9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
KONGRES ODLOČNOSTI IN AKCIJ
V glavnem mcstu Jugoslavije je bil prejšnji mesec končan 9. kongres zveze sindikalov Jugoslavije. Na njem je sodelovalu 1334 delegatov iz vseh republik in pokrajin. 162 gostov ter veliko šte\ilo tujih predstavnikov sindikalnih organizacij in gibanj z vseh kontinentov sveta. Po uvodnem refcratu prcdM (JmUj sveta ZSJ Bo-goljuba Nedeljkoviča. ki je podal po-glavitnc aktivnusti sindikata mcd 8.
in 9. kongresom ter govoril o perečih problcmih sedanjega trenutka, je spregovoril še predsednik predsed-slva CK ZKJ Vlitja Ribidč, ki je dal spodbudo za razpravo v sedmih kon-gresnih komisijah.
Delegati so se javno opredelili za nadaijevanje TiJove pofi, pri «em pa tudi opozorili na mnoge nedosledno-sti, ki so se pojavljale do sedaj. Ve-čina delegatov je kritično in samokri-tično spregovorila o uspebih in pro-blemih v združenem delu doma.
Na kongresu je kot delegatka so-delovala tudi Marijana Strubcj, se-kretarka našega občiaskega sveta ZS. Sodelovala je tudi v razpravi v eni od kongresnih komisij.
V kateri kongresni komisiji si so-delovala in kakšen je bil tvoj prispe-vek v njej?
Sodelovala sem v komisiji za sa-moupravno   odločanje   delavcev   v
združencm delu in političnem si-stemu sociallstičnega sistema sa-moupravtjanja. Razpravljala sem o vlogi siirlikalov pri delovanju sa-moupravm- delavske kontrole. Pri tem scm izpoNtavila dve piati morale, ki je skrita v naši zavesti. ko gre za uveljavljanje zakonitosti in sta še vcdno prisotni. in sicer ko gre za pri-vai.ttf in drui&cno ža^iti::o.
Nadaljevanje n;i 3. strani
NADALJEVANJE S 1. STRAND
Opozoiila sem na slabosti na področju družbenoekonomskega poliličnega razvoja, ki se kažejo pri delovanju samoupravne de-lagske kontrole, predvsem na ne-spošlovanje samoupravnih spo-razumov in družbenih dogovo-rov, kalere zavesino kršimo io zanemarjamo odgovornost, za to pa ne zahtevarao sankcij.
Kalen problemi so izstopali v razpravah po kongresnih komisi-jah?
V ospredju je bila naslednja problematika:
—  rast dohodka na ©snovi po-večanja proizvodnje, produktiv-nosti dela in boljšega izkoriščanja drugih kvalitetnih dejavnikov go-spodarjenja;
—   odlotnejše  vktjučevanje v mednarodno delitev deb in po-večanjc izvoza na konvertibilno področje;
—   hitrejše    pove/ovanje    in zdru/evanje združenega dela na osnovi združevanja dela in sred-stev;
—  odgovornejsi odnos do dela in izkoriščanja družbenih sred-stev ter večja uspeš^iost gospo-daijenja.
Kutere   naloge   na   področju
ustvarjanja,    razporejanja 'do-
hodka   in   delitev   sredstev   za
osebne-dohodke je postavil kon-
, gres?
Te naloge so predvsem:
—  odločanje delavcev o raz-porejanju dobodka mora pome-niti dosledno izvajanje samou-pravnih pravic in dolznosti delav-cev;
—  dosledno uresničevanje r.a-čela delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela;
—  proizvodnjo   je   polrebno organizirati na kvalitetnih dejav-nikih gospodarjcnja;
—  v vseb okoljih je potrebno uresničevati svobodnu menjavo dela, še predvsem v družbenih dejavnostih;
—  postavljeno   je   bilo   tudi vprasanje  prestrnkturiranja go-spodarstva.
V kongresnih komisijah je tekla burna razprava o socialni varnosti in življenjskem siandar-du. Katereusmeritvebobilespre-jete?
—   Hilrejše zaposk>van)e mla-dih in odhod v pokoj tistih delav-cev, ki so izpobiili pogoje;
—  "nitrejše zaposlovanje v go-spodarstvu pri tistih delih. ki pri-našajo večji družbeni dohodek;
—  večja  usklajenost Vadrov-skih načrtov na vseh ravneh;
—   možnost  zaposlovanja   na celotncm  jugoslovanskem   pro-storu;
—  omogo&li  delavcem dok-valifikacije in prekvalifikadje;
—  hitrej^e   reševanje   stano-vanjskih vprašanj delavcev.
Udelsžila si se slovenskega in jugoslovanskega kongresa — v čem je bi!a razlika?
KazUka v bislvu ni bila vstika ker so bile repubfcki kongresi osnova za zbir nalog v okvim ju-goslovanskega. Razprava na s)o-venskefn kongresu jc bila ninogo bolj kritična in konkretna kot na zveznem.
Kaj so sprejeli delegati na koncu kongresa?
Ob koncu kongresa so detegati sprejeli tole: Danes končujemo ' samo prvi d«l kongresa, kajti 9. kongres Z.SJ se mora julri nada-Ijevati v sleherni tovami. delovni organizaciji, v vseh dcloinih oko-Ijih. To pa je veliko teiji del, a moramo ga opraviti, ker bi se v nasprotnem primeru izneverili sami sehi.
štefan temlin