Zdrava Marija
Lojze je bil jako dober otrok, dokler je bil Se doma pri svojih starših in je hodil v domačo ljudsko šolo. Bil je pobožen kakor angelj, krotek iu pohleveH kakor jagnje, priden in marljiv kakor mravlja, pokoren svojim staršem in uči-teljem. Pa ne samo to, on je bil tudi bogaboječ, spoštoval je stare ljudi, bil je uljuden proti svojira tovarišem in prijazen proti vsaeemu človeku. Ob krat-kem, Lojze je bil otrok, da mu ga ni bilo enacega v celej fari. Pač ni čuda potem, da je izveršil douiaeo ljudsko šolo z najboljšim uspehom.
Ker so bili njegovi starši premožni, dali so ga po nagovoru gospoda uči-telja v bližnje mesto v ondotne višje šole. Pri slovesu je Lojze se solzami v očeh obljubil svojej materi, da bode zmerom dober in pameten ; videlo se mu je tudi na obrazu, da so mu te besede zares prišle od serea.
Iz začetka se je Lojzetu nekako čudno zdelo živeti v reselej dražbi toliko dijakov, kolikor jih je bilo v mestu; nu malo po inalo se jih je privadil iii kmalu se je seznanil tudi z nekim Ostankom, svojim součencem, ki je bil za nekaj let stavejši od njega.
Ostanka so dijaki sploh poznali kot hudobnega in jako pokvarjenega mla-deniča. Zato so mnogi Lojzeta nagovarjali, naj se ae druži ž njini, ali zastoaj. Lojze pošten in še neizkušen deček še pomislil ni nato, da bi na svetu bilo tu-di hudobnih Ijudi. Posebuo si pa kaj tacega ni mogel misliti o svojem tovarišu Ostanku, ki se mu je vedno delal dobrega in prijaznega. Ta gerdi hinavec se je znal prilizovati in je bil polhea najslajSih besedi kakor šipečja jagoda kosčic.
Dobro je vedel malopridnež, da so Lojzetovi starsi premožni, in da svo-jemu ljubčekii radi dad6 vse, česar je le prosi. Zato je sklenil se ga prav terdno okleniti, da ga bo potem toliko laže molzel.
In glej čuda! Ostankove gerde lastnosti nadvladale so Lojzetove lepe čednosti. Ostanek ga je naučil najpred legati in starše varati (goljufati); od-vračal ga je tudi od pobožnosti, lepih naukov, in od vsega, kar se je bal, da bi bilo njegovim hudobnim nameram na poti. Tako je naš dobri Lojze, brez da bi bil vedel sam kako, kmalu postal zrel hudobnež. Na Boga je eisto pozabil, starše je varal, kar se je dalo, učiteljev ni ubogal, součence je sovražil, slabej-šim od sebe je nagajal, a z močnejšimi se je skorej vsak dan pretepal. Dan na dan so prihajale tožbe o njem, in tako se je zgodilo, da tudi njegovi učitelji niso več mogli imeti poterpljenja ž njim, ter so ga morali z Ostankom vred za vselej iztirati iz šole.
Kam se hoče zdaj podati nesrečni Lojze? Ostanek se malo briga zanj, še slišati neče nič o njem. K staršem se ne upa dom6v; nihče  mu ne da še
— (38,—
skorjice suhega kruha;  vse se ga boji,    vse se ga izogiblje, kakor kake garjeve ovce. —
Glejte otroci! v takem žalostnem stauji je bil zdaj naš ubogi, od vseh zapnščeni in brezbožni Lojze. Njegov hudobni tovariš Ostanek zapustil ga je popolnoma in je pobegnil, da ni nihče vedol kam. Gosposka ga je sicer is-kala, da bi ga vzela v vojake, pa zastonj, od Ostanka ni duha ni slulia. Za Lojzeta starši niso hoteli nič vedeti, dasiravno jim je serce pokalo od žalosfci. Nihče na svetu ga ni   inogel  terpeti.  ostal je s a m kakor gol  perst na uogi.
Tudi Bog mu ni hotel pouiagati, ker se Lojze ni nikoli spominjal nauj in ga tudi ni nikoli prosil pomoči v svojej velikej nesreči.
Naposled pade hudobnež še v večjo pregrelio; misli se namreč maščevati nad svojimi dobrimi starši, kakov bi bili oni krivi njegove uesreče. Černe, ruaščevalne misli goječ v svojem serci, napravi se uekega due uaravnost proti svojem rojstnem kraji. Po naključji je izvedel, da so skorej vsi seljani zunej na polji. Odločil se je tedaj, da bode uajpvej okradel svoje starše, zažgal njih ¦  hišo in potem potegnil z nkradenimi uovci v daljni svet.                                 rjj
Dobro vem, preljubi moji, da vas mraz izpreletava pri tej grozovitej misli brezbožnega Lojzeta, pa da se že bojite za njegove uboge stavše. Nu ne bojte se, še živi stari Bog, ki je obvaroval nedolžne starše, in se je tudi usmi-lil nesrečnega Lojzeta.
Večemi mrak se je že polegal na zemljo, vse se spravlja s polja domov, a naš inladi hudodelee na svoje grozovito delo. Ker se je nadejal, da njegovih staršev ne bode zgodaj domtfv, gre v hišo in jim pobere vse denarje, kolikor jih pride v njegove tatinske roke. Kavno se je pripravljal, da bi zažgal omaro, iz katere je pobral denarje, kar mu zadoni v večefnej tihoti premili glas zvon& na uho, ki je naznanjal pobožnim vemikom ,,Zdravo Marijo" iu je opominjeval k molitvi.
Ta našemu Lojzetu dobro znani glas večernega zvona udari zdaj tudi na njegovo uh(5, šine mu do serca in luč božje milosti mu zasveti. Spomni se namveč, kako je nekedaj še kakor majhen otrok pri zvonjeuji ,,Zdrave Marije" sklepal svoji nedolžni ročici proti nebesom, in gr6za ga izpreleti, ko se zavč, kaj namerava 'ravno zdaj storiti. Njegovo serce vendar 5e m bilo popolnoma okainenelo, kajti naglo ugasne že prižgano žveplenko, položi ukradeue denarje zopet nazaj v omaro, in — ganjen prevelike milosti — pade na koleni, ter zacne po več letih pervič zopet prav goreče k Bogu moliti. Zatopi se v mo-litev tako globoko, da pozabi še cel<5 na starše,   ki bi ga znali v hiši zateči.
In res; starši povernivši se s polja dom<5v se zeld prestrašijo, ko ugledajo, da jim je hiša odperta. Oče hiti v hišo, pa čuvši neko zdihovanje postoji zu-naj na pragu in tudi mati poleg njega. Morete si misliti, ljubi otroci, kako sta ste zauzela, ko sta spozuala glas svojega zgubljenega in nesrečnega sina. Še postojita zunaj na pragu in vlečeta na uh6. Zdaj slišita, kako Lojze jokaje moli nekako tako-le:
,,Zahvaliin se ti, dobrotljivi Bog, nebeSki oče, da si me obvaroval tako gvozovitega dejanja, katero sem hotel storiti. Ti, moj Bog, kličeš me k sebi; rad poslušam Tvoj glas in zopet bodem Tvoj pokorea otrok. Zapustiti hočem ovi kraj in se podati v daljni svet, kjer bom s Tvojo milostjo zopet mogel biti dober in pošten človek. Ti, ki hraniš tice pod nebom, in oblačiš lilije ua polji, tudi mene skesanega grešnika ne bodeS zapustil."
— 69 —
To izmolivši obriše si gorke solze, poljubi sliko svojih staršev, ki je vi-sela na steni, ter reče: ,,Ode, mati, odpustita nesrečneniu sinu, kakor inu je odpustil tiuli Bog. Z Bogom, preljubi starši! z Bogora, pvemili moj rojstni kraj!" To rekšt je hotel zapustiti sobo. Ali na pragu ga je pričakovalo od-perto naročjc njegovih staršev, ki so vidši njegovo kesanje pozabili ua vse nje-gove pregreške, ter ga zopet sprejeli za svojega sina enako oneinu očetu v sv. evangelji. Lojze se je popolnoma poboljšal in je bil odsihdob dober in pošten človek.
Ljubi otroci! iz te pripovesti pač lehko razvidite, karn pripelje človeka slaba družba in koliko premore dobra goreča molitev pri Bogu v nebesih! Bežite tedaj pred slabo družbo kakor pred kakim strupenitn gadom, in m opuš-čajte nikoli niolitve! —
Bosiljak