tališca in od111evi 
Stališča javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini - odgovor na odmev 
V predzadnji številki Gozdarskega vestnika 
(GozdV št.l/2000)je bil objavljen odmev mag. Šinka 
na članek z naslovom Stališča javnosti o medvedu v 
Zgornji Selški dolini (GozdV št.9/1999). Avtorja pris-
pevka dolguj eva bralcem Gozdarskega vestnika nekaj 
pojasnil v zvezi s kritiko mag. Milana Šinka. 
Pri izdelavi seminarske naloge sva želela proučiti, 
kaj vpliva na stališča izbranih javnosti, ki so domnevno 
različno vpletene v odnos do medveda. Omejila sva 
se na lokalno prebivalstvo, strokovno javnost in obis-
kovalce proučevanega območja. Težišče raziskave je 
bilo odkriti dejavnike, ki soustvarjajo stališča omen-
jenih skupin, ne pa stališča širše javnosti. 
Glavni del kritike leti na način anketiranja oz. na 
vzorčenje pri anketiranju. Pri izvedbi ankete sva upo-
števala načelo ekonomičnosti raziskave in časovne 
omejitve, zato sva anketiranec izbirala naključno, gle-
de na njihovo trenutno dostopnost. Lokalno prebi-
valstvo sva anketirala na domovih, ob predpostavki, 
da razlogi, zakaj je kdo doma, niso povezani s člove­
kovim odnosom do medveda. Vzorec anketiranih lo-
kalnih prebivalcev je tako zajel 1,5 % celotne popu-
lacije proučevanega območja in po spolni in starostni 
strukturi sovpada s podatki iz Centralnega registra 
prebivalstva. Težava je v tem, da Centralni register 
prebivalstva ne podaja objektivne slike, saj je v ne-
katerih zaselkih na proučevanem območju prijavljenih 
več ljudi, kot pajih tam v resnici živi, ali pa so zaselki 
celo prazni. Območje raziskave je demografsko ogro-
ženo, fiktivno stalno prebivališče pa nekaterim prinaša 
določene ugodnosti. Še dosti ležje izvedljivo pa bi bilo 
popolnoma neoporečno vzorčenje obiskovalcev ob-
močja, ker "baza obiskovalcev" ne obstaja in ne mo-
remo vedeti, kdaj bo vzorec v reprezentativnem odno-
su s populacijo. 
Očitek mag. Šinka, da naslov razprave ne opredeli 
javnosti in da lahko bralec na vsaki strani zmotno 
156 
sklepa, da gre za širšo javnost vsaj na ravni Slovenije, 
preprosto ne drži. V vseh glavnih delih prispevka (v 
naslovu, izvlečku, ključnih besedah, uvodu, metodah, 
zaključkih in angleškem povzetku) lahko bralec pre-
bere, da gre za raziskavo, ki je omejena le na Zgornjo 
Selško dolino. 
Spekulativna namigovanja na odločbo MKGP o 
odstrelu medvedov v celoti odklanja va. Prav tako za-
vrača va očitke o vnaprejšnjih vrednostnih oz. ideološ-
ko-etičnih stališčih v zaključkih. Raziskava naj bi bila 
po mnenju kritika čustvena in nestrokovna. Avtorja 
meni va, da so vrednostna stališča raziskovalcev legi-
timna, dokler se ie-ta ne vmešavajo v razlago rezulta-
tov: In kakšna so v resnici merila mag. Šinka glede 
vrednostnih opredelitev? Opozoriti želiva na njegovo 
nenačelno stališče do tega vprašanja, saj v kritiki naji-
nega članka zahteva vrednostno oz. ideološko "steril-
nost" raziskovalcev, drugič pa v eni od svojih kritik 
pravi takole: "Pričakovati popolno nevtralnost razis-
kovalca je nerealno in nestrokovno. Na vsako analizo 
politike vpliva vrednostno opredelitev raziskovalca, 
vendar se ji raziskovalci poskušajo v čim večji meri 
izogniti." (GozdV, št.3/1998, str. 1 79). 
Po najinem mnenju ostaja osnovna ugotovitev ra-
ziskave kljub omenjenim pomanjkljivostim nesporna. 
Negativne nastroJenosti do medveda ne pogojujejo 
izkušnje anketirancev z medvedom, kot bi pričakovali 
na prvi pogled, temveč je nestrpen odnos do medveda 
predvsem posledica vpliva okolja, s katerim se posa-
meznik oz. skupina identificira. 
Za konec bi rada poudarila, daje bil namen članka 
spodbuditi kritično javnost k razmišljanju, ne pa vsil-
jevati vnaprej znanih "resnic" o stališčih slovenske 
javnosti do medveda, kakor je to razumel mag. Šinko. 
Janez Logar, Urša Komac 
GozdV 58 (2000) 3