Kljub intenzivni gradnji še vedno premalo stanovanj
Stanovanjski dinar v gradbeniških skrivalnicah
Kljub temu, da je bila gradnja stanovanj, ne samo na območju mesta Ljubljane, am-pak tudi na področju občine Ljubljana-Šiška doslej vseskoaii intenzivna, potreb še vedno ne dohiteva. Po ocenah v Ljubljani še vedno primanjkuje okrog 6.000 stanovanj. Na pod-lagi samoupravnega sporazuma SSS vseh ljubljanskih občin je dngovorjeno, da bo pri-manjklja.i za polovico zmanjšan v obdobju od 1981. do 1985. leta, dokončno odpravljen pa do 1990. leta.
V naslednjem srednjeročnem obdobju 1981/85 bo v občini Ljubljana-Siška predvi-doma zgrajenih 2.950 stanovanj, čeprav bi za predvideni naravni porast prebivalstva, ki ga ocenjujejo na 5.700 prebivalcev, potrebovali le 1.970 novih stanovanj. Iz tega lahko ra-čunsko povzamemo, da bo 980 stanovanj zgrajenih za polovično zmanjšanje primanj-kljaja in da bo po 1985 še vedno priman.iko-valo 980 stanovanj. Gradnja sosesk v ŠS-10 Draveljska gmajna in ŠS-8/2, za katero zago-tavlja financiranje Samoupravna stanovanj-sk skupnost občine Ljubljana-Šiška, je v teku in sodi med planirane iz srednjeročnega ob-dpbja, ki se letos izteka. Za stanovanja v teh soseskah so pričakovalci in interesenti že v celoti znani in se bodo vanje novi stano-valci lahko vselili že kon.ec 1981, oziroma v začetku 1982. leta, takckot predvideva ter-minski plan.
Pri cenah se vedno zatakne
Seveda bi bilo do sem vse v najlepšem redu, če se ne bi zataknilo pri cenah stano-vanj. Komisija za cene SSS Ljubljana nam-reč ugotavlja, da zahteve izvajalcev ne teme-Ije na realnih izračunih i-n da so pretirano vi-soke. »Ingrad« Celje in »Stavbenik« Koper, ki izvajata gradnjo v soseski SS-10 Dravelj-ska gmajna zahtevata na primer 22.000 dinarjev za kvadratni meter, medtem ko »Giposs«, ki izvaja dela v soseski ŠS-8/2 Nove Dravlje, ne pristane na ceno 21.000 dinarjev za kvadratni meter stano-vanjske površine, kot jo predlaga komisija za cene SSS Ljubijana. Po strokovnih ocenah nepristranskih izvedencev ne gre samo za pretirano visoke cene čistih gradbenih del, lemveč tudi za cene komunalnih izvedb ter nekatere prikalkulirane postavke za stroške raznih strokovnih služb. Eksperti so prišli tudi do ugotovitve, da bi celo z uporabo metodologije in indeksov, ki jih uporabljajo sami izvajalci, ne mogle biti cene višje od izhodiščnih, le-te pa so mnogo nižje od zah-tevanih. Kakšne težave ima SSS okrog tega
z zagotavljanjem financiranja gradenj, nam je povedala predsednica komisije za novo-gradnje ing. Marija Jamšek:
»Ker med izvajalci irr komisijo za cene SSS Ljubljana ne pride do sporazuma o ce-nah, imamo velike težave s prelivanjem in zbiranjem sredstev. Pričakovalci stanovanj, najsi so iz družbenega sektorja ali zasebni etažni lastniki, so namreč že za okvirno ceno težko zbrali sredstva, zato se bojimo, komu bo še letos uspelo zbrati toliko več, kolikor zahtevajo izvajalci. Toda ne gre samo za to, ampak predvsem za ugotovitev realne cene in vrednosti. Delno skušamo zagotoviti finan-ciranje, tako da vsaj s tistimi delovnimi or-ganizacijami, ki imajo likvidna sredstva, sklepamo okvirne pogodbe za ceno 19.000 dinarjev za kvadratni meter in si na pod-lagi njih pri banki zagotavljamo potrebne kredite,« je dejala.
Da se cene vsem vrstam gradenj nenehno in vrtoglavo vzpenjajo, je že dolgo znano in zdi se, da temu tudi družbena kontrola cen ne bo kmalu prišla do živega. Res je, da cene gradbenemu materialu nenehno naraščajo, toda nikoli s takšno naglico kot cene gra-denj. Pri tem ni mogoče prezreti, da se grad-bena operativa skoraj nič ne trudi za poce-nitev, na primer z uvajanjem novih tehno-loških rešitev, z boljšo organizacijo dela, so-dobnejšim načinom gradenj in zmanjševa-njem stroškov. Nizka storilnost te panoge je bila že velikokrat predmet kritik. Ni dvoma, da ji botrujejo dostikrat tudi nesmotrnost iz-rabe gradbene mehanizacije, pogostna nena-črtnost ter neusklajenost izvajanja in podva-janje del. Za ilustracijo, čeprav to ni najpo-membnejše, je mogoče slab odnos do dela srečati skoraj na vsakem gradbišču, če opa-zujemo samo spremenjeno »namembnost« lo-pat. Toda, kdo kaj more strokovnjakom gradbeništva; ki nas kaj hitro odpravijo ne-kako takole: »Ali se bo zdaj v naše delo vtikal že vsak laik?« Pa vendar so bili prav laiki prvi, ki so s prstom pokazali na slabo in nekvalitetno izvedbo gradenj v soseski Draveljska gmajna. Stanovalci so vložili tožbo tako proti projektantom kot gradbe-nim izvajalcem. Čeprav sodišče še ni izreklo sodbe, se ve, da so krivci med njimi.
Tragedija Draveljske gmajne
Predsednica samoupravne stanovanjske skupnosti Kristina Zupančič in njeni sode-lavci so o tem spregovorili nekako takole:
»Tragedija soseske Draveljske gmajne (afera op. p.)se je pričela takrat, ko so izva-jalci (s pristankom ali brez pristanka projek-tantov) začeli med gradnjo spreminjati pro-jekte, izbiro materialov, tehnologijo in način izvedbe gradenj. Tako so izvajalci 2,5 do 3 cm debelo klasično fasado projekta nado-mestili s 6-milimetrsko elektrofiltrsko in še ta ni bila nanesena na zid v tej debelini, zaradi česar -je skozi zidove zatekala meteor-
na voda. Tudi betonski venci na vr-hu stavb niso bili izolirani. zato so pri toplotnih niha-njih za seboj potegnili zidove in pokali,, ozi-roma so gornje plošče odstopale od zidu. De-litacije stavb niso bile izvedene po načrtu, ampak so ploščo potegnili čez vso stavbo skupaj. Zaradi tega morajo sedaj ob sanaciji stavbe rezati in jih za 7 cm ločiti med seboj. Preveč bi bilo naštevati naprej seznam hudih napak.
S sanacijo smo pričeli avgusta lani na podlagi sklenjenega samoupravnega spora-zuma, ki so ga pcdpisali vsi izvajalci razen projektantov in Zavoda za raziskavo mate-riala in konstrukcij. Podpisali so ga v tem smislu, da bodo nosili vse stroške sanacije do izreka sodbe o krivdi. Poskusna izvedba sanacije na bloku C, ki jo izvaja GP »Grad-binec« Kranj, bi morala biti končana v treh mesecih, na ostalih štirih blokih pa do konca 1980. leta. Ker »Biro 71« še doslej ni pred-ložil vseh projektov in detajlov, zlasti glav-nega razreza delitacije, že poizkusna sana-ci.ia kasni.
V sanacijskem načrtu sta fasada in izola-cija strehe opredeljeni kot dodatna investi-cija. Izvajalec del je bil zato dolžan sesta-viti normative in voditi gradbeni dnevnik. Storil pa ni niti prvega niti drugega, zato nadzorni organ sploh ne more izvajati nad-zora. Za ta del sanacije je SSS zagotovila 4,400.000 dinarjev kredita. Pri tem ne gre prezreti, da so izvajalci pohiteli prav s tistimi deli, za katera zagotavlja sredstva SSS, v zaostanku pa so s tistimi, ki bi jih morali-opraviti na svoje stroške. Po dogovoru bi mo-ralo biti na deloviščih vsak dan po 7 delav-cev, kar pa je redkokdaj, običajno so samo po trije in dela počasi napredujejo. Tak od-nos vzbuja občutek, da je sanacija izvajalcu deveta briga, zato se stanovalci upravičeno razburjajo zaradi zavlačevanja del,« je po-vedala Kristina Zupančič.
Ali ima izvajalec prav, da ni sestavil gradbenih normativov niti uvedel gradbe-nega dnevnika in tako onemogočil nadzoro-vanje gradbenih del, bi najbrž moral reči besedo gradbeni inšpektor. Vsekakor pa s.e od-nos izvajalcev do sanacije ni kaj prida spre-menil od odnosa -do odgovornosti med novo-gradnjo. V tem primeru je samoupravni sporazum le kos papirja in kulisa, za katero se je mogoče še naprej obnašati neodgovor-no in nesamoupravno. Sploh pa je takšen sporazum sila vprašljiv, ker je sklenjen snmo med izvajalci in pri njem ni udeležena oško-dovana stranka, v vtem primeru investitor, saj je bil udeležen tudi pri sklepanju pogodb o gradnji. Stroški sanacije bodo veliki, pov-zročili pa so si jih bodisi projektanti ali izva-jalci sami z nekvalitetnim delom. Se potem iahko še čudimo, zakaj so cene gradenj tako visoke?                                         Ivo Osolnik