Za poduk m kratek čas. Kako v AMki zamorce lovijo in ž njimi tržijo. (Konec.) ,,Caaili zamorske sužaje več meaecev daleč ženejo. Čreda je vedao maajša. Če bi nekateri zavoljo neznoanega mučenja nameravali postaviti se ali pa pobeguiti, jih beluai*) s sabljami aapadejo in puatijo ranjene ob cesti ležati, a ne da bi jib. klade rešilr Zato pa resnico govorijo, kateri pravijo: Ce bi kdo pot zgrešil, ki drži iz notranje Afrike v daljna meata, v katerih s sužnji tržijo, lehko bi ga našel in spoznal po mrtvaških kosteh, katerih je vse polno ob ceati. Ze jako pičlo število jih zadnjič pride na sejem. Caaih jih komaj polovica in še manj prebije težavno pot. Na aejinu se zdaj vratijo sicer drugačai prizori, a sramotni ia grozovitni so, kakor prejšnji. Zamorce postavijo na sejem, kakor ljubo živino. Preiskujejo jih, kakor pri naa kouje ali vole. Pregledajo jim aoge, roke in vae ude teleaa, pogledajo jim tudi ua zobe in potem preaodijo, za kakšni posel bi sodili ia koliko dela bi zamogli premagati. Potem ae v prico vbogih trpinov pogajajo za ceao, ia kedar se pogodijo, je zaaiorec z dušo in telesom tiatega, ki ga je kupil. Nibče ne gleda na aorodatvo: oče, mati, otroci ae morajo za vselej ločiti, naj še tako vpijejo in žalujejo; še manje pa gledajo na poštenje, ker aužnji morajo vso aearainno hudobijo svojih triaogov trpeti. Groapodar zamore svoje sužaje mučiti in klati, v osrednji Afriki se nikdo za to ne briga. Vendar amo s tem strašae prizore le povrano popisali. Naši misijouarji so še vse hujše reči gledali. Videli so, kako je gro/jovitni trinog potegail aabljo ter z enim inahom odsekal glavo sužnju, ki ga je razjezil; drugemu zopet je odaekal eno roko in eno aogo ter ga potem pognal v visoko travo kraj ceste, rekši: zdaj bo te leopard laglje zavobal in te bo učil, kako se maršira. Jaz pa stvari ne pretiram. Kupcija z zamorci je tako grozovitna in sramotna, da ae tukaj ne da nič pretirati. Za može aavadno kupei dosti ne marajo, ker ae jim apuutajo ali posamezni tudi pobegaejo. Najrajši lovijo žen-  ake in otroke, ki so slabi ia boječi ia se kruti  moči ne upajo upirati. Zeaske in otroke tudi  laglje odajo, ženske v nezaslišano pohotaost,  otroke pa, da jih v svoje namene odgojijo. Naj- dejo se muhamedovaki glavarji, ki imajo po 1200 žen, ia tudi najrevnejši muhamedovec ima po veo žen. Saj na sejmu dobi ženo po ceai, — za eno kozo, otroka pa še bolj po ceni — za kilo 8oli. Ia veate, koliko sužnjevanuhamedovski barantaoi vsako leto prodajo? Naši misijoaarji pravijo, da 400.000. Ia če račuaimo, da komaj vaakega štrtega živega na sejem pripeljejo, po tem takem vsako leto jdva milijona zamorcev polovijo in ugoaobijo. Če ae bode od nikod pomoči, bode v nekaterih letih cela notraaja Afrika opustošeaa in brez ljudi. Temu računu pa ae ne čudimo, ker misijonarji pišejo, da niti dan ne preide, da bi minio ne gnali črede zamorcev". Molimo ia — dajmo kaj za zamorce! Boreski. Smešnica 42. ,,Ni lepo", pravi tujec krčmarju, ,,ni lepo, če vaa vprašam: Je-li to vino v resnicr ljutomerako ali meai se zdi, da je za tako prelehko." ,,Je", odvrne drugi gost izza mize, ,,v resaici je ljutomersko, pa to ime še ima le — po krstu." *) Tisti, ki z zainorci barantajo, so namreč bele kože, kar je za nas beljake sramuta.