Pomnite! Glasujem za državno listo, katere nosilec je predsednik vlade Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva i. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust g. Bogoljub Jevtič (potem poveste ime sreskega kandidata!) Voli Ive trajajo od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer! NARODA ■iigimiiwrninniiiiniriiiniiMmiMrTiiii iiiiiim iwiirr ~iirrrrTrrTiiTmrTTifniT--m-i nn Današnja številka vsebuje: Veličasten shod predsednik vlade v Beogradu Kakšne poslance smo imeli, a kakšne hočemo Predstavniki organizirane Ljubljane za Jevtičevo listi Enotni v boju in zmagi Ne nasedajte govoricam! Zadnja karta Minister dr. Marušič na Viču Št. 16 Izhajtndvab-nike«. .Po vojni se je ta način varan ia volilcev še poslabšal. Vsakdo se je čutil poklicanega, da postane poslanec ali pa celo minister. Iz izkušenj pa vemo, da vsi ti številni poklicane! niso nikoli mislili na potrebe ljudstva, na zahteve naroda, temveč vsi so vedno mislili le samo na sebe. Javno so izpovedovali mnogi poslanski kandidati, da se potegujejo za čast »narodnega zastopnika« samo zaradi tega, ker potrebujejo novih dohodkov. Poslanske dijete so kvarile samopašne ljudi, ki bi radi živeli brez dela in z lahkoto. In ti nesposobneži so vedno našli tudi kakšno stranko, ki jih je rabila iz enega ali drugega vzroka. Tako smo imeli teh 15 let po vojni polno »poslancev«, ki niso bili za prav nobeno rabo. Pa tudi takšnih, ki so bili leni in so si samo novce nabrali Imeli smo poslance, ki so šli samo enkrat na mesec v Beograd — po dijete, pa se za ljudstvo, državo in parlament še zmenili niso. Imeli smo poslance, ki se vsa leta niti enkrat niso oglasili, če pa so se. jim je tisti »govorček« napisal kakšen beograjski novinar za tri kovače. Vdružbi takšnih liudi pa tudi pametni In zmožni poslanci niso mogli tako uspešno delati, kakor bi lahko, če bi imeli v teh svojih tovariših kaj opore. Takšni nesposobni poslanci, ki niso znali brati niti vladnih zakonskih načrtov, niti državnega proračuna, ki niso imeli pojma niti o tem, kaj katero ministrstvo upravlja in o čem odločuje, so bili prave ljudske pijavke. S temi ljudmi moramo končno obračunati! Te ljudi je treba pognati k vragu, naj služijo njemu, za drugo rabo itak niso. Z vsemi temi demagoškimi metodami bivših političnih strank mora ljudstvo sedaj zlomiti. In čeprav bi se tu ali tam zgodilo, da se vrinejo med poslance nesposobni, leni, samopašni ljudje, bo moralo v bodoče naše javno mnenje, to je časopisje in volilci na javnih zborih, pokapati na te pijavke s prstom ter jih prisiliti, da odlože svoje, po ljudski zmoti pridobljene mandate. Vsak novo izvoljeni poslanec se mora zavedati, da so stari časi tudi v tem pogledu minuli. Ljudstvo jih bo nadzorovalo dan in noč in pazilo na njihovo delo in njihovo obnašanje. Ne bodo več lenarili, spali in kupčevali zasebno, namesto da se brigajo za svoj važen narodni posel, za katerega so se potegovali kot kandidati. Vsak bodoči ljudski zastopnik se mora zavedati, kakšno težko nalogo je dobil in prevzel in kdor je ne misli vršiti pridno in resno, naj raje sam prostovoljno odstopi, sicer bo na sramoten način pognan iz par-Jamenta. Od vseh štirih kandidatnih list, ima v Sloveniji res najboljše kandidate lista vladnega predsednika Jevtiča. Druge liste so kandidate slučajno skupaj nalovile, med tem ko so bili tu izbiranj in večkrat pretresani, predno so se njihove kandidature odobrile. Poleg tega je na tej listi v večini okrajev po več kandidatov, od katerih naj volilci izberejo najboljšega. Izvoljeni poslanci na Jevtičevi lisli bodo morali resno delati, se bodo morali zares brigali za ljudstvo, bodo morali naše slovenske in državne interese enotno zastopati in sploh skrbeti, da se bo ljudska volja spoštovala v mejah državnih koristi in potreb. Zato, Slovenci, oddajmo svoje glasove listi predsednika Jevtiča, na njegovi listi pa tistim kandidatom, ki so najbolj resni, sposobni in delavni! Zedinimo svojo parlamentarno delegacijo v en sam enoten, delaven in skrben zbor mož, ki hod« upravičili v vsakem pogledu zaupanje naroda. Glasuj za narodno edinstvo in moč Jugoslavije! Glasuj za okrepitev gospodarstva, za delo in kruh siromašnemu in bednemu! To je program g. Bogoljuba Jevtiča in samo njemu daj svoj glas 5. maja! Nadtaljevanje s prve sirani Sumljivo molčanje opozicije Sam nosilec liste g. Maček vztrajno molči in nič ne govori. Pojavil se ni na nobenem shodu, ni imel konierenc in tudi ni izdal nikakega programa volileeni. Ta molk je značilen. Sicer res ne nasprotuje pozitivnemu zakonu, morda je temu tu treba iskati pojasnila. Kar je o Mačku dognanega, je to, da zedinjena opozicija obstoji kot taka samo do volitev, torej samo še tri dni. Po petem maju je g. Maček svoboden. Da bi to tudi dokazal, vidimo, da g. Maček ne pošilja nobenega svojih zastopnikov na shode svojih zaveznikov semkaj in tudi tam jih ne sprejema. Vsak narod zase! Tudi beograjskega shoda g. Davidoviča ni počastil s svojo pozornostjo nosilec liste. Maček sprejema sodelovanje naše zedinjene opozicije, toda samo tako in v toliko, kolikor mu je potrebno za njegove lastne cilje, o katerih pa molči. Ö tem molku je včeraj g. Trumbiž govoril na shodu v Splitu. Ce bi mi povedali svoje mišljenje in proglasili bi to bila propaganda zoper obstoječe stanje in bi pomenilo odpreti vrata v zapor. Vidite, tako izgleda ta združena opozicija, vidite kam meri. Ljuba Davidovič, tukajšnji glavni zaveznik g. Mačka in tega volilnega boja, skuša biti jasen in odkrit. Kaša javnost je slišala Davidoviča na shodih v Kragujevcu in tudi v nedeljo v Beogradu. Onih dva tisoč ljudi, zbranih na shodu v Kragujevcu, in 8 do 10 tisoč ljudi, zbranih na banjiškem shoda v Beograda, je želelo slišati jasno in določno, kakšen sporazum je napravil Da-vidovič z Mačkom. Kaj je prav za prav in kakšno je politično edinstvo zedinjene opozicije? Davidovič je moral razočarati svoje poslušalce, ko je bil prisiljen prepričevati jih, kako hočejo Hrvati skupno državo in da je sporazum z njimi možen. Sklicujoč se kot na dokaz na njegov» skupno listo in na Mačkovo pismo, ki nam ničesar ne dokazuje, se je Davidovič, namesto, da bi sam vodil, dal voditi. Lista Mačka je politika Mačka. To mora Davidovič odkrito priznati našemu narodu. Kdor bo glasoval za Davidoviča in njegove prijatelje bo glasoval *a politiko g. Mačka in za vse posledice te politike. Tu naj se nihče ne vara, če že Davidovič sam tega noče priznati. Namesto tega, je bil pa Davidovič i na prvem i na drugem shodu divji pri sekanju glav ministrov, čeprav v pol-stoletju svojega političnega delovanja ni v resnici niti ene glave oddrobil in čeprav je imel priložnost za to. Mi spoštujemo Davidovičevo osebnost, toda kot javnemu in našemu uglednemu političnemu človeku mu moramo zameriti nedoločno, demagošku in neresnično politiko. Zastrupljeno partizanstvo in separatizem S tem ni moči prikriti vseh nevarnosti in negotovosti ciljev zedinjene opozicije in vsega reakcionarnega in zastrupljevalnega dela partizanskega in separatističnega duha, ki skuša pri teh volitvah vstati k življenju. Ali dogodki pred 1028. letom kakor tudi izkušnje zadnjih dni pred fi. januarjem 1929 so neizmerno poučne. Gg. Davidovič in Jovanovič govorita vrhu tega povsod, da jim vlada preprečuje objavo programa. Snoči se celo nista pomišljala, da v svojem poročilu inozemstvu obtožita vlado, lastne države, trdeč, da imata za seboj nad 90'1/# volilcev. Za zmago resnice in pravice Ta pisana družba reakcionarne opozicije ua Mačkovi listi, bratje, in mi, to sta dva svetova, ki sta drug od drugega oddaljena tako kakor preteklost od bodočnosti. Mi smo odločno za zmago pravice in resnice, za zmago nove morale v politiki proti zapeljevanju ljudstva, proti intrigam in neresnici, proti razdvajanju in cepljenju narodne celote. Naš narod pozna Boga in svoj pošteni obraz in zato se ne bo dal zapeljati ne odvrniti od prave poti. Njegova moralna veličina je zlasti v tem, da je znal v usodnih zgodovinskih trenutkih opredeliti svojo odločno stališče. V trezni in možati Jugoslaviji zmaga samo boljši, na mladini pa počiva bodočnost. Hočemo visoko dvigniti svojo zastavo resnice, socialne pravice in ustvarjajočega dela. Opozicije podtikanj in ugovarjanja se nam ni bati. Bratje in prijatelji! V nedeljo moramo izvoliti narodno skupščino, ki se mora po svojih najboljših močeh zavedati svojih dolžnosti do kralja in celotnega jugoslovanskega naroda. Z zaupanjem krone in s krepko in trajno oporo v ljudstvu bo imela narodna skupščina dovolj prilike, da v svoji štiriletni dobi mnogo stori in sodeluje v korist splošnosti in pospeši blagostanje naših državljanov. Storilo se je, kar je bilo najnujnejšega in kar je bilo mogoče V svojem proglasu na volilce smo razložili obsežni program, in smer svojega po- litičnega, gospodarskega In socialnega dela ,ki je pred nami. Poudarili sm« zlasti, da je treba popolnoma preurediti gospodarsko in socialno organizacijo našega naroda. Borba proti gospodarski krizi je nemogoča, če ne organiziramo vseh sil gospodarskega življenja. Ves svet je zašel v hudo gospodarsko vojno, o kateri lahko rečemo, da je težja kakor resnična vojna, ker se nanjo nismo pripravili. Pripraviti se moramo najprvo na to, da v tej borbi ne podležemo, čeprav smo že mnogo časa zamudili. Naš narod je obubožal in gospodarsko obupava. Zato mu je glavna skrb ohranitev obstanka. Vsa naša prizadevanja gredo za tem, da narodu pomagamo. Zato je kraljevska vlada že izdala niz raznih odlokov, ki naj olajšajo in obnovijo gospodarsko življenje. To je njena naloga. Storilo se je to, kar je bilo najnujnejše in kar je bilo mogoče. Organizirano in sistematično delo se mora z vso potrebno neumornostjo šele začeti. S pogumom prodreti v vsa področja državnega in narodnega življenja Naša vprašanja so kaj številna. Obnoviti gospodarstvo in okrepiti položaj kmetovalca, obrtnika in trgovca, industrijca in delavca, pomeni sedaj toliko, kakor prodreti s pogumom v vsa področja državnega in narodnega življenja in spraviti v sklad vse sile ter jih usmeriti k skupnemu cilju. Živimo v dobi, ko narašča važnost socialnih idej, politične pa se umikajo. Med nami pritiskajo gospodarske skrbi, politične stvari pa so nam manj važne. Zato hočemo, bratje, zbrati vse svoje sile, združiti hočemo k skupnemu naporu vse ljudi dobre volje, zdravih naziranj in nacionalno pravilnega čuvstvovanja. Potrebni so nam silni napori in moči. Potrebna nam je železna volja, da premagamo sedanje hude čase in krenemo v svetlo bodočnost. Pomislite samo, bratje in prijatelji, kaj hi nastalo in kakšna bi bila naša vest, če bi hoteli te težke naloge rešiti tako, da bi vsak od nas dvigal hrvatsko ali srbsko ali slovensko trobojko. Kako brez smisla, brez uma bi bilo, če bi hoteli danes voditi plemensko, versko ali še bolj črno separatistično politiko. AH naj danes zaobrnemo nazaj razvoj naše države za eno pokoljenje in naj govorimo o sporazumu in o sporazumevanju med svobodnim hrvatskim, svobodnim srbskim in slovenskim narodom, ko že imamo zedinjeno in nedeljivo domovino, v kateri se lahko razigrajo vsa zdrava stremljenja in možnosti ter vse upravičene zahteve. Ali naj sedaj obnovimo pravaški in frankovski duh, ko pa sta zmagala Strosmayer in Bački in z njimi »rod vsi hrvaški mučeniki in junaki naše jugoslovanske nacionalne misli. Mi ne smemo dovoliti, prijatelji, da bi se razpasle zablode, in da bi prevare premotile zdravo zavest našega naroda. Nikomur ne bomo dovolili, da bi skušal grešiti nad seboj in nad našim narodom. Take poizkuse bi morali drago plačati. Kakšna radost bi zavladala med neprijatelji jugoslovanskega naroda. Delo in kruh Ali pa se tudi zavedamo vseh socialnih in gospodarskih krivic? Ali ne vidimo toga, da zahtevajo ogromne množice samo zadostnega dela in kruha in da bi dale svojim otrokom vsakdanji kruh. Ne smemo prepustiti ne delavca ne kmeta, ne trgovca ne obrtnika, samemu sebi, v tem neenakem gospodarskem in socialnem boju. Gospodarska pravica in socialna harmonija se morata uresničiti in uveljaviti v vsej naši državi, kajti brez tega ni uspeha v tej borbi za splošni napredek in blagostanje našega naroda. Če mislim nase, sem nezadovoljna, če se primerjam z drugimi, se takoj utešim Niso pa samo gospodarske stiske, bratje, ki nas žulijo. Mi moramo čimprej izboljšati splošne gospodarske in kulturne pogoje vsega našega narodnega življenja na podeželju, kakor v mestih. Strašna je misel, da je naš narod izgubil samo zaradi jetike nad 300.000 duš v teh zadnjih letih in to samo zaradi slabe in pomanjkljive higienske in bolniške službe. Velike in razno vrstne so naše potrebe. Tu sem se jih samo dotaknil, brez vsakih obljub, samo da vas opozorim nanje. Tega, prijatelji, bratje, tega zla ni mogoče ozdraviti in odpraviti z obljubami in zablodami lažnive demokracije. Pač pa so potrebni skupni napori, dobra volja in odločna, resnična služba za narod in državo. V srečnem položaju smo, da je Jugoslavija izredno bogata in prostrana država. Njene možnosti so ogromne. Njene sile še niso izčrpane. Že zdaj pa počiva na tako čvrstih in krepkih temeljih, da se ji za njen napredek in bodočnost ni treba bati. Potrebni so ji samo dobri ljudje, iskreni in pošteni, neumorni delavci na upravi, da bo postala napredna in silna država. V sedanji hudi stiski lahko reče o sebi: »Če mislim nase, sem nezadovoljna, če se pa primerjam z drugimi, se takoj utešim«. Bratje in prijatelji! Od nesmrtnega voditelja Karagjorgja do sedanjih časov so v štirih pokoljenjih junaške dinastije Kara-gjorgjcvičev postopno ustvarili in zgradili neodvisno zedinjeno kraljevino Jugoslavijo. V nadstoletnih revolucionarnih borbah in trpljenju vsega našega naroda od Triglava do Djevdjelije so trpeli in se mučili najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci in dajali tudi najtežje žrtve. Naša narodna zgodovina je prepolna njihovih najlepših imen in njihove zasluge bodo ostale za vse čase kot sporočilo bodočim pokoljenjem. Kralj Zedinitelj največji junak Največja žrtev, največji junak od vseh in za vse veke pri obrambi zedinjene Jugoslavije pa je bil Nj. Vel. kralj Aleksander L Zedinitelj. Vsem nam je zapustil sporočilo svojih idealov in na njihovem braniku junaško žrtvoval svoje življenje. Zapustil nam je Jugoslavijo, da jo čuvam» in krepimo, da jo sodobno uredimo in izpopolnimo, in da bo zedinjeni narod srečen in zadovoljen tako, kakor je on tako ndano in strastno želel. Da usoda ni drugače hotela in da ni zahtevala te najrečje žrtve našega naroda, bi bil on v nekaj letih popeljal Jugoslavijo v novo dobo napredka in preporoda. Našemu pokoljenju je zapustil sveto dolžnost, da njegovo sporočilo izpolnimo. Tega se moramo zavedati. Uspeli pa bomo samo tedaj, če bomo složni in zedinjeni, če se vsi brez razlike združimo v narodno gibanje za obrambo, ohranitev, napredek in blagostanje Jugoslavije. Nedeljske volitve v narodno skupščino so samo manifestacija iskrene narodne volje, da bo to svojo veliko dolžnost izpolnila. Zaradi tega vas pozivam, da v nedeljo 5. maja ne oddaste samo naši listi absolutne večine, marveč da z ogromnim številom in enodušno tudi izrazite svojo neomajno voljo, da hočemo vsi v novo dobo, v napredno, nedeljivo in večno Jugoslavijo. Vsi za kralja in domovino! Živeli! Zadnje besede g. predsednika vlade so nepregledne množice sprejele z novimi, dolgotrajnimi ovacijami. Polegle so se šele, ko je predsednik shoda župan Ilič predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., množice so priredile nove ovacije našemu kra-, Ijevskemu domu in g. predsedniku vlade. Med' prepevanjem državne himne in naših narodnih' koračnic so se nato tisočglave množice polagoma razše v najlepšem redu in miru. G. Boža Maksimovič v konkurenci z našimi Kočevarji Svojevrstna agitacija v Sloveniji (Štampa) KMETOVALCI! Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča znižala zemljarino in s tem prihranila delovnemu ljudstvu nad 200 milijonov Din. Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča uvedla moratorij za kmetijske dolgove in da je znatno znižala obrestno mero. Ne pozabite, da je vlada Bogoljuba Jevtiča storila vse, da se dvignejo cene poljskim pridelkom. Zato glasujte vsi za listo Bogoljuba Jevtiča, ker s tem koristite v prvi vrsti sebi. P?esstawsiiki organiziran® Uubliane za Jevtiievo listo parlamenta. Enako pereče je tudi vprašanje javnih nameščencev in vlada je že pokazala dobro voljo za pomoč, saj je danes ukinila naredbo o dvojnem zaslužku elanov dru-žinee. To je vesel zhak, da vlada hoče popraviti, kar so drugi storiti napačnega. Kriza ni samo v naši državi in preteklo bo še dosti časa, da bo minula. V borbi proti njej pa hočemo pred vsem mir, več gospodarskega dela iih manj politike! Ni nam treba več reševati ustavnih vprašanj, saj je danes aksiom enotna Jugoslavija. Zato se bo parlament lahko posvetil z vsemi svojimi silami gospodarskim in socialnim vprašanje. (Splošno pritrjevanje.) če pa hočemo priti do tega, se mora udeležiti volitev vsak državljan. Vsi naj odločajo in zato naj tudi volijo vsi! Izvesti hočemo konsolidacijo naših političnih razmer in spet uveljaviti poštenost (viharno odobravanje). Ko bomo spet povsod uvedli poštenost, se povrne tudi blagostanje. Bodimo strpni in ne izpodjedajmo drug drugega in ne blatimo vsakega, temveč bodimo prijatelji in pomagajmo drug drugemu. Ljubljana naj spet pokaže, da je prvoboriteljica za močno enotno in trdno Jugoslavijo (fre-netlčcn aplavz), še nikdar hi odrekla, zato pa pojdite spet v boj s pogumom in elanom. Naj vas -n?, straše-s strupenimi prerokbami hi zapeljivimi obljubami.-Ne. udaj-, te se malodušnosti, ker sedaj moramo zmagati, kakor zahteeva čast naroda in države. Kot kandidat javnih in privatnih napie- Tv&iiNicA aessmia ščencev ter delavcev ne prihajam z obljubami, temveč s poštenjem. Vedno bom storil svojo dolžnost! Pojdimo na delo z istim veseljem; kakor smo sedaj tu. Na naš uspeh pri volitvah mora gledati vsa država in sami moramo biti ponosni nanj. Ko se je poleglo živahno odobravanje/se je mestni nredsednik g. dr. Ravnihar zahvalil udeležencem, zlasti pa govornikom ter z najtoplejšimi in prepričevalnimi besedami priporočal, naj gremo na volišče kakor en mož. Pc dvorani je zabučal samo en mogočen: Hočemo! Število volilcev in kliui za ßodeiiiew mandatov Ljubljana, 4. maja. Ljubljanski volilni odbor je za včeraj popoldne ob 18. sklical na sestanek v dvorano OUZD predstavnike najrazličnejših ljubljanskih društev in organizacij, tako gospodarskih in stanovskih, kakor tudi kulturnih in humanitarnih. Predsedniki in odborniki ljubljanskih organizacij so se odzvali vabilu skoraj brez izjeme, da je bila velika dvorana polna do vrha. Ko sta vstopila minister g. dr. Drago Marušič in ban g. dr. Dinko Puc, so ju pozdravile viharne ovacije, ki niso hotele ponehati, že sam ta pozdrav raprezentantov našega javnega in društvenega življenja je najpre-pričevalnejši dokaz, kako ogromna bo zmaga kandidatov državne Jevtiče ve liste v Ljubljani. Z naj večjimi simpatijami pozdraljen je mestni predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar otvori! sestanek in pojasnil, da ga je sklical, ker ni več potreben shod, saj je že impozantni zgodovinski nedeljski manife-stacijski shod dokazal, da je vsa Ljubljana v taboru g. Jevtiča. Zato odslej kandidatje piiiejajo le krajevne sestanke po raznih delih mesta, da čujejo želje vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Danes pa naj stopijo v najožji stik ž voditeljema nove državne ideje dela in preporoda najodličnejši predstavniki organizacije Ljubljance. Govornik je prav prisrčnb pozdravil ministra g. dr. Marušiča in bana g. dr. Dinka Puca ki so jima zborovalci priredili več-minutne viharne ovacije. S frenetičnimi vzkliki so pozdravili tudi kandidata nadsvet. g. dr. Rika Fuxa in drugega kandidata, min. n. r. g. Ivana Mohoriča, ki je odsoten zaradi svojih shodov v radovljiškem okraju. Dolgo niso vzkliki in aplavzi pustili ministru g. dr. Marušiču do besede. Končno je pa prišel in njegov govor prinašamo le v glavnih obrisih: ministra dr- Maraillia Dragi prijatelji! Ko vas pogledam, se spominjam besede Koseskega, vitezi cenjeni, kam ste namenjeni, kaj vam zažiga v obrazih pogum. Veseli in jasni obrazi vaši pričajo o vašem pogumu ih o novi veri v zmago 5. majnika! Vsi razumete, zakaj hočemo in moramo zmagati. Vsi veste, da je sedanja vlada, vlada malega človeka in tudi vsi odobravte njen socialni in gospodarski program. Nepotrebno je govoriti o njenem nacionalnem programu, naj ves svet ve, da so Slovenci prvi in glavni po-oorniki jugoslovanstva. Samo ta deklaracija enotnega jugoslovanstva je dovoljna za nas. Vsakdo tudi ve, da gospodarska kviza ni prizanesla naši Jugoslaviji, vendar pa ne maramo igrati vlogo ptiča noja in moramo, ker tudi hočemo povedati narodu resnico o njej, obenem pa tudi slovesno izjaviti, da smo z vso odločnostjo pripravljeni, da čimprej končamo to krizo. Jugoslavija naša mati Svoje drage Jugoslavije ne ljubimo samo «z čuvstvenosti in sentimenta, temveč tudi zato, ker Jugoslavija mora biti naša m ati, ki nam poleg svojce Ijubez-ri in varstva mora 'dati tudi DELA IN KRUHA. Neoporečno, in popolnoma sigurno je, da ima vlada rajši delo kot besedo. Zato. mora z vso šilo vsakdo podpreti delavno in konstruktivno vlado, kar je dokazala že z vsemi svojimi dosedanjimi ukrepi. Resnično je ta vlada, vlada dela, saj se v vseh ministrstvih dela noč in dan in se na vseh koncih in krajih dela na to, da končno preko vseh sporov in sporčkov pridemo k resnemu in plodonosnemu delu. Prav danes ste spet zvedeli za sklep vlade, da bodo od 1. junija dobivali uslužbenci, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci spet svoje redne polne prejemke. Zvedeli ste tudi za sanacijo Bratovskih skladnic, ki bo s skladom Bratovskih skladnic zajamčila mirno starost vpokojenih rudarjev in drugega delavstva, ki so dosedaj le obupano vpraševali, če bodo sploh kdaj kaj dobili. Davi so bili z ustanovitvijo centralnega sklada Bratovskih skladnic rešeni teh težkih skrbi za vedno. Težke so posledice brezposelnosti In za njeno olajšavo je vlada že ustanovila velike fonde za javna dela, da spet poživimo delavnost in da bo vsak delavec prišel do dela in zaslužka, s tem bo pa tudi trgovec in obrtnik rešen dosedanjih' težkih razmer. Stavbo naše države moramo graditi od spo-daj — od delavca in od kmeta, saj onim zgoraj ni treba skrbeti za vsakdanji krah. To je program, ki z njim pritegnite vse in vsakega na volišče. In še drug razlog nam veleva na volišče: Po smrti Viteškega.kralja.(soglasni vzkliki slava) se jc ves svet vprašal, ali je naša država le enodnevna tvorba ali delo generacij in stoletij, ki je organski izšla iz celotnih naših želja in stremljenj. Mi smo tedaj dokazali, da je Jugoslavija večna, da je nikdo ne podre. Sedaj pa smrti moramo potrditi pri volitvah, da je ta država, ki jo je kralj Aleksander Zedinitelj zapečatil s svojo krvjo tudi močna enotna in nedeljiva. Vsemu svetu moramo dokazati, da bo naj- manjši odpor proti Jugoslaviji, našel pri njeni obrambi enoten ves jugoslovanski narod. Kakor morje je grmela navdušenost poslušalcev, dokler jo niso prekinile besede mestnega predsednika g. dr. Ravniharja, ki se je s kratkimi besedami zahvalil govorniku. Nato je pa po večminutnih viharnih pozdravih izpreegovoril ban g. dr. Dinko Puc Dragi Ljubljančani! Nisem hotel zamuditi današnjega sestanka, saj mislim, da imam še vedno nekoliko hišne pravice v Ljubljani. (Vzkliki: Vso!) Hotel sem tudi izpregovoriti kot najvišji čuvar pravice v banovini, da gre pri volitvah za višje cilje, kakor za izbero kandidatov. Dobro veste, da so se ob smrti kralja Mučenika Aleksandra (slava mu!) zbirale čete ob naših mejah in pohlepno čakale, da nas pacificirajo. Ves svet je čakal, kaj se zgodi, ker so mislili ih čakali, da s smrtjo kralja propade stavba Jugoslavije. Ne samo zunanji, temveč tudi notranji sovražniki so raztrobili vse naokrog, da je naša država gnila. Ves narod je žaloval, kakor en mož in zunanji minister mogočne Anglije Simon je presenečene in hladno konstatiral: Motili smo se, revidirati moramo svojo sodbo. Danes stojimo pred drugo preizkušnja: ali je narod edin, da Jugoslavija ostane taka, kakor je, enotna in nedeljiva, ali pa morda ni bolj prikladna federalistična ali kaka druga oblika. Če smo za kralja vsi plakali in prelivali solze iz sentimenta, kakor se je izrazil moj cenjeni predgovornik g. minister dr. Marušič, moramo državo vzdrževati tako kakor je potreba. Red hočemo napraviti! Manifestiramo, da hočemo eno državo, enega kralja in en narod. Nobenega kompromisa ne poznamo, ker hočemo da država ostane. Imamo dva sovražnika, prvi iz Hrvatske z dr. Mačkom, ki zahteva, da se vrnemo pred prvi december 1918. Zahtevajo, da bi se znova dogovarjali in pogovarjali s Srbi in Hrvati o ustanovitvi nove države. Pri tem pa pozabljajo, da so s propadom Avstrije velesile priznale tudi Jugoslavijo. To priznanje naše samostojne Jugoslavije je dokument in ta pergament trgamo, če hočemo pred zgodovinski 1. december 1918. V tem trenotku mi nismo več Jugoslovani, temveč Avstrijci, premagani Avstrijci brez pravic. Fantast je tisti, kdor misli, da bi nas internacionalni forum spet priznal, zakaj ni več tistega duha v svetu, kakor je bil takoj po krvavi vojni. Že drugi dan bi tuje čete korakale čez mejo, da nas zasužnjijo. Slovesno izjavljamo NE POZNAMO HRVAT-SKEGA VPRAŠANJA in tudi ta del naroda se mora pokoriti celokupnosti. Mi vemo, da je večina Hrvatov v zdravih jugoslovanskih rokah. Drugi naš sovražnik je pa abstinenčno gibanje, ki se pojavlja od gotovih struj. Kdor hoče pokazati vsej Evropi, da nismo zreli, ta pridiga abstinenco. Soodgovornost pa veže vse brez razlike in nikdo se odgovornosti ne more odreči z abstinenco. Prav tako kakor mož ne more zvreči odgovornost za hišo na ženo. Vsi Slovenci smo odgovorni za Jugoslavijo in nikdo se te odgovornosti ne more in ne sme otresti. Ena stran dela za abstinenco, ki jo poznamo že od prej, druga smer za abstinenco pa prihaja od malkontentov, ki niso zadovoljni, ker jim ni bilo v vsem ustreženo. Sebično so užaljeni ter sedaj sejejo malodušnost, so pa zato prav tako izdajalci kakor prvi. Kdor seje abstinenco, izdaja Jugoslavijo. Kjer bo pri volitvah malo glasov, bo isto kakor z Mačkovimi glasovi. Ljubljančani na vašo zvestobo apeliram, da tudi sedaj obvarujete sta- o čast Ljubljane. Prednjačite Sloveeniji in vsej državi, ter ne trpite, da vas premo 8, London M'945, Newvork 308 7/s, Bruselj 52 30, Milan 25‘475, Madrid 42‘225, Amsterdam 208'80, Berlin 124-30, Dunaj 57'85, Stockholm 77T0, Oslo 7510, Kopenhagen «676, Praga 12'895, Varšava 58'30, Atene 2’90; Carigrad 2'48. Bukarest-« s'05, Uelsingfors (i'60, Buenos Aires 0'785 Volilno delanle In razdelitev mandatov Ugoden odmev fran* cosko-ruskega pakta Pariz, 4. maja. r. Kakor je znano, je bil v četrtek ob 18.30 svečano podpisan francosko-ruski pakt. Podpisala sta ga francoski zunanji minister Laval in ruski poslanik v Parizu Potemkin. Dokument obsega sedem s strojem pisanih strani, in sicer ima pogodba pet, izvršilni protokol pa dve s-'trani'. Časopisi poročajo z velikim zadovoljstvom o podpisu tega pakta, o katerem so radi dolgega zavlačevanja krožile že vae mogoče govorice. Listi s pos'ebnim zadovoljstvom naglašajo, da je francosko-ruski pakt v obliki, v kakršni je sklenjen, najboljši instrument miru, ki bo silno pripomogel k organizaciji varnostnega sistema v Evropi, saj je stiliziran v dubu pakta DN in ne nasprotuje določbam locarnsike pogodbe. Pakt je s tem indirektno naglasil, da je treba obstoječe pogodbe izpolnjevati. List »Petit Pa-risien« piše med drugim, da je podpis tega pakta francosko javno mnenje pozdravilo z iskrenim zadovoljstvom. Sporazum je porok za konsolidacijo odnošajev in prijateljsko sodelovanje med ruskim in francoskim narodom. — »Oeuvre« pa pravi, da se je s podpisom tega pakta končala velika bitka za okrepitev miru v Evropi. Drugi maj bo važen datum v zgodovini organizacije miru. Ženeva, 4. maja. AA. V krogih DN poudarjajo, da je francosko-sovjetski pakt diplomatsko dejanje izredne važnosti in da popolnoma u-dreza današnjim potrebam mednarodnega položaja. Sestanek v Benetkah Benetke, 4. maja. r. V palači Gritti, kjer so zbrani zastopniki časopisov in časopisnih agencij, je zelo živahno življenje. Prišli so sem številni časnikarji iz Rima, Budimpešte, Dunaja in Ženeve. Avstrijska in madjarska delegacija pa bosta prispeli danes ob 11.32. Danes dop. pričakujejo tu avstrijskega in madjarskega opol-nomooenega ministra pri Kvirinalu. Z jutranjim brzovlakom je že prispel državni podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Suvich s člani italijanske delegacije. Ministri se bodo verjetno sestali v prvih popoldanskih urah. Na prvem sestanku bodo izmenjali mnenja o problemih, ki direktno tangirajo Avstrijo, Madjar-sko in Italijo. Beneški sestanek naj bi po mnenju rimskih krogov tvorili zadnjo etapo v verigi predpriprav za podonavsko konferenco v Rimu. Izmenjava mnenj, ki jo je predvideval že rimski protokol, podpisan v marcu lanskega leta v Rimu, naj bi pripomogel k enotnemu nastopu vseh treh držav na podonavski konferenci v Rimu. Konferenca bo trajala trd dni. Kriza španske vlade Madrid, 4. maja. AA. Predsednik vlade Ler-roux je podal ostavko svojega kabineta. Predsednik republike Zamora ostavke ni sprejel in je prosil Lerrouxa, naj se še enkrat posvetuje s člani vlade. Lerroux je odgovoril, da bo zvečer dal končni odgovor predsedniku republike. London v svečanem razpoloženju London, 4. maja. AA. V zvezi s proslavo petindvajsetletnice vladanja kralja Jurija V. prihajajo od vseh strani nepretrgoma telegrami s čestitkami. V dvoru je v ta namen postavljena posebno poštno-telegrafska postaja. London je ves v svečanem razpoloženju in silno živ radi izredno velikega števila gostov, ki so prišli od povsod. 25 letni vladarski jubilei anstleškeitia kralia Rim, 4. maja. r. V tukajšnjih krogih smatrajo, da bo francosko - ruski sporazum zelo olajšal impeh podonavske konference. Pomagal pa bo obenem razčistiti politični položaj v vzhodni Evropi . Beograd, 4. maja. (Izv.) Podpis francosko-ru-skega pakta je bil pri nas sprejet z velikim veseljem in ga vsi politični krogi pozdravljajo kot dragocen prispevek k miru v vzhodni Evropi. Enaka poročila zadovoljstva pa prihajajo tudi iz ostalih dveh prestolnic držav Male antante, iz Bukarešte in Prage. Po splošnem prepričanju rumunskih političnih krogov pomeni francosko-ruski pakt enega izmed glavnih členov v verigi paktov, ki naj ohranijo mir v Evropi. V Pragi se francosko-ruskega sporazuma še prav posebno vesele, ker bo po mnenju tamkajšnjih krogov zelo olajšal češkoslovaško-ruski sporazum v podobni obliki, ki je tudi že napovedan. Varšava, 3. maja AA. »Kurier Varšavski« komentira podpis francosk-ruskega pakta in pravi, da je pakt delo miru in da je kot tak deležen simpatij Poljske. Pariz, 4. maja. Havas poroča iz Moskve, da so v sovjetskih uradnih krogih zelo zadovoljni s podpisom francosko-sovjetskega pakta. Listi obširno komentirajo besedilo sporazuma in prinašajo obširna poročila o svečanostih podpisa in izmenjavi brzojavk. Nemški demantiji Berlin, 4. maja. AA. V tukajšnjih uradnih krogih zanikajo vest o izvršitvi smrtne kazni nad Bertholdom Jacobom, ki so ga nedavno tega nasilno odvedli s švicarskega ozemlja v Nemčijo. Proti Jacobu vodijo sodne oblasti redno preiskavo zaradi veleizdaje. Berlin, 4. maja. AA. Uradni krogi kategorično zanikujejo vesti o dozdevni zopetni uvedbi garnizij rajhsvera v mestih demilitariziranega pasu v Porenju. Nemški komentar Berlin, 4. maja. A A. »Deutsche dipl. Korrespondenz« piše o včerajšnji debati v angleški spodnji zbornici in pravi med drugim: Če Velika Britanija zares hoče potoni svobodnih pogajanj priti do sporazuma o oboroževanju, bo to zelo velikega pomena v prvi vrsti zaradi podpina francosko-ruskega pakla o medsebojni pomoči. Tekom debate v gornji in spodnji zbornici se je veliko govorilo o programu za organizacijo pravega miru in resnično varnosti. Toda Nemčija ne bo postavila svojega podpisa pod noben nov sporazum, če ne bo prepričana, da se tudi na drugi strani ne teži po ohranitvi miru. Macdonald je pravilno poudaril v svoji izjavi, ko je opozoril na Hitlerjeve besede, da no bo Nemčija poteptala nobene pogodbe, ki jo bo prostovljno sklenila. Na Poljskem — sneg Varšava, 4. maja. A A. Na vsem Poljskem že 36 ur neprestano sneži. Na nekaterih krajih je zaradi velike množine snega nemogoč železniški promet, mnogo cest jo pa od brozge neprehodnih. Sneg je napravil velikansko škodo, posebno sadjarstvu. Šaljapin v bolnici Haag, 3. maja. AA. Zdravstveno stanje znamenitega pevca Šaljapina se je obrnilo na slabše. Razen bronhitisa boleha Šaljapin tudi za splošno zastrupitvijo krvi. Danes so ga prepeljali v ameriško bolnico v Neuillyju pri Parizu. m %m@g§ Ljubljana, 4. maja. Jutri v nedeljo bo za našo državo vele-važen dan. Posebno za nas Slovence. Volilna borba v mestih in na deželi je pri-kipela na vrhunec. Opozicija je napela vse moči, da pridobi volilce na svojo plat. Da ne bo prodrla, to je menda jasno prav vsakomur. Poražena bo na vsej črti, kajti drugače tudi mogoče ni. Posebno v Sloveniji bo njen poraz katastrofalen, kakor je bila tudi njena politika med volitvami katastrofalna. Naš slovenski človek v politiki ni romantik, kakršni so n. pr. Hrvati. Naš slovenski človek, bodi to kmet ali uradnik, obrtnik ali delavec, industrijalac ali nameščenec gre vedno za konkretnimi cilji. Kaj hočemo? Hočemo predvsem trdno državo. Hočemo trajen in pošten režim, ki bo moral, hočeš-nočeš, izvesti reforme in dela, ki jih ljudstvo s pravico zahteva. Iz polomij gospodarske krize moramo ven, hočemo gospodarskega dela, dela in zaslužka sploh in olajšanja javnih bremen. Jevtičeva vlada bo to dala in samo ona. Opozicija ne more dati drugega kot nove prepire. Političnih prepirov, sporov med plemeni, stanovi, sloji, med Slovenci, Hrvati in Srbi — vsega tega ne maramo in ne potrebujemo več. Samo složen narod, v katerem je prodrlo spoznanje, da so vsi potrebni, da ne moremo v našem narodnem sestavu pogrešati prav nikogar, pa naj je to revež ali posestnik, delavec ali podjetnik, kmet ali uradnik ali sluga ali dninar. Vsi, ki delajo, so za nas, za državo nepogrešljivi. Strniti moramo naše narodne vrste, sebi in vsemu svetu nakljub moramo pri jutrišnjih volitvah pokazati, da smo narod, ki se ne pusti več cepiti, razkrajati, omalovaževati. To voljo do življenja, do novega življenja, mora naš narod pokazati enodušno. Slovenci nočemo in ne smemo biti več tiste politične slape, kot smo tako često bili. Naši ljudje so radi, preradi verovali vsakemu, ki je pripovedoval razne politične bajke, nasedali tujim programom in geslom. Sami iz sebe moramo odslej voditi politične misli, posvečati moramo svojo pozornost svojim lastnim zadevam, svojim lastnim, slovenskim vprašanjem. Temeljno naše vprašanje je naša narodna eksistenca. Naš narodni obstoj pa je ozko zvezan z Jugoslavijo. Če pustimo pasli Jugoslavijo, bomo propadli, postali bomo plen Avstrijcev, Italijanov, Madjarov in morda tudi Hrvatov. Povejmo jutri, da tega nočemo, da hočemo ostati skupaj in da se ne pustimo uničiti. Kdor jutri ne bo glasoval za kandidatno listo Bogoljuba Jevtiča, bo pokazal samo svojo politično nezrelost kot Slovenec in kot Jugoslovan. Pokazal bo, da se ne zaveda nevarnega položaja, v katerem se Slovenci nahajamo. Svet mora jutri v nedeljo dobiti neokrnjen dokaz, da Slovenci nočemo umreti, da marveč hočemo živeti in da je zemlja, po kateri se stegujejo pohlepne roke drugih, tujih narodov, naša, da te naše zemlje nikomur ne dajemo. ta dokaz moramo Slovenci doprinesti za vsako ceno. Vemo, da je bilo med nami mnogo nezadovoljstva. Tudi mi smo bili nezadovoljni. Prav zaradi tega pa hočemo na nova pota, hočemo, da se napake bivših režimov popravijo in sicer korenito popravijo. Mi hočemo nov gospodarski in socialni red, v katerem bo vsak Slovenec mogel s pridnostjo, z delom in poštenostjo doseči človeka dostojno eksistenco. Vsak Slovenec, samo da je pošten, je državi potreben in nenadomestljiv. Zato ima vsak slovenski človek pravico do eksistence, do dela in jela, do koščka solnca na tej naši prelepi zemlji. Sramota naj poslane, da bi na tej lepi zemlji, ki so jo branili pred tujci in jo v potu obraza obdelovali naši pradedi, živel rod v bedi in pomanjkanju. Jevtičeva vlada hoče odločno na to pot, hoče združiti ves narod in ž njim skupaj urediti sedanji kaos ter doseči s pametjo, s slogo in požrtvovalnim delom za ves narod brez razlike stanu, premoženja, vere in družabnega položaja, doseči dobo po-inirjenja, dela in socialne vzajemnosti. Jutri v nedeljo naj Slovenci pokažejo, da jih je doba 15 letnih razprtij in nesloge izmodrila in jim prinesla voljo, svoj položaj zboljšati ter urediti svoj gospodarski, socialni in kulturni položaj v svetu in v državi, za katero smo. Mlnisfef dr. Marušič v Mostah * Tudi v Mostah je bil sinoči sijajno obiskan shod v šoli, ki mu je predsedoval upravnik meščanske šole g. Mirko Mesojedec. Z nepopisnim navdušenjem so volilci odobravali izvajanja svojih kandidatov, ministra g. dr. Marušiča in mr. Hočevarja ter njegovega namestnika g. Mesca, končno je pa udeležence še tajnik NSZ g. Bučar pozval, naj se vsi udeleže volitev in poskrbe, da bodo vsi Moščani brez izjeme glasovali za državno listo g. Jevtiča. DVA VAŽNA GO\ RA V RADIU V soboto ob 13. uri govori v radiu gospod minister dr. Drago Marušič, ob 20. uri pa g. ban Dravske ' anovine dr. Dinko Puc. Nj. Kr. Vel. Jurij V., kralj Velike Britanije in britanskih prekomorskih dominijonov, branilec vere in imperator Indije, obhaja dne 6. maja petindvajsetletnico svojega vladanja. Rojen je bil 3. junija 1. 1865., a prestol je zasedel 6. maja 1. 1910. Njegovo detinstvo je bilo srečno. Zgodnja deška leta je preživel skupaj z bratom princem Albertom. Kot loleten deček je hkratu s svojim bratom postal pomorski kadet na ladji »Britania«. Tako mu je bila že v rani mladosti dana prilika, da izvežba vse svoje te- lesne in duševne sile. Za prestolonaslednika je bil določen prinčev starejši brat Albert, princu Juriju pa je bila namenjena mornariška kariera. Ko je princ Albert vstopil v armado, je princ Jurij prišel na ladjo »Bahanto« in je na njej potoval v Indijo. Kmalu je zaslovel zaradi svoje izredne duhovitosti. L. 1880. je nastopil vrsto daljših potovanj, ki so mu prinesla kopico značilnih častnih nazivov. Imenovali so ga »kralja pomorca« in »vladarja, hi je največ potoval«. To pa po vsej pravici! Kralj Jurij natanko pozna Južno Afriko, Južno Ameriko, Fidžijsko otočje, Javo, Ceylon, Egipet, Palestino in Grško. Kronika vseh teh potovanj je ohranjena v prinčevih pismih, dnevnikih in zapiskih, ki so izšli kot posebna knjiga: »Potovanje ladje ,Bahante‘.« Po dveletnem potovanju je prišel princ Jurij kot podporočnik na vojno ladjo »Kanado«. Z njo se vrne na Angleško, kjer dokonča kolegij vojne mornarice v Greenwichu, nato pa torpedsko in artilerijsko šolo. L. 1885. napreduje za poročnika in pride na vojno ladjo »Gromovnik«, ki je pripadala sredozemski flo-tilji. Po bivanju na raznih vojnih ladjah pride princ Jurij končno 1. 1889. na admiralsko vojno ladjo »Northamberland« v kanalu La Manche. L. 1891. je imenovan za komandanta vojne ladje »Melampoos«. Tu je prinčevo pomorsko kariero nenadoma prekinila bratova smrt. Princ Jurij je postal prestolonaslednik in je takoj dobil tradicionalni naslov vojvode Vorškega. Dne 6. julija L 1891. se je poročil s princeso Viktorijo Marijo. Njun najstarejši sin, sedanji princ Waleski, je bil rojen 23. junija L 1894. Razen njega ima kralj Jurij še tri sinove. To so vojvoda Yorški, Glosterski in Kentski. Leta 1899. je kraljevska dvojica na ladji »Ophir« odpotovala v Avstralijo, odtod pa v Novo Zelandijo, Južno Afriko in v Kanado. Po vrnitvi na Angleško je princ prestolonaslednik govoril svoj znani, sloviti govor »Predrami se, Anglija!« V tem govoru je po vtisih, ki jih je dobil v dominion ih, odločno zahteval, da se Anglija mora prebuditi, ako hoče obdržati svoj vodilni položaj v kolonialni trgovini. Še za vlade svojega očeta je princ Jurij zaslovel po svoji široki razgledanosti ter po vdanosti imperiju in njegovim narodom. Zato ga je ves imperij navdušeno pozdravljal, ko je 1. 1910. zasedel prestol. V kratki dobi svojega vladanja pred vojno se je nudilo kralju Juriju V. obilo problemov in nalog, v katerih je pokazal vse izredne sposobnosti odličnega vladarja. Ob izbruhu vojne se ga je zato v vdanosti in ljubezni oklenil ves prostrani imperij. V vojni dobi so napori kraljeve rodbine igrali najpomembnejšo vlogo, da so bodrili narod in ohranjali njegovo hrabrost vedno na višku. Medtem ko so se njegovi sinovi udejstvovali na raznih bojiščih, je kralj večkrat prišel na francosko in belgijsko fronto. L. 1921. je kralj Jurij V. otvoril novi parlament. Obiskal je Belgijo in Holandijo in se poklonil padlim borcem. Zadnje inozemsko potovanje je kralja Jurija V. L 1923. vodilo v Italijo. L. 1928. je kralj težko obolel in dva meseca njegove bolezni sta pomenila vsemu imperiju čas žalosti in najgloblje zaskrbljenosti. Kot človek se kralj Jurij V. odlikuje po svoji preprostosti. Vdan je tudi športu. Najljubša njegova zabava je jadralni šport. Poleg tega ga smatrajo za najboljšega strelca v imperiju. Petindvajsetletnica njegovega vladanja pomeni zato vsemu Britanskemu imperiju izreden praznik, ki ga bodo v vdanosti in navdušenju proslavljali ne le v Angliji sami, ampak tudi širom vseh prostranih dominionov. Želji, da usoda še dolgo ohrani odličnega vladarja v blagor Britanskega imperija in v dobro sporazumu in miru med narodi, se v topli iskrenosti pridružujemo tudi mi kot odkriti, resnični prijatelji angleškega naroda in njegovega slavnega kraljevskega doma. Veličan Fink »mrl Ljubljanskega Sokola je zadela zopet ležka izguba. Ni še dolgo, ko smo spremili na zadnji poti nepozabnega brata Frana Krapeža, že je posegla smrt po enemu stare sokolske garde — po bratu Veličanu Finku. Blagi pokojnik je bil član Ljubljanskega Sokola v 80 letih in se je marljivo udejstvoval v njegovih vrstah. V letih 1886. do 1888. je bil predtelovadec Ljubljanskega Sokola ter skupno telovadil z brati Mu-lečkom, Benčanom, Kremžarjem, Mayer jem in drugimi. Zaradi svojih velikih sposobnosti so ga bratje telovadci kaj kmalu izvolili za načelnika ter jo vodil takratne ljubljanske Sokole na razne tabore in javne shode, kjer se je utrjevala -lo-venska in slovanska zavest. V vsem svojem Življenju ni nikdar zapustil svojih sokolskih bratov ter je ostal zvest staromu Ljubljanskemu Sokolu do svoje smrti. V zadnjih letih je bil član uprave Ljubljanskega Sokola ter je vedno pomagal kjerkoli je bilo potrebno. Danes vrlega brata Veličana ni več med nami, zapustil naa je ko smo ga še potrebovali. Njegov spomin pa bo ostal svetal ■(•med našim Sokolstvom. Slava bratu Veličanu Finku! * Članstvo ljubljanskih sokolskih društev se obvešča, da je umrl brat Veličan Fink, član uprave in bivši načelnik Ljubljanskega Sokola. Pogreb bo v nedeljo 5. maja ob 16. uri izpred hiše žalosti Poljanca cesta 15. Ljubljanski Sokol spremi pokojnega brata na poslednji poti korporativno z društvenim praporom. Ostala društva pa odposlanstvih v kroju. Drugo članstvo ali v kroju, ali v civilu z znakom. Zbirališče pred Narodnim domom ob pol 16. uri. Dnevni dogpodki X Vičani! Jutri vsi kot en mož na volišče ssa listo g. Bogoljuba Jevtiča. Volilna pisarna bo v gostilni Sokolskega doma in bo poslovala od 7. do jaključka volitev, kjer se bodo dobile vse informacije. Volilni odbor. X Občinski volilni odbori, poročajte takoj telefonično ali brzojavno glavnemu volilnemu odboru o vseh važnejših pripetljajih. X liadio bo na dan volitev ves dan oddajal poročila, zato po vseh krajih organizirajte sprejemanje in širjenje vesti, ki jih bo oddajal radio. Kjer je mogoče, postavite radioaparate na javne prostore ali v javne lokale. MALINOVEC iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična. X Znižanje obrestne mere pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije a. d. Na predlog upravnega odbora Zanatskega banke je g. minister za trgovino in industrijo odobril sledečo obrestno mero za posojila pri Zanatski banki počenši od 1. maja t. 1. 1. obrtnikom, ki nimajo delnic Zanatske banke 9J4% na leto; 2. obrtnikom, ki imajo delnice Zanatske banke 9% da leto pod pogojem, da imajo ti obrtniki za vsakih 2000 Din Ne nasedaj ogromni reklami, ker tujec te s tem le omami. „Snežinko“ za pranje vzemi in tujcu le nič ne verjemi! 100% DOMAČ IN CENEJŠI IZDELEK! posojila najmanj eno bančno delnico; 3. obrtnim produktivnim zadrugam 9% na leto; 4. mešanim kreditnim zadrugam za kreditiranje obrtništva 1% na leto; 5. obrtnim zbornicam 7% na leto; 6. obrtnim domovom 6% na leto. 7. Na državne vrednostne pairje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke 7% na leto. I n t e r e se n t i -obrt ni k i za posojila dobe ustne ali .pismene podrobne informacije pri podružnici til a zavoda v Ljubljani, Gajeva ulica 6. Vesnu-aiMiifator Maribor avta-, radio- (motorne) baterije Domači proizvodi Enoletna garancija X Pomota za 'J milijonov dinarjev! Kdo drugi jo je zagrešil, kakor edino tiskarski škrat, ki sploh neusmiljeno razsaja po našem listu in celo naslovov ne pusti pri miru. S kom je ta vražji škratelj vendar zvezan in s kom konspi-rira ter sklepa zarote, da je včeraj zmanjšal vrednost vodovoda za Suho krajino od 32 milijonov kar za 9 milijonov dinarjev na 23 milijonov. Čitatelji so sicer to pogreško v podnaslovu že popravili, ko so čitali v članku pravo vsoto. 32 milijonov dinarjev, kolikor bo veljal 119 km dolgi vodovod za Suho krajino. Ljubljana * Upraviteljsfvo državne narodne šole na Viču obvešča starše, da bo cepljenje šolskih otrok zoper koze v ponedeljek C. t. m. ob treh popoldne v šolski telovadnici. K cepljenju morajo starši točno ob določeni uri poslati učence in učenke, ki so rojeni leta 1925 in torej v tekočem NAPISI — TABLE TRANSPARENTI — ČRKE PIUSTOU, LJUBLJANA TELEFON 29-08 — RESLJEVA CESTA 4 letu izpolnijo 10. leto, in vse tiste, ki iz kateregakoli vzroka prejšnja leta še niso bili cepljeni. Vsi ti učenci in učenke se morajo v ponedeljek dne 6. maja popoldne še pred tretjo uro zbrati v svojiii razredih, da jili učiteljstvo uvrsti in pelje v šolsko telovadnico k cepljenju.. Krojaški salon za gospode in dame SUŠNIK JOSIP obveščam cenj. naročnike, da delam samostojno v Rožni ulici št. 13. * Letošnja proslava Materinskega dne je združena z javnim koncertom, ki ga priredi Glasbena Matica v ta namen v sredo, dne 8. t. m. v veliki unionski dvorani. Koncertni spored obsega razne koncertne točke solistične in orkestralne. Izvajajo jih izključno le domači umetniki, mladinski zbor in Orkester Glasbene Matice ter drž. konservatorija. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. * Škoda vslcd pozebe. Zadnji mrzli dnevi so napravili na poljih in na vrtovih, zlasti pa na sadju, ogromno škodo ne samo pri nas, ampak skoro po celi državi in iz vseh krajev prihajajo prav tužna poročila, iz katerih odseva velik strah za prihodnjo letino. Ne trdimo ravno, da škode ni, a mogoče je pa tudi, da se bo še marsikaj popravilo; star pregovor namreč že pravi, da letina ni nikoli tako dobra kakor si jo kmet želi, a tudi nikdar tako slaba, kakor se kmet boji. * Zaspal in umrl. Na pravoslavne velikonočne praznike je prišel domov na počitnice 20-let-ni služitelj bogoslovja Sava Mihajlovič k svojim staršem v Deli Manastir. Komaj pa je prišel domov, ga je prevzel silen spanec. Spal je nepretrgoma 4 dni, peti dan pa je umrl. * Društvo »Soča« je imelo sinoči širšo sejo svojega odbora, ki jo je vodil predsednik' g. Ivan Sancin. Po dnevnem redu so razpravljali o volitvah, ko je g. Dragotin Kosem kot namestnik kandidata orisal gospodarski in socialni program vlade, za njim so pa govorili še šolski nadzornik v p. Lojze Urbančič, prof. Bačič, g. Peter Pavlovič, g. Oblak ter kandidat g. dr. Riko Fux, končno pa še namestnik kandidata g. Rajko Turk ter predsednik Ivo Sancin, ki je med največjim navdušenjem za kandidate zaključil sejo. * Takse na tuja motorna vozila. Taksa 10 Din na dan, ki so jo plačali tujci in dvolastniki za svoja motorna prevozna sredstva v naši kraljevini, se smatra, kot nadomestek letne takse, ki so jo plačevali lastniki prevoznih sredstev naši državljani po tar. št. 100 taksne tarife. Ker se z uredbo o taksi na prevozna sredstva in državni trošarini na plinsko olje^od 29. marca 1935 ukine letna taksa iz tar. št. 100 taksne tarife, se s to uredbo ukinejo tudi določbe, v kolikor se nanašajo na pobiranje 10 dinarske dnevne takse na tuja motorna vozila. Še pred določeno uro so se suoči zbrali volil-ei XV. volilnega okraja v znani gostilni »Pri Nacetu« in tu napolnili verando ter prostor pred verando na gostilniškem dvorišču ter ves čas zborovanja manifestirali svojo odločno voljo, da pojdejo strnjeni na volišče za Jevtičevo listo. Zbrovanje je trajalo celi dve uri, navdušenje se je vedno bolj stopnjevalo in volja volilcev, da pojdejo na volišče vsi do zadnjega in store vso svojo narodno in državljansko dolžnost, je poslala trdila in neomajna. Po otvoritvi shoda in poklonitvi spominu blagopokojnoga kralja Aleksandra I. Zedinitelju so nastopili s svojimi govori: kandidat dr. Riko Fux, namestnik kandidata Ivana Mohoriča g. Rajko Turk, železniški načelnik g. Deržič, odvetnik dr. Oton Fettich in g. Zupanc. Z veliko pozornostjo so volilci sledili zlasti izvajanjem kandidata dr. Rika Fuxa, ki je najprej analiziral naše današnje politične, gospo-drske in socialne razmere počenši s svetovno vojno ter jih označil v prvi vrsti kot direktno posledico vojne. Oddajmo torej vsi složno svoje glasove dne 5. maja za listo g. Bogoljuba Jevtiča. Nato je spregovoril namestnik kandidata g. Mohoriča, ki je izvajal Govor g. Rajko Turka Spoštovani g. volilci — spoštovani zbor! Že od mojega predgovornika ste deloma zvedeli, kaj vse je današnja vlada že izvedla in kake načrte si je zamislila za bodočnost. Tn od Vas g. volilci je sedaj odvisno, če jih bo lahko tudi izvedla. Ali bi ne bil zločin, če bi take vlade ne podpirali, ki nam je pokazala z neštetimi ukrepi pravo pot, da pridemo s te krize. Ko so že davno po vseh državah energično napovedali neizprosen boj tej pošastni krizi, smo jo pri nas še vedno mirno gledali in sam prejšnji šef vlade je na vse pametne predloge naših gospodarskih in delavskih organizacij dejal: V nedeljo zjutraj Jaka: Kam pa, Miha, kam? Miha: Ejdun, veš Jaka, taka me kuha, dab se kar razletu. Jaka: Zakva pa? Miha: Pr mej štefec, glih tolk, da se še nazaj držim! Sm slišu tista šleva, tistga pou Žaneta, koku je guvuru, da ne hodmo volt. Jaka: Pa te je tu tko pogreu? Miha: Hardun, kaj me ne bo! Da ne hodmo volt?! Astn, tu je glih tolk, kukr, dab reku, ne it gaset, če hiša guri. Al ne viš, da so okul po svet same prekucije in glih tku čakajo na nas kukr jastrebi na pišče-ta? Fouš so nam, ko mama še narveč ornge in miru, pa bi nas radi nahecal, dab se začel kavsat med zboj. Jaka: Kaj ne poveš! Miha: Ja, ja, tisti Pribičevič, k se mu od same jeze kisa v gval, jih je vzev pud ku-manda, Mačka in vsa dlaka, kar je je ukol nega. H kurit se nem medi, zatu taku trobjo. Ko bli pa na vrh, pol pa, prmej štefec: sej že verna, kuko je blo! Ogenj v streh, nas bi pa cvrl! Jaka: Kua pa Pribičeviča vlečeš v šunder? Miha: Zato, k ti gespudje sami ne veja, kaj so! Maček misli, da mijavka, u resnic pa samo praska na Pribičevićeva komanda. Jaka: Tko? Zdej pa že vem, kolk je ura! če je pa Pribičevič vmes, potlej pa le vsi pokonci Tud če mi noge odžagajo, grem zoper nega! Ta nam je že dost škode na-redu. Znim mora bt enkrat za vselej za-pik! Miha: Sej sm djau: Zato grema volt! Z glasam jih mo potenfal. Jaka: Toko je! Z glasom jih mo podrl in povedal, da očmo orngo, mir, deu in pa krh! To nam pa zna dat samo naš Jevtič! Miha: Toko je! Pejva vsak na svoja plat in povejva vsem: Kar je še kej poštenga pr nas, vol lista g. BOGOLJUBA JEVTIČA! Jaka: V Iblan smo bli pametn in pametn mo ostal! Zato grema vsi z Jevtičem. Mi verjamemo in volma samo lista Bogoljuba Jevtiča. Puštenjaki greja sam s puštenja-kam! Miha: Tak je pa Jevtič pr nas. zato vsi — JEVTIČU glas! Kriza je sama prišla in bo sama zopet odšla. Poglejmo si sedaj najprvo malo kandidatne liste, ki pri teh volitvah nastopajo in med katerimi je izbirati: Kot Vam je znano nastopajo Ljoti-čeva, Maksimovičeva, Mačkova in Jevtičeva lista. Ljotičeva lista je sicer poštenega dobromislečega programa vendar je radi raznih nasprotujočih elementov že naprej zapisana pogubi in torej ta lista za resnega voiilca ne more priti v poštev. Maksimovičeva lista je popolnoma strankarska, sestavljena po večni iz bivših srbskih radikalov in torej reakcionarna in jo noben Slovenec voliti ne more. Kot tretja je. Mačkova lista. Gospodje ta lista je pa vsega obsojanja in obžalovanja vredna in za nas Slovence — Ljubljančane v poštev ne more priti, in jo tudi nobeden podpirati ne more. Ze nad Srbsko begenomijo se eni vznemirjajo, a kaj bi za Slovenca značilo priti pod Hrvate, to bi videli po tem. Mi vsi moramo zato gledati, da ostane naša država velika, močna in edinstvena, ne pa da se cepi. Sicer pa je obstoj države in njeno edinstvo že itak definitivno rešeno in o tem se pri teh volitvah absolutno ne bo glasovalo. Ostane nam torej kot resna lista pri teh volitvah samo lista g. Jevtiča, za katero se boste gotovo tudi Vi spoštovani gospodje volilci odločili. Kandidati te liste Vam umevno ne morejo delati kakih posebnih obljub, ker bi to v sedanjih časih bilo jako nespametno, obljubljajo pa, da bodo neumorno delali za socialen in gospodarski podvig naše države in še posebej našega mesta. Vlada g. Jevtiča je v teh treh mesecih, kar je na krmilu že zadostno dokazala, da je Vašega zaupanja tudi vredna. V tej vladi ni nobenih korupcionistov in vsi člani te vlade so pošteni možje čistih rok, ki hočejo narodu le dobro. Dolžnost novega parlamenta bo tudi, da se delavske mezde urede. Sprejme naj se čimpreje zakon o minimalnih mezdah, kajti umazana konkurenca z licitacijo cen na nemogočo nižino naj se že enkrat neha. Žal, da ne moremo prinesti v posnetku tudi govorov ostalih gg. govornikov. Haribor A Narodno gledališče. V nedeljo, 5. maja ob 20. uri Fallova opereta »Veseli kmetič«. Znižane, cene in zadnjikrat v sezoni. A Kino Union. »Regina«, film nepozabne lepote, kot je bil svojčas »Maškarada«. V glavnih vlogah Luiza Uilrich, Adolf Wohlbrück in Olga Čehova. , A Sport. V nedeljo, 5. maja ob 16. uri bo na igrišču Svobode prvenstvena nogometna tekma Rapid : :Svoboda. A Romanje na Oplenac. Narodno strokovna zveza priredi 9. junija romanje na grob Blagopokojnoga kralja na Oplencu. Potni stroški so za člane NSZ Din 160-—, za nečlane pa Din 200’—. Odhod iz Maribora bo 8. junija popoldne, povratek pa 10. junija zvečer. Prijave sprejema do 10. maja tajništvo NSZ, podružnica v Mariboru, Sodna ulica 9/IH. Tam se dobe tudi nadalnja pojasnila. A Darovi za Kelnarirev spomenik. Pozivu mariborske podružnice Narodne strokovne zveze,^ ki zbira prispevke za nagrobni kamen tragično preminulega delavca Kelnariča, se je kot prvi odzval z znatnim prispevkom starešina sreskega sodišča v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Posnemajte in nakažite prispevke na maribor-spo podružnico NSZ, Sodna ulica 9/IH. Dr. Mačkov molk Že čisto priprost političen takt zahteva, da tisti, ki se poteguje za zaupanje volilcev, se volilcem najprej predstavi in pove, kdo je in kaj hoče. Kandidat, ki ne pot e svojega programa, se volilcem ni predstavil. Tak kandidat je dr. Maček. Na nobenem shodu ni govoril, nobenega proglasa ni izdal. Laž je, da n« bi mogel govoriti, ker da bi mu to oblast prepredla. Ce je megel govoriti na javnem shoda ▼ BeegoLsSt. bomir Daviđović, je mogel govoriti tudi dr. Maček. In če je mogel govoriti na javnem shodu v Splitu dr. Trumbie, bi mogel govoriti tudi dr. Maček! Prav tako je neresnica, da ne bi mogel izdati dr. Maček nobenega proglasa. Živimo v pravni državi in v okviru zakona more vsakdo povedati svoje mnenje in tudi dr. Maček. Toda stvar je v tem, da dr. Maček sploh ne mara dati nobene izjave, niti ne svojim sedanjim političnim zaveznikom. To je tako splošno znana resnica, da je nastal že dovtip, da je g. Daviđović prosil dr. Mačka, da mu da vsaj avtogram, pa še tega ni mogel dobiti. Dr. Maček kratkomalo noče povedati, kaj hoče in kakšni so njegov cilji. Zakaj ta molk? Zakaj se dr. Maček ne predstavi volit cem s svojim programom? Ali jih mar tako zelo omalovažuje, da se mu ne zdi vredno povedati volilcem, kaj da hoče? Ali pa je mar vzrok v tem, kar je dejal na shodu v Splitu dr. Trumbie: »Če bi mi povedali svoje mišljenje in proglasili, bi bila to propaganda zoper obstoječe stanje in bi pomenilo odpreti vrata v zapor!« Ali ni v lej izjavi dovolj jasen opomin zavednim Jugoslovanom, da pod nobenim pogojem ne smejo biti za dr. Mačka, čehočejo svojemu narodu dobro! Zavedni Jugoslovani morajo glasovati zato le za listo g. Jevtiča. Potrebna ugotovitev Na razna vprašanja, zakaj »Jutro« in »Slovenski Narod« ne objavljata nobenih volilnih poročil in notic, ugotavlja Glavni voliini odbor za mesto Ljubljano naslednje: Glavni Aolilni odbor za mesto Ljubljano ne zadene v tej stvari nobena krivda. Ker je isti poslal uredništvu »Jutra« in »Slovenskega Naroda« več notic, katere pa nista hotela sprejeti in objaviti niti proti plačilu. Ni torej naša krivda, da ta dva jugoslovanska ljubljanska lista zavračata naše volilne pozive In objave. Kraievni volilni sestanek v XV. volilnem okrasu I9BB S Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Pavla Fink naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Mr. Ph. Vide ter ostalih sorodnikov, da nas je zapustil naš dobri mož in najboljši oče, gospod Veličan Finfc mestni blagajnik v pokoju in meščan ljubljanski Pogreb dragega nam pokojnika bo v nedeljo, dne 5. maja 1.1. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. maja 1935. «5 J2 Kdor zaupa denar domačemu denarnemu zavodu, mu omogoča nova posojila in po-življenje gospodarstva. Zaupajte Vaš denar MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933, vedno neomejeno ter jih obrestuje po 4—5*/*. Vloge Din 400,000.000-— Rezerve Din 14,600.000*— »P s' 1 h Ne na$edaite govorkam! Zadnia karta (Dopis iz dežele.) Težka dediščino je zapustila prejšnja Uzuno-videva vlada sedanji vladi g. Bogoljuba Jevtiča. Dediščino razora n ega gospodarstva in grenkega razočaranja zaradi toliko neizpolnjenih obljub. Prejšnji vladi bi delali veliko krivico, ako bi ji hoteli naprtiti vse gospodarske težkoče, ki nas danes tarejo, ker so te težave v znatni meri posledice svetovne krize, kateri se tudi naša država ni mogla izogniti. Neizpodbitno pa je dejsčvo, da bi bile naše sedanje gospodarske težave lahko neprimerno manjše, ako bi ne bila prejšnja vlada gledala na potek krize prekrižanih rok, temveč bi se bila spustila z njo v borbo, kakor je to naredila takoj po svojem nastopu sedanja vlada g. Bogoljuba Jevtiča. Vsi gospodarski ukrepi vlade so bili namreč zgolj negativnega značaja. Negativni so bili njeni zakoni in uredbe o zaščiti kmeta, negativna je bila njena proračunska in davčna politika, katero najvišja modrost je bila neprestano navijanje davčnega vijaka, zviševanje tarif in drugih dajatev. Namesto, da bi se bila potrudila* poživiti hirajoče gospodarstvo, ga je izžemala z vedno novimi in novimi zahtevami. Vleči, dokler se vleči da, to je bilo geslo, ki nas bi kmalu privedlo do popolnega gospodarskoga propada z vsemi njegovimi nedoglednimi posledicami za nadalnji razvoj in usodo naše države. Ko je bila sila najvišja, je zagrabila za krmilo sedanja vlada, ki ni več gledala brez moči, kako.se zaganjajo.besneči valovi krize, v našo državno ladjo, grozeči, da jo pogoltnejo, pač pa je pričela s krizo odločno borbo.. Takoj pa svojem .nastopu je izdala vlada celo vrsto ukrepov, .katerih blagodejne posledice se žo-.ču- . lijo v našem gospodarskem življenju. Velika škoda je, da je morala sedanja vlada razpisati volitve, preden je vsaj deloma utegnila realizirati s'voj program, ki si ga je začrtala ob svojem nastopu. Spričo toliko neizpolnjenih obljub prejšnjih vlad se je namivjč med narodom ugnezdilo globoko nezaupanje, ki je zaradi podtalne agitar eije in velikega razočaranja v prejšnjih časih zavzelo velike dimenzije, ne samo med preprostim ljudstvom, pač pa tudi v vrstah resnih in inteligentnih ljudi. Visoka tiraža podtalno publicistike, s katero preplavljajo središča raznih malkontentov in užaljenih veličin vyo deželo, ustvarjajo psihozo, da so sedanji vladni ukrepi samo začasni — do volitev. Evo tako veliko je nezaupanja, ki so ga zapustile prejšnje vlade v ljudskih množicah! Jasno je, da izkoriščajo to nezaupanje v največji meri propagatorji očitne in prikrite abstinence. Zanimivo je, da so med temi apostoli abstinence tudi najožji pristaši bivšega spod-maknonega režima. Treznemu opazovalcu našega javnega življenja je jasno, da vlada svojih dosedanjih treznih i nmodrih gospodarskih ukrepov nikakor ni izdala v kakšne volilne svrhe, temveč samo zato, ker so bili krvavo potrebni našemu gospodarstvu in jim bodo morali slediti še mnogi drugi, katere nam vlada napoveduje, saj so bili nekateri teh ukrepov izdani že tedaj, ko še vlada Siama ni vedela, da ho morala v tako kratkem času razpisati volitve. Ker je torej vlada Bogoljuba Jevtiča prva jugoslovanska vlada, ki je pokazala dobro voljo in resne namene, da ozdravi naše notranje politične razmere in naše gospodarstvo, ne sme biti nikogar, ki bi se volitvam izognil, če mu je zares pri srcu usoda države in tudi njegov lastni dobrobit. Pač pa moramo javno in g la en o povedati, da Je vlada Bogoljuba Jevtiča poslednja karta, na katero stavi daiies Jugoslovansko.. ljudstvo. Ge • bi ga namreč tudi ta vlada razočarala v njegovih nadah na boljše življenje in v njegovem hrepenenju po pravični ureditvi enotne, nedeljive in 'močne Jugoslavije, potem ne bodo več potrebne nove volitve, ker bo potem jugoslovansko ljudstvo moralo samo vzeti v roke svojo usodo. Naaš vera v osebnosti današnej vlade je tako močna in trdna, da nam te skrajne misli uhajajo samo ob spominu na preteklost. Ravno tako jasno in glasno pa tudi povemo, da gremo ■ danes vsi na volitve, in da bo vlada g. Bogoljuba Jevtiča imela v nas vseh, vso svojo jeklen* oporo, če bo započeto delo energič 10 nadaljevala in jugoelovansfi narod pripeljala v boljše in človeka vrednejše življenje. Mi stavimo vse na zadnjo karto! „EKONOM“ S?. S. K O. 35. V IJUBEJAIVZ Kolodvorska ul. 7 (v lastni hiši) - Tel. int. 25-06 D OBAVLJA: Vse deželne pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo i. t. d. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpren, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. super-fosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nifro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr. Glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „ILOVAC" - KARBOVAC za vse vrste zidne in strešne opeke. Siar volilni irik je, đa se zadnje dni pred volitvami, zlasti pa še tik volitev, spuščajo v svet razne govorice in tudi klevete, ki naj preplašijo in zbegajo volilce nasprotne stranke. V prejšnjih časih so nekateri sirankarji dosegli v tem razširjanju govoric in klevet posebno spretnost. Ti strankarski tiči so napravili kar cel načrt, kako bodo po vrsti metali te svoje sfabri-cirane vesti kot bombe med volilce. V začetku so bile njih bombe še prav skromne, potem pa so jih napolnili z vedno težjimi snovmi, na dan samih volitev pa so bile napolnjene kar z najhujšim razstrelivom, da so v resnici marsikoga zbegale Drugi dan po volitvah je žal zbegani volilec prepozno spoznal, da od vse bombe in od vseh govoric ni ostali nič dru-. gega ko neznosen smrad. Tako so iudi sedaj na delu nekateri ljudje, ki iščejo vso rešitev v podtalnem razširjanju svojih izmišljenih vesti ter podlo preračunjenih klevef. Vse vedo tl ljudje in najvišji faktorji v državi ter naši najodličnejši državniki menda sploh nimajo drugega dela, kakor da vedno sproti informirajo te v skritih kotičkih živeče ljudi o svojih namerah. Predrzna misel, res vredna teh podtalnih agilalorjev, obenem pa tudi dokaz, kako prazne in brez podlage so vse te, od njih sfabricirane govorice. Zato državljani! Ne ozirajte se na govo- Vič, 4. maja. Ob izredno lepi udeležbi naprednih Vičanov sta imela suoči v dvorani Sokolskega doma na Viču sreska kandidata minister dr. Drago Marušič in mag. pharm. Stanko Hočevar volilni fhod, ki je bil prava manifestacija za narodno in državno edinstvo v močni in nedeljivi Jugoslaviji. Kmalu po 20. jo otvoril shod predsednik obč. volilnega odbora g. Jože Mesec, ki je med burnimi ovacijami pozdravil g. ministra dr. Draga Marušiča in mag. pharm. Hočevarja. Ko so se ovacije polegle je povzel besedo g. minister dr. Drago Marušič, ki je izvajal: Dragi Vičani! Izredno sem zadovoljen, da sem mogel priti danes med Vas na Vič, v to trdnjavo nacionalne in jugoslovanske misli. Sto-, jimo pred volitvami 5. maja. Te volitve niso običajne strankarske volitve, marveč so to volitve, ki so prve po tragični smrti našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja (Klici Slava!),pri katerih naj pokažemo vsem našim notranjim in zunanjim sovražnikom, da naša Jugoslavija stoji in da jo nobena sovražna sila ne more uničiti. Za nas Slovence je naša Jugoslavija življenjskega pomena, saj smo predstraža naše močne države proti severu in zapadu. Spomnimo še samo v kakšnih razmerah smo živeli pod staro Avstrijo, ko so nas hoteli naši narodni sovražniki za vsako ceno potujčiti take na zapadu, kot tudi na severu. Tako je trpel slovenski narod, ki ni imel svojih pravic vse do leta 1!)!S. ko smo učakali našo svobodo in se združili pod modrim vodstvom kralja Aleksandra v svobodno državo. Jugoslavija nam je osigurala meje, žal ne vseh. Imamo še naše brate onstran naših mej in ti bratje z največjim zanimanjem, sledijo našim prilikam in zelo budno pazijo na izid majskih volitev. Volitve v nedeljo 5. maja morajo Mij manifestacija in zmagoslavje nacionalne .in državne misli, morajo pokazati, da hoče ves jugoslovanski narod gospodarsko in socialno obnovo naše domovine. Naloga kraljevske vlade je, da da kruha vsem državljanom in kraljevska vlada je že v tem kratkem času pokazala, da dela samo za dobrobit našega naroda. Ne bom našteval vseh ukrepov, ki jih je kraljevska vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča izdala za omiljenje našega težkega gospodarskega položaja. Dragi Vičani, Vi veste, da so vse prejšnje vlade pred volitvami dajalo samo obljube, ki so jih v nacionalnem oziru sicer izpolnile, niso pa jih v socialnih in gospodarskih vprašanjih. Sedanja vlada ni vlada obljub, ona je vlada dejanj. In kaj naj rečeni o sebi. dragi volilci Vičani! Kakor sem že prej omenil, sedanja vlada ne daje nobenih obljub in tako jih tudi jaz vam ne dajem. Eno pa vam najem in to je: hočem delati za naš narod nesebično, vestno in pošteno kakor šem doslej in tako bom tudi v bodoče. (Viharne in dolgotrajne ovacije. Živ^l dr. Marušič!) Predvsem vam moram povedati, da bo glavna skrb kraljevske vlade omiljenje brezposelnosti. V ta namen je vlada votirala znesek eno milijardo, ki bo z njo gradila javna dela. Nadalje bo vlada še znižala obrestno mero, zemljiški davek, ravno včeraj pa smo napravili zakon o sanaciji bratovskih skladnic. Kar pa najbolj .ugodno vpliva, je to, da smo krivico, ki se je zgodila našim državnim uslužbencem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, popravili in bodo od 1. junija prejemali vsi zopet svoje prej-, šnje zakonite prejemke. (Živahno odobravanje.) Vse to je vlada napravila v štirih mesecih svojega obstoja, saj jo vlada g. Jevtiča vlada malega človeka, zato je vaša sveta dolžnost, da to vlado tudi podprete pri nedeljskih volitvah in glasujete za listo g. Bogoljuba Jevtiča, (Vsi kličejo: Bomo in hočemo.) Druga lista, ki je nasproti Tisti g, Jevtiča, je lista takozvane »Združene opozicije« pod vodstvom g. dr. Mačka. Kaj hoče g. dr. Maček? Tega rice in klevete, iemveč glejte na fakta in dejstva. Ta pa pravijo: Osnovna državna poliiika je le ena in Ja se ne more vsak hip izpreminjati. Državno in narodno edinstvo je temelj vse državne politike in kdor bo hotel v Jugoslaviji vladati, fa bo moral fo osnovno načelo priznali kot temelj vsake jugoslovanske državne politike. Naj se piše Maček ali kakorkoli, iemu načelu se bo moral tudi on podredili. Zato govori pošleno volilcem le oni kandidat, ki odkrito izpoveduje to načelo, ker je to za vsakogar obvezno. Tu ni in ne more biti kompromisa! Dejanja pravijo nadalje, da se mora v Jugoslaviji začeti nova gospodarska in davčna poliiika, da se morajo začeii in da so se že začela javna dela, da se mora izvršiti upravna dekoncentracija in da mora biti najvišja skrb vlade, da da ljudem več dela in zaslužka. Tako je vlada predsednika Jevtiča začela delati in zato govore dejanja za njo. Po dejanjih pa sodi in mora soditi volilec, ne pa po govoricah in klevetah! Zato ne brigajte se za govorice, ki jih nekateri kar sproti fabricirajo in zavedajte se, da se pameten človek tem govoricam le smeji, ker ve, da ne bo minulo pol ure, pa bo slišal še gorostasnejše vesli! V nedeljo bo obračun s lemi govoricami in klevetami, ker na podlagi dejstev se bodo jugoslovanski volilci odločili za predsednika vlade Bogoljuba jevliča. odkrito ne ve nihče. To je misterij nadučenosti, ki pa nam daje slutiti marsikaj. Kaj naj rečemo k temu mi Slovenci? Kje je naš obstoj, ali morda izven mej naše države. Naša dolžnost je, da' odločno povemo združeni opoziciji, da je rešitev in blagostanje Slovencev samo v močni in nedeljivi Jugoslaviji. (Tako je.) To je naš cilj in delali bomo vsi, da postane naša Jugoslavija močna, v ponos našemu kralju Petru II. in vsemu kulturnemu svetu. Živeli moji Vičani! Govoru gospoda ministra so sledile dolgotrajne ovacije. Gospodu ministru se je toplo zahvalil predsednik zbora g. Jože Mesec, nakar je govoril kandidat g. mag. pharm. Stanko Hočevar, vrhniški župan, ki je v lepem in stvarnem govoru orisal smernice, ki si jih je začrtal za delo v bodoči narodni skupščini, Tudi njegov govor je bil večkrat prekinjen z ovacijami in odobravanjem. Po govoru g. Stanka Hočevarja je govoril namestnik kandidata g. Jože Mesec, ki je po-vdaril pomen majskih volitev, nato pa točno povedal o reviziji na občini in ovrgel vse klevete, Id «o padle od gotovih strani na nacionalno večino v občinskem odboru. Poročilo je bilo z oodbravanjem sprejeto. Shod na Viču je znova pokazal, da stoje Vačani trdno: v jugoslovanskem taboru in da bodo v nedeljo vsi kot en mož glasovali za listo g. Bogoljuba Jevtiča, ----*----- Glas is rewiria ...... Zagorje, 3. maja. Naš delavec, zlasti rudar, ki mu naša doba gotovo skopo reže malo skorjico kruha in ki mu je celo solnčni žarek zamrl nad revirjem, vedno z nezaupanjem in dvomom v srcu gleda na vsake volilne priprave, ki mu prinašajo le koše obljub, a redko, preredko izpolnitve vsaj trohico upanja za boljšo, človeka vredno eksistenco. Poznate našega rudarja?" Ko vzide solnce se sipušča on v rudnik, globoko, vedno globlje v zemljo, v njeno osrčje. In ko se kopljeta narava in človek na zemlji v blagodejnih solnčnih žarkih, ko zadiha človek sveži majski zrak, se naš rudar poti y zaduhlem ozračju, v ogromnih premogovnih, skladih, daleč od solnca in zraka, za ono najbolj pičlo, kar je človeku na svetu prisojeno — za košček kruha. In ko solnce zaide in se truden in zbit vrača domov.v borno zavetišče, leže zopet noč preko njega. Vidite, naš rudar ne pozna solnca, zgaran iti zagrajen živi svoje težko življenje in kar se ha žefnlji pfesnavlja je njemu le votel odmev iz rova. Zato je bil naš: rudar tudi vedrih nezaupen nasproti ljudem, ki so ga snubili k volitvam. Za letošnje volitve pa je v revirjih zašumelo. Stikali: so glave stari rudarski očanci in značilno je, da je ravno pri nas, kjer so strankarske, razprtije ponavadi najhujše, padel enotni glas, enotna parola za 5. maja. Naš rudar zre z zaupanjem, v osebo g. Jevtiča, saj ve, da ima opraviti s s.ebi podobnim človekom, to je ne.z možem besed, ampak .dejanj! In ko je včeraj prispel v naše revirje glas o ustanovljenem fondu za sanacijo bratovskih skladnic, je rekel star rudar: »Al vam nisem reku! — Ge nam Jevtič: ne bo pomagal — nam ne bo nihče!« Teh par besed rudarskega očanca velja za vse revirje, za vse delavstvo. In če reče naš rudar, da bo koga volil, bo to tudi storil! Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 4. maja: MnlomeSčani. B. Nedelja, 5. maja: Gospoda Glembajevi. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 4. maja: Boccaccio. Izven. Nedelja, 5. maja: Boccaccio. Izven. Uprava Narodnega gledališča naproša abonente poletnega abonmaja, da poravnajo svoj drugi obrok ter abonente vseh ostalih abon-najev, da poravnajo svoj deveti obrok do 14. t. m. V nedeljo se uprizori po izredno znižanih cenah od 14 Din navzdol Krleževa drama »Gospoda Glembajevi«. Dramski ansambl je žel pri poslednjem gostovanju v Celju nenavadno močan umetniški uspeh, ki je znova pokazal, da spada ta režija dr. Gavelle med naše naj-dovršenejše predstave. Premira Koczalskega opere »Zemruda« bo predvidoma 9. t. m. Komponist opere je že prispel v Ljubljano, poleg »Zemrude« je skom-poniral veliko število klavirskih, orkestralnih in drugih skladb, predvsem pa opere: »Ry-mond« (v starosti 17 let), nadalje »Mazeppa«, »Jackueline«, »Fanfan«, »Spokoritev« ter dela: »Ljubezenski match« in balet »Ronata«. Komponist je poleg Paderewskega najboljši interpret Chopinovih skladb na klavir. Dejanje opere »Zemrud« ima za snov orientalsko pravljico z jako pestriin in lepim dejanjem. Radio Nedelja, 5. amja. Ljubljana: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (dng. Sadar Vinko) — 8.00: Dobro jutro! (Godba.na pihala iz Dev. Mar. v Polju) — 8.30:. Čaš, poročila — 9.00: Versko predavanje — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve — 10.00: Domovina mili kraj (Slov. vokalni kvintet, radijski orkester, plošče) — 11.50: Obvestila — 12.00: Radijski orkester (igra po žeijah) — 15.00: Plošče po željah — 16.00 Buči morje adrijansko (radijski orkester, Dramski studio, recitator g. Borko — predavanje Jadranske Straže in plošče) — 19.30 Nacionalna ura — 20.00: Prenos iz Varšave — 20.30: Koncert godbe »Sloga« — 21.30: čas, poročila, obvestila, spored — 22.00: Polka je ukazana (plošče) — Beograd: 20.00: Prenos iz Varšave — 20.30: Po napovedi — Zagreb: 20.00: Recitacije — 20.45: Splitski humor — 21.15: Šlagerji — Berlin: 20.00: Večerni koncert -- 22.45: Vabimo k plesu! — Beromünster: 21.35: Plesna glasba — Breslau: 20.00: Koncert lipskega simfoničnega orkestra — Brno: 21.30: Koncert moškega pevskega zbora »Opus« — Budimpešta: 22.45: Ciganski orkester — Hamburg: 20.00: Vokalni in orkestralni koncert — Leipzig: 20.00: Izvlečki iz Mozartovih, italijanskih in Wag-nerjevih oper — Luxemburg: 21.45: Plesna in pestra glasba — Milan: 21.00: Rossinijeva opera »Mojzes« — München: 19.25: Pester, zabavni program — Paris Poste Pa-risien: 20.15: Poetični večer ob obletnici Andreja Riosira — Praga: 19.05: Radiofonski film: »Vltava« — 22.30: Koncert Vino-hradskega jazzorkestra — Rim: 20.45: Lombardova opera »Rožno mesto« — Strasbourg: 20.30: Alzaški večer — Stuttgart: 20.00: V pestrem rajanju — Dunaj: 20.00: Poljska narodna glasba — 20.30: Veliki pomladni radijski potpuri — 22.25: Plesna glasba. Ponedeljek, 6. maja. Ljubljana: 12.00: Iz daljnih jušnih dežel 12.45: Poročila — 13.00: čas, vreme, obvestila — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza, spored — 18.00:. lija Livšakcv igra na ploščah — 18.20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Mogajna) — 18.20: Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Ruske narodne na klavirski harmoniki (g. Lah z nebotičnika) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos opere iz Zagreba (v I. odmoru: Letošnje predstave našega gledališča:, Ljudevit Mrzel, v II. odmoru: čas, poročila, program) —- Beograd: 20.00: Noč v Skadarliji — 22.15: Koncert — Zagreb: 20.00: Prenos opere iz Narodnega gledališča — Berlin: 19.00: Zabavni koncert — 2110: Fizetova simfonija v c-duru — Beromünster: 21.10: Koncertni večer Kändla-Bacha-Brahmsa — Bratislava: 21.15: Prenos duhovne skladbe iz katedrale — Breslau: 21.15: Violinske skladbe poljskih komponistov — 22.30: Zabavni koncert — Brno: 22.00: Offenbachova opereta »Princesa iz Trebisonde« — Budimpešta: 20.40: Gounodova opera »Faust« — Frankfurt: 20.15: Komorni koncert — Hamburg: 20.10: »Hamburški požar« — 21.30: »Bog očuvaj to hišo,!« — Leipzig: 20.00: Händlov oratorij »Seinele« — 22.40: Zabavni večer — Luxemburg: 21.05: Koncert poljske glasbe — M:'an: 21.10: Narodne pesmi — 22.00: o-na glasba — München: 20.15: Vse prenavlja maj! — 23.30: Zabavni koncert Paris Poste Parisien: 20.18: Pol ure humorja — 21.07: Koncert Levitan — 22.00: Operetni izvlečki — Praga: 19.30: Prenos iz Brna. vmes znanstveno predavanje, nato prenos iz Mor. Ostrave — Rim: 22.00: Ameriške pesmi — 22.30: Mandolinistieni kvartet — Stuttgart: 19.00: Zabavni koncert — 20.15: Vse prenavlja maj — 22.30: Radijski orkester — Varšava 20.00: »Marijine rože« (simfonija) — 21.00 Koncert društva amaterjev stare glasbe — Dunaj: 19.30-: Prenos iz Londona — 20.10: Pester koncert..— 23.10: Romantična glasba.. Vremenska napoved Lepo vreme bo trajalo še dalje. ■a- Volilna prognoza: Popolna zmaga Jevtičeve tiste. Minister dr. Narušiš med svojimi volilci na Viču MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 8 Din. Državni davek 2 Din. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petit vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. „P-O SEST“ REALITETNÄ PISARNA, DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4/II. proda: ENONADSTROPNO HIŠO, 2 dvosobni stanovanji s kabinetom, kuh. pritiklinami, ea. 680 m2 vrta, začetek Rožne doline, za Din 220.000— proda »Posest«, Miklošičeva 4/II. HIŠA enonadstropna, 2 enosobni, 4 dvosobna stanovanja, Moste, 1.000 ms vrta, naprodaj za Din 205.00b-—. Informacije pri »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. NOVOZIDANO ENONADSTROPNO HIŠO z vpeljano trgovino mešanega blaga in velikim petsobnim stanovanjem, zraven hiše skladiščno poslopje, hlev, šupa, vrt, dvorišče ca 1800 m*, prometna brezkonkurenčna točka, proda »Posest«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. NOVÖZ1DANA DELAVNICA z velikim vrtom primerna za kakršnokoli obrt, Moste, naprodaj za Din 50.000-—. Naslov v pisarni »Posest«, Ljubljana, Miklošičev« cesta 4/II. NOVOZIDANA HIŠA, podkletena, 9 stanovanj, elektrika vpeljana, 2000 m* zemljišča, Dravlje, Din 165.000-—. Proda se tudi hiša z 1000 m2 velikim zemljiščem za Din 140.000—. Kupec lahko prevzame večjo hipoteko. Naslov v pisarni »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/II. Odgovor opoziciji L) Ko nam boste dokazali, da vaših govorov in vašega dela n e odobravajo naši sosedje — tedaj bomo glasovali za Mačka! 2.) Ko nam boste dokazali, da iz vaših vrst niso izšli kandidati za Janka Pusto — bomo glasovali za Mačka! 8.) Ko nam dokažete, da n e vlečete našega naroda pod stari avstrijski in madžarski jarem — bomo glasovali za Mačka! —o— Ker nam pa tega — po vseh dosedanjih nepobitnih zgodovinskih dejstvih — nikdar ne morete dokazati, bomo vsi glasovali edino le za listo gospoda BOGOLJUBA JEVTIČA! Onih par mačkov, ki oddajo v nedeljo glas Mačku, bo v ponedeljek mučil čisto navaden, a zato tembolj izdaten ponedcljski maček — prevaranega in nahujskanega človeka, —o— JUGOSLOVANI! Spomnite se zadnjih besedi našega Blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja, žrtve naših lastnih hujskačev, podpiranih od onih naših nam sovražnih sosedov, ki žele propast naše države! Ne pustite, da nam po uboju kralja uničijo tudi našo domovino, ter glasujte vsi edino le za listo g. Bogoljuba Jevtiča! ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! III/l štev. 15.082. Razglas. Cepljenje zoper koze je po § 3. pravilnika z dne 12. julija 1930 Službeni Ust Štev. 54/13, obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v prejšnjem letu in za one otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer: 1. Za Vodmat v torek, dne 7. maja 1935 v v mest. zavetišču za onemogle v Japljevi ul. 2. 2. Za šiško in bežigrajski okraj v sredo, dne 8. maja 1935 v šišenski šoli. 3. Za Krakovo in Trnovo v četrtek, dne 9. maja 1935 v otroškem vrtcu v Cerkveni ul. 21 4. Za vse ostalo mesto v ponedeljek, dne 6. in v petek dne 10. maja 1935 v Mestnem domu. 5. Za Barje v soboto, dne 11. maja 1935 v ondotni šoli. vsalcoRrait ob 4. popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se že lahko cepi v tekočem letu. Posebnih porivov k cepljenju se strankam ne bo poslalo. Otroka naj se prinese na najbližjo cepilno postajo. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled eepljencev na istem kraju in ob istem času. Pregleda se morajo udeležiti vsi cepljene». Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizi-katu mogoče, ni pa brezplačno. Stariči, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku morajo predložiti pri mestnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroke, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne moglo cepiti se mora opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi nrami na mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo teto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, bo kaznovan jro zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren po kazenskem zakoniku. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 10. aprila 1935. Inserirajte v „Glasu naroda“ sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejskih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela Društva imajo popust. Za cenjeni obisk se priporoča Ivanka Benedik, Ljubljana Frančiškanska ulica it. 8 — nasproti kopališča „Slon“ OTROŠKE VOZIČKE HL@3E IZDELUIE^Bn^GOLIDUO KLiscmna st. deti LJUB L 3 a U O - DOL M A T I M O V O U L. 1 S in vse druge otroške stvari dobite najceneje pri S. REBOLJ & DRUG, Ljubljana, Gosposvetska eesta 13 (Kolizcj) Za mal’ d’narja dnst’ muzke d. z o. z. PLOŠČE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTROTON PASAŽA NEBOTIČNIKA ŠPEDICIJA LJUBLJANA prevzema OCARINJENJB vseh «voznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najniiji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, se~ litve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masarykova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora) Emil Vaehek: M Kri ne klile po maščevanju... Dosedanja vsebina: Polom centralnih sil, ki je med drugim obudil tudi češkoslovaško v življenje, je nekdanje junake mahoma pokazal kot zločince. V mladi republiki Nemci trepečejo, kdaj pridejo njih grozodejstva na dan. Major Letz radi tega po nasvetu Bernarda Astenburga zbeži na Dunaj. Med tem prijatelj Danijel razkrije Astenburgu nekaj Letzovih podlosti, Letz sam pa mora na Dunaju okušati vse bridke posledice propada in propasti. V tem trenutku — bilo je v četrtek zvečer pred soboto, ko bi moral plačati račune — se je slednjič odločil, da se bo ponižal pred Astenburgom. Vzel je svoje poslednje krone in napisal Bernardu nujno brzojavko, da bi mu brzojavno poslal nekaj denarja. Po svojem računu bi moral prejeti denar najpozneje v petek popoldne. Toda popoldne je minilo, a denar ni bil aviziran. čakal je v velikih skrbeh ves večer; niti ponoči ni zatisnil oči, kajti brzojavne denarne pošiljke se dostavljajo tudi ponoči. Bilo je že sobotno jutro, a o denarju niti sluha. Imel je še pet kron. Hitel je z njimi na pošto in poslal v Prago nov SOS. Opoldne je dobil z obedom zeleno ovojko. V njej je bil račun. Niti odprl je ni. Njegova poslednja nada je bila, da pride denar v toku sobote. Morda ga je ta skopuh poslal z navadno pošto. Kdor ne plača do šestih popoldne, izgubi pravico do sobe. Nekoliko minut pred šesto je zapustil Letz svojo sobo. Denarja Se zmerom ni bilo. Letz je bil že prepričan, da več ne pride. Domislil se je, da bo bolje, ako se sam javi na komisariatu. Toda noge so mu bile tako utrujene, da se je moral okrog enajstih vrniti. Ko je videl, da mu vratar podaja ključ z običajnim poklonom, je mislil, da je slednjič dospela denarna pošiljka tistega tepca. Toda v sobi ni bilo nič razen hotelske zelene ovojke. Legel je, preklinjal Astenburga in mu prisegel najstrašnejše maščevanje. Lastnik hotela Tassilo se je odločil, da bo pustil Letza z ozirom na njegovo dostojanstvo, da še noč prespi, potem pa bo nastopil energično. Ko se je hotel Letz zjutraj izgubiti iz hotela, so ga zadržali s senco spoštljivosti; zavoljo njega so prebudili celo lastnika, ki je v baru ponočeval skoraj do jutra. Ko je Tassilo izvedel resnico, se je najprej ozrl na telefonski aparat. Toda kaj bi imel od tega, če bi tega sleparja izročil policiji? »Veste, gospod major,« je rekel, »jaz vam popolnoma verjamem, da ste prišli v stisko samo začasno in da denar iz Prage pride. Dotlej pa vendar morate kaj jesti in nekje spati. Vsega tega vam brezplačno ne morem nuditi.« Potem mu je predlagal, naj vstopi, seveda samo začasno in diskretno, pri njem v službo. Letz se je tega oprijel kakor rešilne bilke, a bilo mu je nekoliko kislo, ko je izvedel, kakšno službo mu je Tassilo pripravil. Ta nespoštljivi lopov! V soboto ponoči so mu aretirali barskega vratarja, ki je vzel pijancu, ko ga je metal ven, denarnico iz žepa. To mesto je bilo zdaj prosto in Tassilo si je mislil, da bi mogel to službo opravljati Letz, dokler ne pride denar. To je bila brez dvoma degradacija, kakor si večje gospod major ni mogel misliti, toda v svoji stiski in ker si še ni umel predstaviti, kaj še vse bo, se je z njo sprijaznil. Tassilo je pomignil z glavo in Letz je dobil zajtrk. Seveda, to ni bil več karlovarski zajtrk z medom in maslom; toda skodelica kave in kos kruha, ki ga je dobil, je bil prav za prav mnogo večji. Ko se je vrnil v svoj o sobo, je videl, da so vse njegove stvari že odnesli. Micka, sobarica ,ki je še včeraj z njim koketirala v nadi, da bo deležna njegove denarnice, mu je javila na pol ust, da so spalnice za služabni-štvo na podstrešju. Navsezadnje, podstrešje je prav* za prav intimnejše kot drugi prostori. Tam je uzrl Letz rob svoje propasti. Na podstrešju, na opečnih tleh, polnih mišjih lukenj, med tramovi v pajčevinah, je stala razškripana postelja, spominjajoča na izločenega vojaškega konja, pokrita s preluknjano, marogasto odejo in z blazino v umazani prevleki. Zraven je bil stol. V oglu je bilo v tram zabitih nekoliko žebljev. Na te so obesili njegov površnik in obleko. Nad posteljo je bilo postrani vsajeno zaklopno okno, skozi katero je padalo v to luknjo nekoliko svetlobe. Ko se je nekoč ponoči ulila ploha in mu je začelo na glavo deževati, je hotel okno zaklopiti. Toda bilo je tako zarjavelo, da ga ni mogel premakniti. Moral je iti v kot, kamor je vrgel slamnjačo na tla. In v vratih ni bilo ključavnice. Ponoči se je ta izbica zapirala na zapah. Zraven je bila druga taka luknja, nekoliko večja, za tri sobarice. Imela je mansardno okno, v katero se je videlo iz nasprotne hiše, kjer so bile neke pisarne; in kadar so se dekleta preoblačila, so morala obesiti krilo na okno. Letz se je zgrozil, še bolj je bil užaljen. To je bil strašen padec. Kakor da je iz sedla na konju padel častnik in vstal sluga, če bi kaj pomagalo, bi bil najrajši streljal. Ampak še zmerom mu je ostala ena nada. Astenburg se slednjič zgane in denar prispe. Tisti dan, v nedeljo, ga seveda še ni bilo. 3. Bar so odpirali ob desetih. Seveda ponoči. Ob devetih je prišel Letz po ukazu v umazano kuhinjo. Pr. tem se je primerila prva nezgoda. Tassilo ni povedal iz spoštljivosti poslovodji ničesar o družabnem položaju novega vratarja. Poslovodja je ravnal z majorjem Letzem kakor s ponočnim vratarjem. Razen tega mu je bil Letz na prvi pogled zoprn, morda zato, kei Je bil tako žaloeten. Zasmehljivo ga je premeril. ŽNljenska vprašanja jugostovamkega državljana in en Ali si: Proti strankarski razprtiji Proti vladi klik Proti nezaposlenosti Proti oderuštvu in pretirani obrestni meri Proti zamrznjenim prihrankom malega človeka Proti rušiteljem državne sile Proti bivši davčni praksi Proti demagogiji z verskimi in plemenskimi gesli, 1 m (e si za dejanja dela in kruha in ce si proti nepoštenosti in prevari, glasuj za listo sam odgovor Ali si: Za banovinske samouprave Za povišanje cen kmetijskim pridelkom Za znižanje blagovnih tarif na žeteznkata Za zvezo Slovenije z morjem Za konkordat s sv. stolic® Za pobijanje nezaposlenosti, bede in pomanjkanja 7 Več dela! Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalck, vsi v Ljubljani.