETIJSKA ZADRUGA HOTIZA Obiščite naše poslovalnice v Gaberju in Kapci! Trgovsko podjetje »MURA« APAČE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA K 10. OBLETNICI OSVOBODITVE. Nudimo vam VELIKO IZBIRO VSAKOVRSTNEGA BLAGA PO KONKURENČNIH CENAH! Vsem delovnim ljudem Pomurja — še posebej pa našim odjemalcem, naročnikom in poslovnim prijateljem — iskreno čestitamo k 10. obletnici osvoboditve in jim želimo nadaljnjih uspehov pri graditvi naše socialistične domovine. Obrtna podjetja - Dobrovnik: . Opekarna, žaga, mlin v Dobrovniku in mlin v Genterovcih Tudi v bodoče priporočajo svoje izdelke in storitve » DELOVNI KOLEKTIVI TOPLE ČESTITKE OBČANOM DOBROVNIŠKE OBČINE OB DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE! Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Osnovna organizacija ZKS DOBROVNIK Ob velikem praznovanju desete obletnice osvoboditve tudi naše pozdrave vsem delovnim ljudem Pomurja! Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Organizacija SZDL Občinski odbor ZB NOB IZUD Miško Kranjec VELIKA POLANA 8 OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 Nedeljska proslava v Ljutomeru: Dostojen pregled prehojene poti Nadaljevanje s 1. strani Muhasto vreme je kar naprej nagajalo in časovno okrnilo vrstni red prireditev na glavni proslavi. Proti enajsti so se v strumnem koraku čez Glavni trg začele pomikati dolge kolone gasilcev, mladincev predvojaške vzgoje, članov PLZ in gasilskih avtomobilov. V paradi je nastopilo okrog 1800 ljudi. Ob igranju koračnic gasilske godbe iz Maribora so defilirali mimo slavnostne tribune, na kateri so bili zbrani visoki gostje in gasilski voditelji: med njimi tudi član Izvršnega sveta LRS tovariš Milko Goršič, predsednik Okrajnega odbora SZDL za Pomurje tov. Miloš Ledinek, zvezni poslanec tov. Ivan Ereft, poveljnik Gasilske zveze Slovenije tov. Miran Špicer in drugi. Parada, ki je Ljutomer po vojni še ni videl, je bila prava manifestacija štajerskih gasilcev, ki so na tokratnem festivalu ponovno izpričali, da so vedno pripravljeni braniti splošno in zasebno ljudsko premoženje in da so tej veliki nalogi tudi strokovno dorasli. nega boja, borcih za socialistično preobrazbo dežele, o največjem sinu naših narodov tov. Titu . . . Združeni pevski zbori ljutomerskega okraja so ob spremljavi domače godbe in pod vodstvom dirigenta tov. Loparnika, zapeli ubrano in lepo. Veličastna nota njihovih pesmi je segla v poslednje kotičke src zbranih ljudi, ki so dali nastopajočim zasluženo priznanje. Med pevci smo lahko videli tudi mentorko pevske kulture v Prlekiji tov. Minko Zacherlovo. V opoldanskih urah so izvedli gostujoči in domači gasilci v mestu več praktičnih vaj. Na nogometnem igrišču je bila tekma med enajsterico domačega in beltinskega Partizana. Končala se je z neodločenim rezultatom 1:1, s čemer so si doma- čini utrli pot v slovensko ligo. Na konjskem dirkališču za Parkom 1. slovenskega tabora pa je bilo svojstveno tekmovanje poštarjev Štajerske v hoji na 10 km. Tekmovali so poštni uslužbenci iz soboškega, ljutomerskega, ptujskega in mariborskega okraja. »Štajerski prvak v hoji na 10 km« je Franc Brodnjak iz Maribora s časom 1 ura 55 minut in 14 sekund. Za njim so se zvrstili: Viktor Novak (Ljutomer), Anton Rober (Maribor) in Ludvik Drvarič (M. Sobota). Okrajni sindikalni svet je v znak priznanja za dobro organizacijo prireditve izročil po svojem zastopniku pohvalno diplomo sindikalni podružnici PTT uslužbencev v Ljutomeru, podobne diplome pa so dobili tudi najboljši tekmovalci. že ima svoje vodstvo Pred dobrini tednom so se v Gor. Radgoni zbrali mladinski voditelji z območja bodoče radgonske komune. 61 delegatom so delali družbo tudi člani Okrajnega mladinskega komiteja in republiški poslanec tov. Zlato Pavlica. Povabili so tudi predstavnike občinskih ljudskih odborov, pa se konference niso udeležili. Iz poročila predsednika Iniciativnega odbora za mladinsko vodstvo bodoče radgonske komune posnemamo, da deluje v občinah Radenci, Ivanjci, Apače in Gor. Radgona 17 mladinskih aktivov s 493 člani in članicami. Vendar mladinska organizacija še vedno ni privabila v svoje vrste vse mladine, saj je okrog 40 odst. mladih občanov izven nje. Največ mladine združuje v radenski in apaški občini. Najbolj kritično pa je stanje v ivanjski občini, kjer sploh nimajo mladinskih aktivov, dasirav.no obstojajo pogoji za njihovo ustanovitev. To še posebej velja za Negovo. V prihodnosti se bodo potrudili, da bodo privabili v mladinsko organizacijo kar se da največ mladih občanov, ki sedaj stojijo ob strani. Mladi ljudje pa vendarle delujejo v raznih društvih in množičnih organizacijah — kot so to ugotovili delegati v razpravi. Najbolj aktivni so v telovadnih, strelskih in gasilskih društvih. Zato se bo kazalo pod okriljem teh društev zavzemati za to, da bodo ustanovljene mladinske organizacije v vseh tistih krajih, v katerih jih še sedaj ni, dasi so pogoji za njihovo ustanovitev. Govora je bilo tudi o izobraževalnem delu med mladino. Zavzemali so se predvsem za čitalnice, ki naj bi delovale pod okriljem mladinskih aktivov, in za gradnjo telovadnih in športnih igrišč, kjer naj bi se mladina izživljala in se umsko in telesno pripravljala za vstop v življenje odraslih državljanov — v Socialistično zvezo. Na kraju so delegati izvolili trinajstčlanski komunski komite in tričlansko, revizijsko komisijo. Srečanje mladinskih voditeljev in aktivistov je bilo tokrat plodno in prvo te vrste v ljutomerskem okraju. J. R. Razstava otroških risb v Murski Soboti Od 12. do 19. junija bo odprta v Vajenski šoli v M. Soboti razstava »Otroške risbe«. Ta potujoča razstava, ki je bila že v številnih okrajnih središčih, seznanja našo javnost, zlasti pa še prosvetne delavce s sodobno likovno dejavnostjo naših otrok. Razstave se lahko udeležijo tudi šolski otroci, posebno pa jo priporočamo staršem, prosvetnim delivcem in vsem, ki se zanimajo za otrokov razvoj. Prosvetni delavci bodo. v zvezi s to razstavo imeli še posebno predavanje o risanju v šoli: predavanje bo 15. junija na zborovanju Učiteljskega društva v M. Soboti. Razstavo organizira Zveza prijateljev mladine v M. .Soboti. P. F. Delež telovadcev „Partizana“ V popoldanskih urah so za domom »Partizana« koncertirale združene pihalne godbe iz ljutomerskega okraja pod vodstvom tov. Avgusta Loparnika. Na telovadnem prostoru je bila tudi revija mladosti. Mladi telovadci — od pionirjev do odraslih članov Partizana — so na svojem okrajnem nastopu pokazali številnemu zbranemu občinstvu, da si tudi telovadba krepko utira pot v naše sole in podeželske kraje. Pionirke so nastopile z zletnimi vajami, pionirji z zastavicami, čez konja so skakali telovadci društev Ljutomer, Veržej, Gor. Radgona, Križevci in Apače, mladinci in člani so pokazali zletne vaje, prav tako tudi mladinke in članice, na orodju in v raznoterih igrah pa so se pomerili telovadci in telovadke Partizana iz Maribora, Ljutomera, Radgone, Veržeja, Križevec in Cvena. Gledalci so s ploskanjem pozdravili vsak njihov uspeh, posebej pa so še nagradili mariborske telovadce, ki so na bradlji, drogu in krogih pokazali nekaj mojstrovin in veščin, ki jih zmorejo le vrhunski ljudje telesne vzgoje. Po številčni udeležbi je. bil okrajni telovadni nastop malce okrnjen zaradi slabega vremena, vendar pa je kljub temu kar dobro uspel in tako prinesel priznanje voditeljem in vodnikom telesno-vzgojnih društev Prlekije, kajti v vsakem gibu in kretnji je bilo opaziti vložen trud — tako izvajalcev kakor njihovih voditeljev. Zatem so imeli svojo uro gasilci ptujskega okraja in videmskega območja. Člani iz ptujskega okraja so ob spremljavi godbe na pihala iz Ptuja zelo dobro izvedli proste vaje z lestvami, mlade gasilke, pa vajo z rdečimi rutami. Pri nastopu so eni in drugi pokazali izvežbanost in dokajšnjo mero rutine: vaje so izvedli skladno in enovito, tako da jih je bilo zares veselje opazovali. Za svoj trud so dobili tudi zasluženo priznanje navzočega občinstva. Dobro so se izkazali tudi gasilci ljutomerske zveze s prostimi vajami, ki se končujejo z obvezovanjem ranjencev na pogorišču. Na kraju pa so mali gasilci-pionirji pokazali, kako je treba nastopiti, če objamejo ognjeni zublji kakšno stavbo. Mojstrsko so pogasili ogenj v inprovizirani leseni kočici. Nedeljska proslava, ki se je v Ljutomeru končala z ljudskim rajanjem — omeniti je treba, da so bili gostje in domačini postreženi z originalnimi vini domačih vinogradniških posestev, ki so imela na veseličnem prostoru svoje paviljone, da so bile zmerne tudi cene okrepčilom, da so bili ljudje povsod dobro sprejeti, kar dokazuje, da so se organizatorji na vse dobro pripravili — je bila prava manifestacija delovnega ljudstva Prlekije ob deseti obletnici osvoboditve, dostojen pregled prehojene poti in hkrati zanesljiv kažipot do novih delovnih zmag v prihodnosti s vse to pa v bodoče že v skupnosti združenega Pomurja. S. K. Lep je pogled na žitno morje v zeleni pokrajini ob Muri Izseljenska matica deluje tudi v Murski Soboti Pred nekaj dnevi so se v M. Soboti zbrali predstavniki SZDL in množičnih organizacij. Na njihovi seji je bil izvoljen pododbor Izseljenske matice za Pomurje. Predsednik tega odbora je tov. Manko Goiar iz Gor. Radgone, tajnik pa tov. Vilko Bežan iz Murske Sobote. Iz Pomurja, predvsem pa še, iz Prekmurja, je odšlo pred zadnjo vojno in v njej mnogo naših ljudi v inozemstvo, kamor jih je večino- ma gnala potreba po zaslužku in dostojnejšem življenju, kot pa so ga takrat lahko imeli na domači grudi. Naselili so se v več evropskih državah in tudi v deželah onkraj Atlantskega oceana, se po svojih močeh in sposobnostih tudi uveljavili na novih delovnih mestih v tujem svetu — bodisi kot delavci v kmetijstvu, na farmah ali v industriji. Nekateri izseljenci so se v novi domovini dokopali tudi do poklica in dostojnega življenja. Prva leta po osvoboditvi pa smo vse preveč pozabljali na rojake v tujini, zato je bila zveza med njimi in staro domovino kaj rahla in odvisna samo od dopisovanja s svojci. Mnogi naši ljudje, ki kljub temu, da živijo na tisoče in tisoče kilometrov oddaljeni od rojstnih krajev, še niso pozabili svoje stare domovine in njenih ljudi, so močno pogrešali pomoč in slovensko pisano besedo, ki naj bi jih hrabrila, da ne bi s svojim naraščajem vred utonili v tujem jezikovnem morju. In še več! Marsikateri izseljenec je zastonj iskal odgovor na številna nerešena vprašanja, ki se nanašajo na njegovo življenje v stari domovini (dedovanje, prodaja zemljišč, iskanje svojcev itd.). V Pomurju nismo imeli ustanove ali organizacije, ki bi se bila zanimala za življenje izseljencev, jim odgovarjala in pomagala s potrebnimi nasveti. Lani se je sodelovanje med našimi izseljenci in njihovo rojstno pokrajino znatno izboljšalo. Nekaj desetin rojakov je bilo ob obisku sprejetih v M. Soboti. Po njih in po domačem časniku Obmurskem tedniku smo navezali stike tudi z drugimi Pomurci, ki živijo v zapadni Evropi, Severni in Južni Ameriki. To sodelovanje je že obrodilo prve sadove. Da si ga želijo tudi vsi pošteni izseljenci na tujem, nam dokazujejo številna pisma, ki so jih poslali Izseljenski matici ali pa uredništvu Obmurskega tednika. Vsako tako pisemce je mala zgodbica o življenju naših ljudi v tujini, hkrati pa nam po svoje govori o tem, kako hvaležni so nam izseljenci za vso tisto skromno pozornost, ki so je bili zadnje leto deležni od svoje rodne krajine. Prav te dni pa smo še dobili Pododbor Izseljenske matice za Pomurje. Osnovni smoter tega odbora bo: še' tesnejša povezava z našimi rojaki in izseljenci, ki naj čutijo, da tudi v stari domovini nekdo misli nanje, da jim pomaga in svetuje! Svoje poslanstvo bo odbor opravljal tako, da bo skrbel za širjenje domačega tiska (Obmurski tednik, Izseljenski koledar, Rodna gruda, knjige Prešernove družbe itd.) med našimi ljudmi na tujem, odgovarjal na njihova pisma m jim tudi posredoval pravne in druge nasvete, kadar se bodo izseljenci z raznimi vprašanji obračali do njega. Razen tega se bo zavzemal tudi za to, da bodo rojaki, ki pridejo domov na obisk, kar najlepše sprejeti v naši sredini. Našim rojakom, ki živijo v tujini in dobivajo Obmurski tednik, še posebej priporočamo, naj začne- jo dopisovati s Pododborom Izseljenske matice v M. Soboti in se do njega obračati z vsemi prošnjami, ki se nanašajo na njihovo nekdanje življenje v stari domovini in iz njega izvirajoče pravice in dolžnosti (dedovanja, dote, prodaja zemljišč itd.). Prav tako jim bomo hvaležni, če bodo o tem kaj povedali prekmurskim izseljencem, ki prebivajo v njihovi bližini ali pa jim je njih sedanje bivališče znano. Lepo uslugo bodo njim in nam napravili tudi s tem, če jih bodo pridobili za redne naročnike domačega časnika — Obmurskega tednika. Točen naslov se glasi: Pododbor Izseljenske matice pri OO SZDL M. Sobota, Trg zmage št. 2/Ι. Pododbori Izseljenske matice bodo v kratkem ustanovljeni tudi pri občinskih vodstvih SZDL bodočih komun v Pomurju. Njihova prva naloga bo, da bodo zbrali potrebne podatke o izseljencih svojega področja in zvedeli za njih naslove, da se bomo lahko z njimi tudi pismeno povezali in jih začeli seznanjati z življenjem v njihovi rodni pokrajini. Prav tako pa bodo že sedaj v poletnih mesecih, ko pride največ rojakov na obisk v domače kraje, morali ukreniti vse potrebno, da se bodo izseljenci kar najbolje počutili kot dobrodošli gostje v Pomurju. Vodstva Izseljenske matice v Pomurju čakajo hvaležne naloge še zlasti zaradi tega, ker bodo imela opravka z našimi ljudmi v tujini — z rojaki, ki jim vsaka domača iskrena beseda ali nasvet mnogo pomenita v njihovem boju za obstanek in ohranitev materinega jezika. Pomagati in svetovati človeku, ki v razburkanih valovih tujega morja še vedno čuva in neguje ljubezen do svoje rodne grude — to pa je humana in občečlovečanska obveznost slehernega poštenega človeka v naši pokrajini. S. K. Veliko zborovanje Zatem se je okrog petiisočglava množica pomaknila na lepo okrašen prostor za Domom kulture. Veselo razpoloženje je med zborovalci vzbujalo več godb na pihala. S številnih, v vencu postavljenih drogov so plapolale državne, slovenske in socialistične zastave. Na okrašeni tribuni' so se med tem zbrali politični, oblastveni in gasilski voditelji, katere je v imenu Okra j nega odbora SZDL pozdravil tov. Aleksander Pirher, zatem pa prebral pozdravno pismo generala Dušana Kvedra, ki kot povabljenec ni mogel priti na ljutomersko proslavo zaradi neodložljivih diplomatskih poslov v zvezi z njegovim odhodom na službeno mesto veleposlanika v prijateljsko Abesinijo. Zatem je predal besedo tov. Milku Goršiču, članu CK ZKS, ki je v svojem govoru zlasti poudaril, da so bile Slovenske gorice v preteklosti področje, na katerem so imeli svoje gorice nemški in domači mogotci, kjer so pridelovali dobro vino, sadje in druge dobrine, kjer pa so slovenski viničarji in kmetje tudi živeli bedno življenje. Prav izkoriščanje delovnih ljudi po raznih mogotcih je rodilo pred dvajsetimi leti znano demonstracijo na ljutomerskih ulicah, shod viničarjev in malih kmetov, ki je eden izmed važnih členov v vrenju ljudskih množic stare Jugoslavije proti tedanjim režimom in izkoriščevalcem delovnega človeka. Ko je tov. Goršič govoril o notranjih političnih in gospodarskih vprašanjih, je med drugim dejal, da daje naša država mnogo sredstev za napredek kmetijstva z regresi in drugimi olajšavami pri nakupu potrebščin. strojev, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Zato je potrebno, da se kmetovalci Slovenskih goric še z večjo ljubeznijo oklenejo svojih kmetijskih zadrug, se znotraj njih borijo proti raznim prekupčevalcem in povzročiteljem gospodarskega kriminala in se prizadevajo, da bi dali naši skupnosti kar največ hrane in tako pomagali zmanjšati uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva. To je ena najvažnejših nalog prebivalcev Slovenskih goric in Prekmurja kot izrazito kmetijskih območij v Sloveniji. Napredek v kmetijstvu je po besedah tovariša Goršiča predvsem odvisen od kmetov samih, zato je potrebno, da uvajajo v obdelavo zemlje nove in boljše metode ter se borijo za uvedbo poštenega poslovanja v kmetijskih zadrugah, na kmetijskih posestvih in v trgovinah. Iz njih je tre ba odstraniti vse tiste posameznike, ki izkoriščajo družbena sredstva v svoje osebne namene. Taki škodljivci naj občutijo tudi prezir množice naših poštenih državljanov in delovnih ljudi. Praznovanje gasilcev Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Milan Klemenčič je spregovoril zbrani množici o vlogi prostovoljnega gasilstva nekoč v stari Jugoslaviji in v sedanjosti, ko se s sodobnimi napravami uvršča med vodilne organizacije v našem družbenem življenju. Zatem je v znak priznanja vsem štajerskim gasilcem razvil prapor Okrajne gasilske zveze predsednik okrajnega vodstva SZDL tovariš Jože Gričar-Metod in jo po igranju državne himne izročil okrajnemu poveljniku tov. Karlu Centrihu, ki je tudi dal pobudo za I. štajerski gasilski festival v Ljutomeru. Predstavniki množičnih organizacij so okrasili prapor, ki ga je prevzel okrajni praporščak, z lepimi pisanimi trakovi, na katerih se blestijo pozdravni napisi. Iz grl 400 pevcev in pevk je zadonela prelepa slovenska pesem o borcih Kozjanskega odreda, partizanih, številnih junakih osvobodil- Proslava 10-letnice osvoboditve V VELIKI POLANI Od 24. do 30. maja je imela Velika Polana svečano lice. Proslavljala je 10-letnico osvoboditve. Že v torek, 24. maja, so krenili pionirji in prebivalci v povorki k spomeniku žrtev fašističnega terorja, kjer je v svitu bakel j spregovoril' predsednik vaškega odbora SZDL in poudaril, da je naša svoboda posebno dragocena, ker je pridobljena s krvjo naših borcev, aktivistov in talcev. Nato so položili na spomenik venec pionirji in člani SZDL. Sprevod z bakljami se je razvil po središču vasi in se končno ustavil pred Zadružnim domom. To je že gorel kres, okoli katerega je mladina zaplesala kolo. V sredo, 25. maja, na Titov rojstni dan, je dopoldne pionirski štab slovesno sprejel v pionirsko organizacijo 85 cicibančkov, ki so pred pionirsko zastavo naredili slovesno zaobljubo in sprejeli pionirske legitimacije. Nato so vsi, pionirji osnovne šole in nižje gimnazije, v špalirju pričakali dijake nižje gimnazije iz Črensovec. Črensovčani so prispeli v sprevodu z zastavami na čelu. Ob vhodu na šolsko dvorišče jih je pozdravil pionirski štab Vel. Polanc, nakar se je začelo fizkulturno tekmovanje obeh gimnazij v skokih, odbojki in igri »Med dvema ognjema«. Večino točk so odnesli gostje. Po končanem tekmovanju so Črensovčani pokazali še zletne vaje, ki so jih izvajali zelo skladno. Popoldne so si Črensovski in polanski dijaki ogledali mladinsko igro »Igra o Bogatina in zdravilnem kamnu«, ki so jo odigrali dijaki polanske gimnazije. Pionirji obeh šol so bili s svojim dnevom zelo zadovoljni. Za četrtek predvidena igra »Svet brez sovraštva« je moralo odpasti, ker je bila ena igralka bolna. V petek zvečer je bila slavnostna konferenca SZDL. Udeležili so se je zastopniki vseh množičnih organizacij. O pomenu desetletnice osvoboditve in o razvoju NOB v Sloveniji in občini Polana je govoril predsednik vaškega odbora SZDL Vel. Polana tov. Križanič. V soboto, 28. maja, so si pionirji Turnišča in Polanc ogledali živobarvni mladinski film »Bagdudski tatič«, nad katerim so bili zelo navdušeni. Zvečer je 1ZUD Miško Kranjec iz Vel. Polane odigralo ameriško veseloigro »Draga Ruth«. Igra je dobro uspela, le obisk ni bil posebno zadovoljiv. Po igri je nastopila domača folklorna skupina. Nedeljsko slavje je pokvaril dež. Na- mesto pred Zadružnim domom je bilo zborovanje v njem. O gospodarskem in političnem razvoju v državnem merilu je govoril zvezni poslanec tov. Šiftar, o razvoju industrije tov. Ela Slokar, o razvoju slovenskega šolstva in vzgojstva po osvoboditvi pa šolski upravitelj tov. Križanič. Zaključek proslave je bil v ponedeljek, 30. maja popoldne, ko so na šolskem dvorišču nastopili pionirji in pionirke gimnazije z zletnimi vajami in igro »Med dvema ognjema«. Nastop je opazovalo izredno mnogo odraslih, posebno staršev nastopajočih pionirjev. Po nastopu so pionirji odigrali za odrasle »Igro o Bogatina in zdravilnem kamnu«, ki je bila zelo dobro obiskana in je odrsko dobro uspela. Z njo so zaključili Polančani slavnostne dneve. Levji delež programa so nosili IZUD, učiteljstvo in pionirji. K. OBMURSKI TEDNIK, 9. junija 1955 3