57ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 57–68
Ludwig Steindorff
»^lovek ni reven zato, ker ni~esar nima, temve~ zato,
ker ne dela.«
Spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji (18.– 20. stoletje)
Uvod
Leta 1766 je carica Katarina II. sklicala zakonodajno komisijo, ki naj bi namesto zako-
nika iz leta 1649, imenovanega Ulo‘enie, za rusko cesarstvo oblikovala nov zakonik. Razli~ni
stanovi de‘ele so v komisijo odposlali svoje predstavnike; vsak deputat je dobil od svojih
volivcev instrukcijo, nakaz, primerljiv s Cahiers des doléances za francoske generalne stano-
ve iz leta 1789.
Carica je kot delovno podlago za komisijo napisala svojo »Véliko instrukcijo«, po mnenju
Heinza Duchhardta »najimpresivnej{i teoreti~ni koncept za uvajanje ’razsvetljenstva’ v dr`avo
in dru`bo.«1 @e sodobniki Katarine II. so »Véliko instrukcijo« sprejeli kot senzacijo; v Fran-
ciji Ludvika XV. so raz{irjanje besedila prepovedali, saj naj bi ogro`alo dr`avo.
V »Véliki instrukciji« najdemo citat iz naslova tega spisa: »^lovek ni reven zato, ker
ni~esar nima, temve~ zato, ker ne dela.«2
To niso besede same Katarine II.; vzela jih je iz Montesquieujevega dela De l’esprit des
lois, »O duhu zakonov«, ki je bil objavljen leta 1748. S tem citatom se tam za~ne poglavje Des
hôpitaux, »O delavnicah«3. Splo{no gledano je bilo Montesquieujevo delo najpomembnej{a
podlaga za »Véliko instrukcijo«. Citat ponazarja odnos do rev{~ine v optimisti~ni podobi sveta
razsvetljenstva in v navezavi na Katarino II. dokazuje veljavnost na{ega predmeta razisko-
vanja: spreminjanje odnosa do rev{~ine v Rusiji od 18. do 20. stoletja.
Po razmisleku o definiciji pojma rev{~ine bomo v okviru kronolo{ko oblikovane predsta-
vitve iskali odgovore na dve osrednji vpra{anji: prvi~ – katere spremembe lahko zaznamo?;
in drugi~ – katere vzporednice in razlike se ka‘ejo v primerjavi z Zahodno Evropo?
O pojmu rev{~ine
V literaturi na temo rev{~ine najdemo ob razli~ni pojmovanjih skoraj vedno lo~evanje
med dvema kategorijama rev{~ine.4
1 Heinz Duchhardt: Das Zeitalter des Absolutismus, München 1989 (=Oldenbourg Grundriß der Geschichte
11), str. 135.
2 V franco{~ini napisano instrukcijo so takoj prevedli v ru{~ino in nem{~ino: Katharinae der Zweiten Kaiserin
und Gesetzgeberin von Rußland Instruction für die zur Verfertigung des Entwurfs zu einem neuen Gesetzbuche
verordnete Commißion, Riga/Jelgava 1769, {t. 311, str. 87.
3 Charles Montesquieu: De l’esprit des lois, zv. 3, Paris 1958, str. 223 (Livre XXIII, Chapitre XXIX). Besedilo
iz leta 1748; nem{ki prevod je iz{el {ele leta 1782.
4 V prvi vrsti se tu opiramo na László Vászkovics: Armut I., v: Staatslexikon, 7. izd., ur. Görres-Gesellschaft, zv.
1, Freiburg/Basel/Wien 1985, stolpca 342 in 343; prim. mdr. BronisBaw Geremek: Geschichte der Armut. Elend und
Barmherzigkeit in Europa, prevedeno iz polj{~ine, München/Zürich 1988, str. 7–20.
58 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
»Ekonomska rev{~ina« pomeni pomanjkanje sredstev, ki ~loveku zagotavljajo eksisten-
co. Pri tej je treba razlikovati med absolutno in relativno rev{~ino. Prvo ~lovek dose‘e s
»pra‘no vrednostjo fizi~ne ogro‘enosti organizma«. V zavesti o nujnosti odprave absolutne
rev{~ine lahko najdemo antropolo{ko stalnico. Nasprotno pa se relativna ekonomska rev{~ina
nana{a na povpre~en ‘ivljenjski standard v neki dru‘bi; glede na ~as in prostor se jo torej
razli~no opredeli.
Druga kategorija je »socialna rev{~ina«. Ta implicira podpriviligiranost in »diskrimina-
cijo v obliki dru‘benega izklju~evanja«; ka‘e se v stigmatiziranju in marginaliziranosti. So-
cialna rev{~ina je ena od oblik socialne smrti kot posledice nepripadnosti kozmosu.5 Social-
no rev{~ino lahko ~lovek izjemoma prostovoljno sprejme kot asketski dose‘ek; meni{tvo
deloma temelji na tem samorazumevanju.6 Psihosocialne posledice socialne rev{~ine so ambi-
valentne; prizadeti nihajo med apatijo in resignacijo na eni strani ter pove~ano agresivnostjo
na drugi strani. Temu ustrezno odnos »drugih« do teh ljudi zaznamujejo tako so~utje in po-
sebna naklonjenost kot tudi obrambna dr‘a.
Navadno sta ekonomska in socialna rev{~ina prepleteni in odvisni druga od druge, a kot
se bo pokazalo tudi v nadaljevanju, to ni nujen pogoj.
Rev{~ina v Rusiji pred Petrom Velikim
Zahodnoevropski popotniki iz 17. stoletja, ki so obiskali Rusijo, so tam spoznali odnos
do rev{~ine, kakr{en je bil njim ‘e tuj. Tako Adam Olearius, ki je v slu‘bi holsteinskega dvora
potoval po Rusiji, pozneje pa je bil knji‘ni~ar na gradu Gottorf, poro~a, da si Rusi z dajanjem
milo{~ine ‘elijo pridobiti vstop v nebesa in da po smrti bogata{a {est tednov reve‘em delijo
kruh:
»Tudi sicer se med Rusi najde veliko ljudi, ki ne darujejo zgolj cerkvam in samostanom,
temve~ so dobrodelni tudi v odnosu do reve‘ev, ~eprav jih sicer ne pe~e vest, ko svoje bli‘nje
o{kodujejo pri nakupu, prodaji ali kako druga~e.«7
Rev{~ina se v tistem ~asu zdi za obstoj dobrodelnosti {e nujna. Dejanja milo{~ine delu-
jejo simbolno v religioznem smislu in so tesno povezana s skrbjo za umrle.8
Odprava rev{~ine {e ni bila cilj; treba je bilo zgolj prepre~iti absolutno rev{~ino oziroma
reve‘em zagotoviti osnovna sredstva za pre‘ivetje. Neodvisno od svojega marginalnega po-
lo‘aja je imel reve‘ trdno mesto v dru‘benih odnosih. Meja med ekonomsko in socialno
rev{~ino je bila zabrisana. Kot pripoveduje Olearius, so ljudje kruh darovali v tak{nem obi-
lju, da so prejemniki teh darov iz njega delali suharki, »prepe~enec«, in ga prodajali.
5 Hans-Peter Hasenfratz: Die toten Lebenden. Eine religionsphäno-menologische Studie zum sozialen Tod in
archaischen Gesellschaften, Leiden 1982 (=Beihefte der Zeitschrift für Religions- und Geistesgeschichte 24).
6 Ludwig Steindorff: Einstellungen zum Mönchtum im Spiegel altrussischer Quellen, v: Archiv für
Kulturgeschichte 75 (1993), 1, str. 65–90.
7 Adam Olearius: Vermehrte Newe Beschreibung Der Muscowitischen und Persischen Reyse, Schleswig 1656
(ponatis: Tübingen 1971), str. 316–317.
8 Joachim Wollasch: Toten- und Armensorge, v: Gedächtnis, das Gemeinschaft stiftet, ur. Karl Schmid, Freiburg
1985, str. 9–38; glede Rusije: Ludwig Steindorff: Memoria in Altrußland. Untersuchungen zu den Formen christlicher
Totensorge, Stuttgart 1994, predv. str. 24 in slede~a, 161.
59ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Reforme Petra Velikega
V 16. in 17. stoletju najdemo v moskovski  Rusiji zgolj prve nastavke dr‘avno organizi-
rane skrbi za reve‘e. [ele pod Petrom Velikim je v razli~nih ukrepih jasno razpoznaven nov
odnos do rev{~ine, ki je med seboj povezal tri cilje:
–  treba je bilo vzpostaviti organizirano skrb za reve‘e, ki je sama sebe v glavnem pojmova-
la kot skrb zaprtega tipa s hospitalizacijo;
– za tiste reve‘e, za katere so menili, da so sposobni za delo, je bilo treba uvesti prisilno
delo;
–  reve‘i, ki niso bili hospitalizirani in ki niso delali, so bili kriminalizirani.
Vsi posamezni ukrepi so bili konceptualno med seboj povezani tako, da so se izkazali za
razli~ne izrazne oblike zgodnjenovove{kega dru‘benega discipliniranja. Car je ve~krat – leta
1691, 1694 in 1708 – izdal zakone proti la‘nim reve‘em v mestih, ki naj bi se vrnili v kraje,
iz katerih so izvirali. Leta 1718 je prepovedal izro~anje darov neposredno reve‘em; namesto
tega je bilo milo{~ino treba oddati v ubo‘nicah.9
»Duhovni reglement« o nalogah in polo‘aju pravoslavne cerkve, ki ga je leta 1721 napi-
sal Feofan Prokopovi~, vsebuje tudi odlomek o zlorabah s strani la‘nih bera~ev, ki s svojim
obna{anjem povzro~ajo {kodo resni~nim reve‘em.
»Zdravi in leni bera~i so Bogu odvratni in tisti, ki jih oskrbuje z darovi, pomaga in je
soudele‘en pri njihovem grehu. Kar da za tak{no ni~evo milo{~ino, deluje proti njemu in mu
ne prina{a duhovne koristi. Tak{na slaba milo{~ina pa tudi domovini ... povzro~a veliko
{kodo.«10
Tu naletimo na razlikovanje med dobro in slabo milo{~ino ter med dobrimi in zlobnimi,
poni‘nimi in agresivnimi bera~i. Ta odnos do rev{~ine zaznamuje hkratnost starega pojmo-
vanja in novega pogleda. Na eni strani se dajanje milo{~ine in s tem obstoj reve‘ev {e vedno
ka‘eta kot nujna za posameznikov du{ni blagor, na drugi strani pa se ‘e pojavlja prizade-
vanje, da bi rev{~ino odpravili ali jo vsaj naredili nevidno.
Sicer pa niti Petru Velikemu niti njegovim naslednicam in naslednikom ni uspelo, da bi
nujnost lo~evanja med »la‘nimi« in »pravimi« reve‘i postala kolektivno prepri~anje. Kot so
pripomnili pisci s konca 19. stoletja, v tistem ~asu {e vedno ni veljalo za spodobno, ~e se je
~lovek spra{eval o nujnosti pomo~i in zaradi mo‘nosti prevare, ki je ni bilo mogo~e izklju~iti,
komu odrekel milo{~ino.11
Peter Veliki je leta 1712 izdal ukaz o ustanovitvi najdeni{nice, doma, kjer so samske
matere lahko anonimno oddale svoje otroke. De~ki naj bi se pozneje izu~ili za obrtnike in
9 O politiki do reve‘ev v Rusiji vse do za~etka 20. stoletja prim. v okviru ruske literature mdr.: S. V. Speranskij:
K istorii ni{~enstva v Rossii [O zgodovini rev{~ine v Rusiji], Sankt-Peterburg 1887, str. 19–25; E. D. Maksimov:
Ob{~estvennaja pomo{~’ nu‘daju{imsja v istori~eskom razvitii ee v Rossii [Zgodovinski razvoj dru‘bene pomo~i
ubo‘nim v Rusiji], Sankt-Peterburg 1906, str. 23–32; zelo informativno tudi: F. G. Brokgauz [Brockhaus]/I. A.
Efron: enciklopedi~eskij slovar’ [Enciklopedijski slovar], prispevki: Vospitatel’nye doma (Najdeni{nice (1891)),
Detskie prijuty (Domovi za otroke (1893)), Ni{~enstvo, ni{~ie (Rev{~ina, reve‘i (1897)), Prizrenie ob{~estvennoe
(Socialno skrbstvo (1898)). – Novej{a dela v zahodnih jezikih: Adele Lindenmeyr: Poverty Is Not a Vice. Charity,
Society, and the State in Imperial Russia, Princeton, New Jersey 1996, str. 27–30; Daniel H. Kaiser: The Poor and
Disabled in Early Eighteenth-Century Russian Towns, v: Journal of Social History 22 (1998), str. 125–155.
10 Geistliches Reglement, III. del, 12.; nem{ki prevod v: Die Orthodoxe Kirche in Rußland. Dokumente ihrer
Geschichte (860–1980), ur. Peter Hauptmann/Gerd Stricker, Göttingen 1988, str. 417.
11 Speranskij: K istorii ni{~enstva, str. 6 in slede~a; Maksimov: Ob{~estvennaja pomo{~’, str. 4; A. Liha~ev:
Nakazanie i pomo{~’ ni{~im [Kazen in pomo~ za reve‘e], v: Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), zv. 1, Neofficial’naja ~ast’,
str. 1–24, tukaj str. 1.
60 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
mornarje. Peter Veliki je pri tem o~itno sledil zgledom iz Zahodne Evrope, kjer so najdeni{nice
poznali ‘e od poznega srednjega veka.12
Kot je ugotovil Evgenij Dmitrievi~ Maksimov, eden najplodnej{ih piscev o socialnem
vpra{anju na prelomu 19. in 20. stoletja, skrbstvena politika Petra Velikega ni pomenila dr‘av-
nega nosilstva, temve~ zgolj zahtevo dr‘ave, da dolo~i predpise.13 Sicer pa bi bilo to formulo
mogo~e analogno prenesti na carsko cerkveno politiko.
Nov prelom pod Katarino II.
Politiko, ki jo je uvedel Peter Veliki, so nadaljevale njegove naslednice; napetost med
zahtevo po absolutnosti norme in zgolj zasnovanim uresni~evanjem je ostala.
To nasprotje se je {ele z ukrepi Katarine II. nekoliko zmanj{alo. Iz »Vélike instrukcije«
smo ‘e citirali; kar zadeva odnos do rev{~ine, je bila programati~na. Tu ne najdemo nobenih
sledi podeljevanja religioznega smisla, tako kot jih {e najdemo v »Duhovnem reglementu« iz
leta 1721. S tem, ko se delo ne ka‘e ve~ kot nujno zlo, temve~ – nasprotno – kot pozitivna
vrednota, se napoveduje dolg seznam me{~anskih kreposti. Predvsem rev{~ina ni ve~ nespre-
menljiv polo‘aj, ampak jo je mogo~e odpraviti z delom.
Tako kot velja tudi za druge teme, je bila zahteva »Vélike instrukcije« tudi tu dale~ od
uresni~ljivega; vseeno pa je dala spodbudo za vrsto ukrepov, s katerimi se je jasno okrepil
anga‘ma dr‘ave za reve‘e prek okvirov represivne politike. Katarina je leta 1764 v Moskvi14
in leta 1770 v Sankt Peterburgu ustanovila vospitatel’nye doma (v dobesednem prevodu »vzgoj-
ne domove«) za dojen~ke in majhne otroke; pozneje so tak{ni domovi nastali tudi v drugih
krajih po dr‘avi. Njihova najve~ja pomanjkljivost je bila visoka umrljivost, zaradi ~esar so
leta 1828 ustanavljanje teh domov prepovedali, ne da bi znotraj javnih ukrepov ponudili
kak{no alternativo. [ele ob koncu 19. stoletja je bilo ustanavljanje domov spet mogo~e.
V okviru ukaz o gubernijski upravi iz leta 1775 je pri{lo do enotne ureditve pristojnosti za
celotno dr‘avo: v vsaki guberniji je bilo treba ustanoviti prikaz ob{~estvennogo prizrenija,
»urad za javno skrbstvo«. Ta je bil pristojen za vse oblike zaprte nastanitve v ubo‘nicah,
bolni{nicah in siroti{nicah, poleg tega pa {e za narodnye {koly, najni‘jo stopnjo {olstva. Prikazy
so kot »osnovni kapital« za svojo dejavnost dobili po 15.000 rubljev, ki so jih smeli nalo‘iti
v hipoteke. Sicer pa je bilo financiranje ustanov naloga stanov v posameznih gubernijah.
Poleg delavnic, v katerih je delo – v skladu s francoskim dépôt de mendicité – slu‘ilo kot
kazen za bera~enje, nedelo, naj bi prikazy ustanovili {e hi{e, v katerih bi lahko ljudje prosto-
voljno delali za pla~ilo v naturalijah in tudi v denarju. Podobne ustanove so bile v Rusiji
priljubljene {e ob koncu 19. stoletja; {lo je za doma trudoljubija, »hi{e ljubezni do dela«, ki
so bile ustanovljene na privatno pobudo.
12 Prim. David L. Ransel: Mothers of Misery. Child Abandonment in Russia, Princeton, New Jersey 1988, str. 26
in slede~a.
13 Maksimov: Ob{~estvennaja pomo{~’, str. 30, 32.
14 Nem{ki prevod statuta ‘e v: Neuverändertes Rußland oder Leben Catharinae der Zweyten Kaiserinn von
Rußland. 2. del, Riga/Leipzig 1772, str. 3–92: General-Plan des Kinderhauses und Accouchier-Hospitals in Moskau
[Splo{ni na~rt doma za otroke in porodni{nice v Moskvi].
61ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
^lovekoljubne dru‘be in dr‘avni ukrepi
Na za~etku 19. stoletja se je pri~ela razvijati privatna dobrodelnost, ki ni bila ve~ tradicio-
nalno versko utemeljena. A namesto da bi se zdaj opozarjalo na pristojnost dr‘ave, se je v
maksimo povzdignilo posameznikovo odgovornost; prve izrazne oblike tega so bile ~loveko-
ljubne dru‘be in solidarnostni skladi. Toda zna~ilno je, da so vse ~lovekoljubne dru‘be, ki so
jih ustanovili do leta 1824, nastale v mestih izven stare moskovske dr‘ave – v samem Sankt
Peterburgu (leta 1802), v balti{kih provincah in na nekdanjem poljsko-litovskem ozemlju. K
najbolj znanim ~lovekoljubnim osebnostim v Rusiji spada Fedor Petrovi~ Haas [Gaaz] (1780–
1853), moskovski zaporni{ki zdravnik nem{kega porekla, ki ga je v pogrebnem sprevodu
pospremilo pribli‘no 20.000 ljudi, ve~inoma iz ni‘jih slojev.
V ~asu konservativnega carja Nikolaja I. (1825–1855) je dr‘ava na privatni anga‘ma
gledala z nezaupanjem; v njem je namre~ videla del »naprednega gibanja«, zato je njegov
razmah ovirala s strogimi predpisi. Leta 1837 so v Moskvi in Sankt Peterburgu, prete‘no na
dr‘avno pobudo, ustanovili po en Komitet po razboru i prizreniju prosja{~ih milostynju,
»Komite za preverjanje in oskrbo ljudi, ki prosijo za milo{~ino«, ki se je v obeh mestih kmalu
uveljavil kot stalna ustanova. Komiteji naj bi pravzaprav pomagali pri iskanju dela in ob~asno
nudili podporo, a so v resnici v prvi vrsti slu‘ili kot organ za pomo~ policiji pri napotitvah
ljudi v delavnice. V Sankt Peterburgu so h komiteju letno privedli od 3000 do 4000 ljudi, od
tega 4,3 % plemi~ev in 32,7 % nekdanjih vojakov.
Tako je bilo to, kar so v ~asu Petra Velikega predvideli kot program, do sredine 19. sto-
letja uresni~eno vsaj v velikih mestih.
Dose‘ki zemstva
Pri izdelavi projektov za Vélike reforme pod Aleksandrom II. (1855–1881), ki jih je uve-
dla kme~ka odveza leta 1861,15 sta bila odnos do rev{~ine in organizacija skrbstva za reve‘e
povsem podrejeni temi. Ljudje z dru‘benega roba so bili skupina brez lobija in podpore v
politi~nih strukturah; uspeh reform ni bil odvisen od njihove razpolo‘enosti. Kljub temu so
imele reforme pomembne neposredne in posredne u~inke.
Dr‘avne naloge, ki so bile v rokah prikazy ob{~estvennogo prizrenija, ki so bili zdaj ‘e
zastareli in niso dobro delovali, so leta 1864 pre{le na novoustanovljena zemstva, samoupra-
vo »pokrajin«, in leta 1870 tudi na mesta s samoupravo. Pri tej reorganizaciji je {lo za ve~ kot
administrativen ukrep; to je bil eden od vidikov vklju~evanja dru‘be v politi~no odgovornost.
Financiranje dejavnosti skrbstva s strani posameznih stanov, kot ga je uvedla Katarina II.,
pa se je ohranilo. Skrbstvena politika pri zemstva je trpela zaradi kroni~nega pomanjkanja
denarja: na eni strani so dopolnilna nakazila iz dr‘avnega prora~una vedno zaostajala za
‘elenim, na drugi strani pa veliko va{kih skupnosti ni bilo sposobnih pla~evati za svoje oskr-
bovane pripadnike v ustanovah, ki jih je upravljalo zemstvo. [ele v skladu s statutom iz leta
1898 so zemstva prevzela stro{ke za hospitalizacijo pripadnikov ni‘jih stanov. Kljub vsem
slabostim so zemstva, kot je v raziskavah iz leta 1894 in 1906 na podlagi {tevil~nih podatkov
pokazal Maksimov, dosegla pomembne uspehe, zlasti v primerjavi z gubernijami, v katerih
zemstva niso bila ustanovljena.
15 Vélike reforme so obsegale kme~ko odvezo leta 1861, ustanovitev zemstva za regionalno samoupravo leta
1864, reformo sodstva leta 1864, raz{iritev mestne samouprave leta 1870 v analogiji z ureditvijo zemstvo in reformo
vojske leta 1874 z uvedbo splo{ne voja{ke obveznosti.
62 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
Po ocenah iz leta 1894 je bilo na podro~ju, ki so imela zemstvo, odvisno od pomo~i 3 %
prebivalstva – dobra dva milijona od skupaj 67. K pomo~i potrebnim so bili {teti du{evni
bolniki, invalidi, obubo‘ani in okrog 422.000 izkoreninjenih otrok. [tevilo pomo~i potrebnih
v vsej dr‘avi je bilo ocenjeno na 6 do 6,5 milijonov od pribli‘no 123. Iz tega bi bilo treba
zaklju~iti, da je bil v ve~inoma zaostalih gubernijah brez zemstvo dele‘ pomo~i potrebnih
ve~ji, namre~ med 7,1 % in 8 %. @e zaradi omenjenih manj{ih izdatkov nastala neskladnost
v odnosu do gubernij, ki so imele zemstvo, se je s tem {e dodatno okrepila.
Koliko pomo~i potrebnih so zajeli ukrepi pomo~i s strani zemstva in drugih institucij? V
{tevil~ne podatke za leto 1894 je poleg prej omenjenih dveh milijonov vklju~enih tudi 1,2
milijona prilo‘nostnih delavcev in trajno brezposelnih brez zemlje. Za 10 % od 3,2 milijona
so skrbeli svojci, za 60 % pa »dru‘bena pomo~«.16 To bi zna{alo 2,8 % prebivalstva na
obmo~jih, ki so imela zemstvo. V nem{kem cesarstvu je dele‘ prejemnikov pomo~i leta 1885
zna{al 3,4 % – kar je prej znamenje {ir{e zgrajene mre‘e pomo~i kot pa {tevil~nej{e skupine
pomo~i potrebnih v dru‘bi. 30 % pomo~i potrebnih na obmo~jih z zemstvo je ‘ivelo v sivem
obmo~ju med prilo‘nostnim delom, organiziranim bera~enjem in kriminalom. Pri tem je
treba pripomniti, da je bera~enje {e vedno veljalo za kaznivo dejanje.
Nove oblike skrbstva
Od takrat, ko je skrbstvo postalo stvar zemstva, so se spremenile tudi njegove oblike.
Oblike odprte pomo~i so postale pomembnej{e od zaprte nastanitve. S tem je bilo mogo~e
bolje ohraniti mre‘e dru‘benih vezi. Skrbstvo in izvr{evanje kazni sta do takrat v enaki meri
pomenila vklju~evanje in segregacijo, zdaj pa so njuno bli‘ino odpravili. V nastavkih za
dekriminalizacijo rev{~ine lahko prepoznamo osrednjo spremembo odnosa.
S tem, ko so do leta 1906 ustanovili ve~ kot 800 pope~itel’stva, »skrbni{tev«, je pri{lo do
decentralizacije skrbstva. Tako je bilo mogo~e pomo~ bolje uskladiti s posameznim prime-
rom, pomo~i potrebni ljudje pa so dobili neposredne kontaktne osebe. Vse dejavnosti v okvi-
ru skrbni{tva so bile odprte tudi za ‘enske. Sposobnost delovanja skrbni{tev in zaupanje, ki
so ga u‘ivala, pa sta bila omejena s tem, da sta aktivna in pasivna volilna pravica pri uradih
ostali pridr‘ani za vi{je cenzusne razrede.
Kot je zabele‘eno tudi v sodobni literaturi, tako nastali sistem pribli‘no ustreza »elberfel-
dskemu sistemu«, ki je bil v zadnji ~etrtini 19. stoletja znan v Nem~iji in po katerem je bilo
delo skrbnikov za reve‘e in njihovih pomo~nikov v mestnih skrbni{kih okro‘jih izklju~no
~astno.17 Toda v nem{kem cesarstvu se je ta model ‘e kmalu moral umakniti »strasbour{kemu
sistemu« iz leta 1906, prvemu, ki ni temeljil zgolj na ~astnem delu, temve~ je imel tudi
osrednji urad s poklicnimi skrbniki za reve‘e. Pomo~i potrebna oseba se je najprej obrnila na
ta urad in {ele takrat so jo napotili k pomo~nikom, ki so delo opravljali ~astno. Poleg javnega
skrbstva (deloma je bila njegova nosilka {e dr‘ava; ~e so bila ustanovljena zemstva, pa je bilo
skrbstvo ve~inoma v njihovih rokah) se je razmahnila tudi zasebna iniciativa, zlasti ker je
16 Vse {tevilke so povzete po: Evgenij Dmitrievi~ Maksimov: Istoriko-stati-sti~eskij o~erk blagotvoritel’nosti i
ob{~estvennogo prizrenija v Rossii [Zgodovinsko-statisti~ni o~rt dobrodelnosti in socialnega skrbstva v Rusiji], s. l.
1894, str. 239, 250–252. – Tudi ~e bi utegnili podvomiti o zanesljivosti tako natan~nih {tevilk, pa o jasno razvidnem
ponderiranju vendarle ni dvoma. Prim. tudi I. P. Pavlova: Organizacionnye i pravovye osnovy social’nogo pope~enija
v Rossii na rube‘e XIX–XX vekov. Sankt-Peterburg 2003.
17 O elberfeldskem sistemu iz leta 1853: Christian Sachße/Florian Tennstedt: Geschichte der Armenfürsorge in
Deutschland, zv. I, Stuttgart itd. 1980, str. 215–218, 286–290, zv. II, Stuttgart 1988, str. 23–27.
63ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
zakonodaja iz leta 1862 v zvezi z ustanavljanjem zemstva v ta namen pu{~ala ve~ svobode.18
V smislu delitve nalog v me{~anski dru‘ini je bilo v tak{nih organizacijah anga‘iranih raz-
meroma veliko ‘ensk.
Privatna dobrodelnost je ob verskem in humanitarnem vzgibu slu‘ila tudi zagotavljanju
ugleda. Da bi se ustreglo tej ‘elji, je zakon iz leta 1877 dovolil, da se zasebne dobrodelne
ustanove imenuje po ustanovitelju ali po osebi, ki jo je izbral.19
Poleg programov pomo~i za la~ne je bila pomembna ‘elja zasebne iniciative spodbujati
zaposlovanje. To so med drugim uresni~evali z ustanavljanjem doma trudoljubija, »hi{ lju-
bezni do dela«, v katerih so lahko ljudje ~ez dan delali za majhno pla~ilo in hrano. Kot je bilo
leta 1899 zapisano v ~lanku ~asopisa Trudovaja pomo{~’, »Delovna pomo~«, naj bi ljudje tu
‘iveli kot v dru‘ini; hi{a naj bi delovala kot {ola. Piscu se je celo zdelo nujno, da se te hi{e
pove‘e tudi z no~nimi bivali{~i, saj je po njegovem sicer obstajala nevarnost, da uspehe
resocializacije, ki so bili dose‘eni ~ez dan, izku{nje no~nega azila uni~ijo. Za ponazoritev je
uporabil poro~ilo o no~le‘nye prijuty, »no~nih azilih«, v Kijevu, v primerjavi s katerimi je bil
»no~ni azil« pri Maksimu Gorkem videti prav prijeten.20
V celoti gledano je mogo~e ugotoviti ‘e kar hierarhijo gostote skrbni{kega dela: od me-
tropol Moskve in Sankt Peterburga21 prek drugih velikih mest do manj{ih sredi{~. ^e odmis-
limo ob~asne akcije pomo~i, je bilo od mest oddaljeno pode‘elsko prebivalstvo iz novih
oblik organizacije ve~inoma izklju~eno, poleg tega pa zaradi {e razmeroma mo~ne socialne
opore v dru‘ini in va{ki skupnosti od njih tudi ni bilo v tak{ni meri odvisno.
Teme strokovne publicistike
Spremembo v odnosu do rev{~ine lahko vidimo tudi v nastajanju strokovne publicistike o
socialnem vpra{anju; izdajali so jo dr‘avni in nedr‘avni nosilci socialnega dela.22 Vsebinski
poudarek posameznih revij je bil na o‘jem delovnem podro~ju njihovega nosilca; toda vedno
se nekatere teme prekrivajo: v vsaki reviji najdemo material za vsa podro~ja ogro‘enosti
zaradi dru‘bene marginalosti. Tako ponuja Tjuremnyj vestnik, »Zaporni{ki vestnik«, v let-
niku 1893 zgodovino skrbstva za reve‘e v Rusiji; Detskaja pomo{~’, »Pomo~ otrokom«,
vsebuje mnogo gradiva o bolni{nicah v Moskvi. Povsod prisotna velika tematska podro~ja so:
–  skrb za otroke in mladino: sem obenem spadajo prizadevanja za ustanovitev otro{kih
vrtcev in jasli ter za zagotavljanje {olske izobrazbe;23
– pomo~ brezposelnim in brezdomcem;
– zdravstvo;
– izvr{evanje kazni in resocializacija.
18 Prim. A. D. Stepanskij: Ob{~estvennye organizacii v Rossii na rube‘e XIX–XX vekov [Dru‘bene organiza-
cije v Rusiji na prelomu 19. in 20. stoletja], Moskva 1982, str. 42–44.
19 Galina Nikolaevna Ul’janova: Blagotvoritel’nost’ moskovskih predprinimatelej. 1860–1914 gg. [Dobrodel-
nost moskovskih podjetnikov 1860–1914], Moskva 1999, str. 184–208. Prim. tudi Galina N. Ul’janova: Wohltätige
Unternehmerinnen in Moskau 1860–1914, v: Gesellschaft als lokale Veranstaltung. Selbstverwaltung, Assoziierung
und Geselligkeit in den Städten des ausgehenden Zarenreiches, ur. Guido Hausmann. Göttingen 2002 (=Bürgertum.
Beiträge zur europäischen Gesellschaftsgeschichte 22), str. 405–432.
20 Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), 7, str. 185–188.
21 Posebej za Sankt Peterburg prim. V. I. Kapusta: Istorija peterburgskoj blagotvoritel’nosti. Bibliografi~eskij
ukazatel’ [Zgodovina sanktpeterbur{ke dobrodelnosti. Bibliografski seznam], v: Nevskij archiv. Istorikokraeved~eskij
sbornik, Moskva/Sankt-Peterburg 1993, str. 429–458.
22 Prim. obse‘no bibliografijo pri Lindenmeyr: Poverty is Not a Vice, str. 305–321.
23 Prim. Detskaja pomo{~’ 1894, Prilo‘enie: Iz bumag N. V. Isakova [Iz zapiskov N. V. Isakova], str. 3–5: V
me{~anski dru‘bi ima vsak pravico do cerkve, {ole in bolni{nice.
64 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
Prekrivanje tematskih podro~ij je nenazadnje samoumevna posledica bli‘ine prizadetih
skupin. Posamezne osebe so pogosto izmeni~no ali isto~asno pripadale ve~ skupinam; po
biblijski metaforiki vse te skupine – zanemarjeni otroci, brezposelni in brezdomci, bolniki in
zaporniki – spadajo k »najmanj{im Kristusovim bratom«. Tako {e zmeraj ni bilo neobi~ajno,
da so ljudje darovali tudi zaporom, predvsem pa pobolj{evalnicam za mlade, ki so zagre{ili
kaznivo dejanje.24 Zapornikom, ki so jih peljali po ulicah, so mimoido~i na skrivaj dajali
milo{~ino.25
Revije veliko poro~ajo o razmerah v tujini, predvsem v Franciji, Veliki Britaniji, Nem~iji
in ZDA. Pri tem prevladuje mnenje o lastni zaostalosti. Tako je v Detskaja pomo{~’ leta 1885
o ravnanju z zanemarjenimi otroki v Franciji zapisano naslednje:
»Francija spada k ‘e razmeroma zelo naprednim de‘elam na poti kulture in dru‘benega
razvoja. /.../ Pri nas to vpra{anje [zanemarjenih otrok], ‘al, {e ni pri{lo na vrsto; ~aka na
re{itev s strani dr‘ave in dru‘be.«26
Le redko najdemo zahtevo po vra~anju k lastnim vrednotam kot nasprotju prodiranja tuje
kulture.27 Navadno so druge de‘ele prikazane kot zgled. ^as bi bil, da se zgledu »Zahodne
Evrope« sledi tako, da se okrepi zasebno iniciativo.28
Revije so bile pomembne kot forumi za oblikovanje predstav o ciljih; splo{ne tendence,
ki jih tu prepoznamo, so:
– profesionalizacija socialnega dela;
– okrepitev vidika resocializacije;
– diferenciacija: cilj je jasna delitev nalog med posameznimi nosilci socialnega dela;
– ekonomizacija: zagotovitev finan~ne osnove je bila pogoj za stabilnost posameznih usta-
nov; nasproti temu se je pomanjkanje finan~ne osnove izkazalo za kroni~en problem
za~etkov dr‘avno organiziranega skrbstva v 18. stoletju.
Tako kot v takratni zahodni strokovni literaturi so tudi v predrevolucionarni ruski stroko-
vni literaturi razmi{ljali o marsi~em, kar je bilo v veliki meri uresni~eno {ele v zahodni
socialni dr‘avi druge polovice 20. stoletja. Vedno se je pri tem izhajalo iz soobstoja javnega
in zasebnega skrbstvenega dela.
Pavperizem kot »nova rev{~ina«
Poleg »stare rev{~ine«, ki je zadevala marginalne skupine oziroma ki je vodila v margina-
len polo‘aj, se je v 19. stoletju kot spremljevalni pojav industrializacije in urbanizacije v
podobi pavperizma razvila nova oblika mno‘i~ne rev{~ine.
Mladi sloj industrijskega delavstva je zaradi pomanjkanja dela in dohodkov ‘ivel v kroni~ni
ekonomski rev{~ini. Pri nizkem pla~ilu – tudi ~e je bilo na razpolago dovolj dela – ~lovek
fizi~no prakti~no ni mogel opraviti toliko dela, da bi lahko u{el rev{~ini, poleg tega pa je tudi
pogosto primanjkovalo ponudb za delo.
Pavperizem, ki je imel na dolgi rok za dru‘beni mir zastra{ujo~e u~inke, so v razvitih
industrijskih dr‘avah s postopnim nara{~anjem kupne mo~i mno‘ic ob vi{jih pla~ah eko-
nomsko ubla‘ili. Razvijanje novih oblik solidarnosti v sindikatih in socialne demokracije kot
24 Tjuremnyj vestnik 3 (1893), 12, str. 521: Minister odobri prevzem treh darov.
25 To je nazorno predstavljeno v romanu Leva N. Tolstoja: Voskresenie (1899), tukaj po nem{ki izdaji:
Auferstehung, Hamburg 1956, zv. I, str. 10 (knjiga I, pogl. 1); str. 149 (I, 41); zv. II, str. 112 (II, 35).
26 Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 24, str. 1142–1143.
27 Tako je zapisano v nekem pismu bralcev, objavljenem v Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 3, stolpci 189–192.
28 Detskaja pomo{~’ 1 (1885), 1; str. 53: primerjava Zahodne Evrope in Rusije.
65ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
oblike politi~ne organizacije je u~inkovalo dru‘beno stabilizirajo~e; razvila se je posebna
delovna kultura. Dr‘ava pa je poskrbela za ponovno vklju~evanje z zakonodajo o varstvu pri
delu, z mre‘o obveznih zavarovanj in z raz{iritvijo politi~ne udele‘be.
V Rusiji so pavperizacijo v skladu s pozno industrializacijo le z obotavljanjem sprejeli za
dru‘ben pojav. V vladajo~ih krogih celo naletimo na zavestno potla~itev, saj bi zaznavi pav-
perizma moralo slediti priznanje o obstoju delavskega vpra{anja.
Z za~etki industrializacije povezane slabe dru‘bene razmere sicer do konca ancien régi-
me nikakor niso bile premagane, vendar pa je treba ugotoviti tudi, da je od industrijskega take
off, ki se je za~el leta 1880, pa do postopne zakonodaje o varstvu pri delu in legalizacije
sindikatov leta 1906 v primerjavi z Zahodno Evropo minilo le malo ~asa.
Tako najdemo tudi v ~lanku A. Liha~eva v Trudovaja pomo{~’ iz leta 1899 optimisti~no
napoved. Pavperizem – rev{~ina tistih, ki delajo in tistih, ki i{~ejo delo – je po avtorjevem
mnenju zgodovinska faza in jo je mogo~e prese~i s pomo~jo kompromisa med delavci in
»kapitalisti-podjetniki«. Ostala bo samo rev{~ina tistih, ki so za delo nesposobni, in onih, ki
jim ni do dela. To bo tudi v prihodnosti ostala naloga dru‘be, pri kateri bo treba hkrati upora-
biti represijo in pomo~.29
Kar zadeva zahodnoevropske industrijske dru‘be, se je napoved izkazala za povsem to~no;
v sami Rusiji pa je z oktobrsko revolucijo in zahtevo po izgradnji nove dru‘be pri{lo do
popolne zamenjave paradigme.
Rev{~ina kot ve~inski polo‘aj: sovjetski ~asi
Zaradi prve svetovne vojne, revolucije, dr‘avljanske vojne in kon~no sovjetske gospodar-
ske in dru‘bene politike je rev{~ina postala v novi dr‘avi ve~inski polo‘aj. Toda ta relativna
rev{~ina je bila izklju~no ekonomskega zna~aja, zaznamovalo pa jo je kroni~no pomanjkanje.
Niti najmanj ni pomenila dru‘bene deklasiranosti in marginalnosti. Sicer so ekonomsko
rev{~ino pozneje omilili, predvsem v {estdesetih in sedemdesetih letih, toda pomanjkanje
blaga je ostalo sistemu imanenten pojav.
Rev{~ina v smislu pavperizma je postala pozitivna vrednota, polo‘aj razreda, ki je v skla-
du s samorazumevanjem sistema v oktobrski revoluciji prevzel oblast. Razumevanje rev{~ine
kot polo‘aja ve~ine, katere interese je sistem uradno zastopal, je bilo posebej jasno oblikova-
no v propagandni kampanji med letoma 1928 in 1930. Usmerjena je bila proti ve~jim kmetom,
»kulakom«, ki so prevladovali v va{kih skupnostih, in je delala reklamo za kolektivizacijo:
kulake so opisovali kot sovra‘nike ve~inske bednota, »va{ke rev{~ine«.
Na mesto skrbstvene politike, ki se je posve~ala predvsem ljudem z obrobja in tistim, ki
jih je tak{no stanje ogro‘alo, je po revoluciji stopila vseobsegajo~a socialna politika. To {e ni
nujno sovjetska posebnost, kajti kot izpeljuje Hans Scherpner, je tudi v Nem~iji po prvi
svetovni vojni pri{lo do »vdora socialnopoliti~nih ciljev v skrbstvo – torej veliko prej kot v
Zdru‘enih dr‘avah –, prinesel pa je preobrat od individualizirajo~e pomo~i h kolektivisti~ni
skrbi za skupine.«30 A ne le, da so to spremembo v Sovjetski zvezi veliko bolj dosledno
spravili v tek; v skladu s sovjetskim modelom dru‘be je dr‘ava monopolizirala socialno delo.
Za zasebno pobudo karitativnih ustanov ni bilo ve~ prostora.31 Druga izdaja »Vélike so-
29 Trudovaja pomo{~’ 2 (1899), 1, Neofficial’naja ~ast’, str. 3.
30 Hans Scherpner: Theorie der Fürsorge, 2. izd., Göttingen 1974, str. 138–157, 162.
31 I. N. Il’ina: Ob{~estvennye organizacii v 1920-gody [Dru‘bene organizacije v dvajsetih letih 20. stoletja],
Moskva 2000, str. 200–201 ponuja seznam zdru‘enj za pomo~ in solidarnost v dvajsetih letih, vklju~no z »Rde~im
kri‘em«; toda o dobrodelnosti, katere nosilec bi bila zunajdr‘avna pobuda, ne moremo ve~ govoriti.
66 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
vjetske enciklopedije« je {la leta 1950 tako dale~, da je blagotvoritel’nost’, »dobrodelnost«,
definirala takole:
»Pomo~, ki jo predstavniki vladajo~ega razreda dru‘be izkori{~evalcev licemersko
izkazujejo dolo~enemu delu nepremo‘nega prebivalstva, s ciljem, da prevarajo delovne ljudi
in jih odvrnejo od razrednega boja.«32
Sicer pa: tudi ~e dobrodelnost v sovjetskem sistemu ni bila javno priznana vrlina, se
vseeno zastavlja vpra{anje, ali je ugotovitev, ki jo v~asih lahko sli{imo kar od nekdanjih
sovjetskih dr‘avljanov, da je bila sovjetska dru‘ba bez miloserdija, »brez usmiljenja«, res
upravi~ena. Kot zasebno-osebna vrlina se je morda ohranila v ve~ji meri kot v zahodnih
industrijskih dru‘bah.
Besprizornye
Rev{~ino v smislu ekstremnega ekonomskega pomanjkanja in obenem izrazite marginal-
nosti so v sovjetski Rusiji sprejemali v zvezi z besprizornye, zapu{~enimi, dobesedno »nena-
dzorovanimi« mladostniki.
Kot smo ‘e prej nakazali, je bil ta pojav prisoten ‘e v predrevolucionarni Rusiji; tudi
besedo so takrat ‘e poznali, vendar pa je {lo za pojav obrobnega zna~aja. Med vojno in
dr‘avljansko vojno, najmo~neje pa med lakoto v letih 1921/22 je {tevilo besprizornye nara-
slo na pribli‘no sedem milijonov. @e leta 1925 so jih na{teli samo {e milijon in do konca
dvajsetih let je njihovo {tevilo {e upadlo, vendar pa so besprizornye ostali »produktivna kate-
gorija«, predvsem zaradi bega mladostnikov s pode‘elja; ob tem je kot podrejen dejavnik
treba omeniti liberalno sovjetsko dru‘insko politiko, ki je olaj{ala hitro razpadanje dru‘in.33
[e danes znani pedagog A. S. Makarenko si je v svojih delovnih kolonijah za mladino priza-
deval za resocializacijo besprizornye.
Pri liberalnem nem{kem novinarju Hansu Siemensu, ki je leta 1930 odpotoval v Sovjetsko
zvezo, najdemo {e en pojasnjevalni model za problem besprizornye, ki je bil od revolucije
naprej veliko bolj izrazit: po njegovem mnenju je zaradi sovjetske verske politike razpadel
sistem oskrbovalne mre‘e za bera~e, ki je bila vezana na cerkvene praznike:
»Cerkve in samostani stare Rusije so potrebovali bera~e. Brez bera~ev ni cerkvenega
praznika! Bogata kme~ka ali me{~anska ‘ena je na poti iz cerkve domov hotela skozi {palir
»reve‘ev«. Za odpu{~anje grehov je hotela delovati dobrodelno, dati milo{~ino ... Bera~i in
romarji v Rusiji so potovali in ‘iveli v skladu s koledarjem svetnikov, cerkva in samostanov.
In otroci so potovali z njimi.«34
Po uradnem sovjetskem stali{~u je bil problem besprizornye ob koncu dvajsetih let re{en
in je {ele ob drugi svetovni vojni za nekaj ~asa znova postal aktualen. Pri tem je ostalo prezrto
dejstvo, da je njihovo {tevilo na za~etku tridesetih let ponovno naraslo zaradi kolektivizacije
in lakote, ki ji je sledila, torej zato, ker je odpovedal sistem sam.
32 Bol’{aja sovetskaja nciklopedija, 2. izd., zv. 5, Moskva 1950, str. 278–279.
33 Allan Ball: And Now My Soul Is Hardened. Abandoned Children in Soviet Russia, 1918–1930, Berkeley/Los
Angeles/London 1994; A. Ju. Ro‘kov: Bor’ba s besprizornost’ju v pervoe sovetskoe desjatiletie [Spopad s problemom
zanemarjene mladine v prvem desetletju Sovjetske zveze], v: Voprosy istorii 1999, 1, 134–139.
34 Hans Siemsen: Rußland ja und nein, Berlin 1931, str. 31 in slede~a.
67ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Marginalnost po na~rtu: brezpravnost in prisilno delo
Nenazadnje je sovjetski sistem tudi na~rtno ustvarjal socialno rev{~ino, tako reko~ stanje
socialne smrti, ki je s seboj prinesla tudi gospodarsko obubo‘anje. Ta rev{~ina je zadevala
tako resni~ne kot domnevne politi~ne nasprotnike. Dru‘bene skupine, ki so jih imeli za neza-
‘elene, so bile odrinjene na rob; sem so spadali pripadniki me{~anske inteligence, duhovniki
in njihove dru‘ine, najizraziteje pa kme~ki »kulaki«. Izklju~evanje je segalo od izgube
dolo~enih politi~nih in dr‘avljanskih pravic prek deportacije v kraje z najte‘jimi ‘ivljenjski-
mi pogoji pa vse do prisilnega dela in pripora v tabori{~u.
»Likvidacija« – ~e uporabimo ‘argon sistema – skupin, ki so jih razglasili za sovra‘ne, je
obenem slu‘ila notranji homogenizaciji prek ustvarjanja in gojenja jasnih predstav o sov-
ra‘nikih.
Od tridesetih pa vse do petdesetih let so umetno ustvarjeno marginalnost sistemati~no
ekonomsko izkori{~ali. Uporaba ujetnikov je bila pomemben gospodarski dejavnik pred-
vsem pri delih v te‘kih klimatskih pogojih. @e od sredine 19. stoletja so v Rusiji – kot tudi v
drugih dr‘avah po Evropi in v ZDA – ujetnike uporabljali pri gradbenih projektih in v tem
videli legitimen ukrep. Kot je v ~lanku o delu kaznjencev pri gradnji amurske ‘eleznice,
objavljenem leta 1911 v Tjuremnyj vestnik, ugotovil neki pisec, je spoznanje »jetniki so su‘nji
dr‘ave« ‘e staro.35 V ~asu Stalina – bi lahko rekli – so iz tega stavka potegnili nadaljnji sklep:
ker {tevilo dr‘avnih su‘njev ni zado{~alo, je bilo treba zvi{ati {tevilo ujetnikov.
Sedanjost
Kot lahko {e danes opazimo pred cerkvami, na ulicah ali postajah podzemne ‘eleznice, se
je v Rusiji od starega sveta odnosov do rev{~ine gotovo ohranilo ve~ kot pri nas. Veliko
bera~ev goji versko podobo, s tem ko mrmrajo molitve in se kri‘ajo; glede na vi{ino zaslu‘ka
ve~ine prebivalstva so obdarovani razmeroma velikodu{no. Tudi odzivi na marginalnost
ob~asno spominjajo na prej{nje ~ase. 3. januarja 1996 je poro~evalska agencija Interfaks
sporo~ila, da ‘eli moskovska mestna uprava od policije dobiti 300.000 bera~ev in brezdomcev
ter jih namestiti v posebna preno~i{~a; nato pa jih ‘elijo, kolikor bo mogo~e, uporabiti za
delo. Toda o uresni~itvi na~rta ni bilo sli{ati ve~ ni~esar.
A po zaslugi politi~nih in dru‘benih preobratov v preteklih desetletij se v Rusiji ka‘ejo
tudi jasne spremembe v odnosu do rev{~ine. Oblike dr‘avno vsiljene marginalnosti so v
glavnem izginile. Dr‘avni monopol socialnega dela je odpravljen. Vzporedno z dr‘avnimi, v
svoji sposobnosti delovanja pogosto mo~no oslabljenimi ustanovami se v navezavi na pred-
revolucionarne tradicije in ob prevzemanju zahodnih zgledov razvijajo novi nastavki dru‘be-
nega in zasebnega karitativnega dela.
Spremembe v odnosu do rev{~ine
Uvodoma zastavljena vpra{anja so ob predhodnih izpeljavah posredno ‘e dobila odgovo-
re: spremembo v odnosu do rev{~ine smo opazili predvsem v prehodu od rev{~ine, s katero
so bili ljudje sprijaznjeni in ki je bila versko ume{~ena, »nujna«, k sprejemanju rev{~ine kot
35 Tjuremnyj vestnik 1911, zv. 1, str. 77.
68 L. STEINDORFF: SPREMINJANJE ODNOSA DO REV[^INE V RUSIJI (18.–20. STOLETJE)
neurejenega stanja. Od za~etka 18. stoletja so se proti rev{~ini borili predvsem s kriminaliza-
cijo, prisilnim delom, sekundarno pa tudi z organizirano pomo~jo. [ele naslednji korak, ki je
bil tesno povezan z razsvetljenstvom in dru‘beno modernizacijo, je pomenil za~etek prizade-
vanja, da bi z oblikovanjem ustreznih ekonomskih okvirnih pogojev in z resocializacijo po-
sameznika rev{~ino na splo{no odpravili. Vendar moramo pri tem pomisliti na to, da nov
odnos tistega prej{njega ni popolnoma nadomestil, temve~ so novi nastavki prekrili starej{e
oblike, ne da bi jih popolnoma izpodrinili.
Primerjava z Zahodno Evropo
Katere skupne zna~ilnosti in katere razlike lahko najdemo ob primerjavi sprememb v
odnosu do rev{~ine v Zahodni Evropi na eni strani in v Rusiji na drugi strani? Skupni sta
zagotovo splo{na razvojna te‘nja – prehod od sprejete rev{~ine do prizadevanja za njeno ~im
obse‘nej{o odpravo – in pa prekrivanje starih oblik z novimi. Prav tako je skupno zaporedje
prevladujo~ih nosilcev institucionalizirane skrbi za reve‘e: od cerkve oziroma cerkveno nor-
miranega, versko utemeljenega individualnega delovanja je pobuda pre{la na dr‘avo, ki je to
skrb od 19. stoletja naprej deloma odstopila dru‘bi. Posebnost predstavlja »korak nazaj« k
dr‘avnemu monopolu v sovjetskih ~asih. Tako v Zahodni Evropi kot v Rusiji so od »praidej«
o novih odnosih do rev{~ine pa do njihove uresni~itve kot dela dru‘bene prakse pretekla
dolga obdobja.
Vendar pa je treba navesti tudi razlike: razvoj v Rusiji je potekal v ob~utnem ~asovnem
zamiku v primerjavi z Zahodno Evropo. Sprememba v odnosih in obna{anju do rev{~ine je tudi
v Rusiji pri{la kot odgovor na notranje razvojne poti; toda za posamezne oblike organizacije so
od 18. stoletja dalje v Rusiji prevzemali zglede z Zahoda. Prav zato je bilo Katarini II. mogo~e
in se ji je zdelo primerno uporabiti citate iz Montesquieuja. Samo v sovjetskih ~asih so se
posku{ali v vedno ve~ji meri odtrgati od paradigme »zapoznelega razvoja«, s tem ko so ne le
diahrono (kot preseganje predrevolucionarne ureditve), temve~ tudi sinhrono (kot alternativo
zahodni me{~anski dru‘bi) propagirali svoj lasten sistem. @e v predrevolucionarnem ~asu mo~an
polo‘aj dr‘ave – ne kot organizatorice, temve~ kot dolo~evalke norm – se je v sovjetskem ~asu
izkazal kot pogoj za uveljavitev dr‘avnega monopola tudi na tem podro~ju ‘ivljenja.
Po koncu sovjetske posebne poti se bo zavestno obra~anje k vzorom iz zahodnih dr‘av
najbr‘ vse bolj uveljavljalo tudi v socialni politiki. Sledi preteklih odnosov do rev{~ine pa
bodo tam verjetno {e dolgo ~asa ostale opaznej{e kot v drugih evropskih dr‘avah.
Iz nem{~ine prevedla Anja Nagli~
Z u s a m m e n f a s s u n g
»Ein Mensch ist nicht deswegen arm, weil er nichts hat, sondern weil er nicht arbeitet.«
Wandlungen in der Einstellung zur Armut in Russland (18.–20. Jahrhundert)
Ludwig Steindorff
Der Beitrag wurde zur Gänze auch in deutscher Sprache veröffentlicht in »Ein Mensch ist nicht
deswegen arm, weil er nichts hat, sondern weil er nicht arbeitet.« Wandlungen in der Einstellung zur
Armut in Russland (18.–20. Jahr-hundert), in: Christiana Albertina. Forschungen und Berichte aus der
Christian-Albrechts-Universität zu Kiel 52–53 (2001), S. 26–43.