leto XXII.am ffH^g S Številka 66. Naročnina za Jugoslavijo: ^ lllk ®®S IhL Mb Ril^^fak Bi M Uti IffS Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- Ral BBffiiHjk 'BeK1>‘-- M JBw SHSBftif m 3jSM PES 'Hfei 6x3 HgL__ jj§j§| §&jl Gregorčičeva ulica 23. Tel, zemstvo: 210 din), za1/« leta BM HB ^q|11I|9h ^maHr Hn HHflF H9 fl ^H68B BI B9 25-52. Uprava: Gregor. 90 din, za */. leta 45 din, ta? I«iP ^^8ae%j$E& ■B£aw ^tgjgg w ™ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. BvBtSziSi vsak ponedeljek, w&aa v I. tromesečju 1938.) — spremljan tudi z manjšim prometom blaga je vplival neugodno na gibanje domačih cen. Cene rastlinskih proizvodov', ki so bile v 1. 1938. v primeri z istim tromesečjem 1937. v skoku za 28°/», so ohranile v I tromesečju 1939. nespremenjeno višino, cene živalskih proizvodov pa so v istem času padle za o 2°/o, industrijskih pa za 4 5 "/o v nasprotju z dvigom 5 °/o oz. 7 6°/o v 1. 1938. Tudi gibanje življenjskih stroškov, izraženo v indeksu cen na drobno v Beogradu sledi do neke mere splošnemu razvoju cen: dvig cen je zaviran in znaša samo 5'2°/o proti 12 7u/o v L tromesečju 1938. Vse to pa je vplivalo na gibanje poslov, ki so imeli manjši obseg ko 1. 1938. Narodno varčevanje v obliki vlog pri naših depozitnih ustanovah se je povečalo na dan 1. marca samo za 258 milijonov din, do-čim je bilo stanje 1. marca 1938. v primeri s stanjem 1. marca 1937. večje za eno milijardo. (Zalo mogli zboljšati trgovinski odnoša-ji z Anglijo. G. Maks Cukala je zlasti opozoril na možnost plasiranja našega hmelja v Anglijo. Posebno sedaj je nastala ugodna prilika za to, ker je nastal za žateški hmelj v Sudetskem ozemlju glede na angleški trg čisto nov položaj. G. Zdenko Knez je govoril o interesih usnjarske in obutvene industrije ter zlasti predlagal, da bi se moral dovoliti svobodni tečaj za angleški funt. G. Srečko Kobi je govoril o potrebi večjega izvoza lesnih izdelkov v Anglijo. Zlasti bi se moral stagnira tudi skupna razpoložljiva vsota.) Virmanski promet je bil za 11‘4 °/o večji ko v I. tromesečju 1938., dočim je bil 1.1938. v primeri z 1. 1937. večji za 14'70/#. Promet na efektnih borzah se je zmanjšal za l'7°/o, dočim je bii 1. 1938. večji za 19*3 “/o. Končno se je tudi število polomov gospodarskih podjetij povečalo v manjši meri, kar dokazuje popuščanje prejšnje tendence v gibanju poslov. Kot važno značilnost razvoja konjunkture v 1. tromesečju 1939. je treba omeniti nazadovanje investicijske delavnosti, na kar se sklepa zaradi zmanjšanja uvoza investicijskih dobrin. Uvoz strojev, aparatov, elektrotehničnih predmetov in prevoznih sredstev se je zmanjšal od 11.902 na 9.285 ton, po vrednosti pa od 270.2 na 197.5 milijona din. Zlasti pomemben je padec uvoza opreme za industrijska podjetja, ki se je zmanjšal od 2.477 ton v vrednosti 38,3 milijona din v 1. tromesečju 1938. na 1.159 ton v vrednosti 19,1 milijona din v 1. tromesečju 1939. (Najbolj je padel uvoz opreme za tekstilno industrijo, in sicer od 1.367 na 703 tone.) Isto velja tudi za uvoz pogonskih in pomožnih strojev, ki je padel od 3948 ton v vrednosti 106,9 milijona din na 3.176 ton v vrednosti 58,2 milijona din (samo pogonski stroji od 2.145 na 1.276 ton). Kol nasproten znak padanja investicijske delavnosti bi mogel biti dvig uvoza kovin in kovinskih izdelkov, ki se pospeševati v Anglijo izvoz onih predmetov, pri katerih je najbolj uporabljana naša delovna sila. Surovine bi morali izvažati le v čim manjši meri. Dr. Golia zlasti zahteva, da se reformira naša devizna politik j glede izvoza lesnih izdelkov in lesa. Ce ne gre drugače, naj se uvedejo premije za lesni izvoz. Končno je govoril še zbornični predsednik Ivan Jelačin, ki je zlasti govoril za svobodni tečaj funta ter naj se zbornica predvsem zavzame za ureditev plačilnega prometa med Anglijo in Jugoslavijo. je v tem času dvignil od 36.270 l v vrednosti 187,3 milijona din na 45.152 ton v vrednosti 217,1 milijona din. Toda ta uvoz se je dvignil predvsem zaradi večjega uvoza tračnic in železniškega materiala, kar dokazuje samo nadaljevanje javne investicijske delavnosti, dočim zasebna aktivnost še vedno popušča. Kar se tiče industrijske proizvodnje, je ta pokazala neko zvišanje zaradi večjih naročil javnih teles. Zasebno povpraševanje po industrijskem blagu je nekoliko oslabelo, vendar pa je še vedno večje kakor v 1. tromesečju 1938. Vzporedno s tem izkazuje tmli domača potrošnja neznaten dvig. Uvoz predmetov za prehrano se je dvignil od 50,6 na 62,1, uvoz južnega sadja in vseh kolonialnih predmetov pa od 3S5,8 na 398,9 milijona din. Prav tako se je dvignil tudi uvoz južnega sadja in vseh kolonialnih predmetov za pretirano. Povečale so se končno tudi plačane trošarine in carine. Paralelno s tem razvojem naše industrijske proizvodnje in potrošnje je bilo tudi oskrbovanje s surovinami ugodno kljub izdanim ukrepom za reguliranje uvoza. Od vseh industrijskih surovin se je zmanjšal uvoz nepredelanih kož in železa, dočim je od pogonskih materialov v padcu samo uvoz premoga. Znaten je dvig uvoza surovin za tekstilne tovarne in med temi najbolj volne. Politične vesli ———— Angleška kraljeva dvojica je po 22dnevnem bivanju v Kanadi odšla v Združene države Sev. Amerike. Na meji se je poslovilo od kr. dvojice nad pol milijona Kanadcev. Angleški kralj je s svojini obiskom popolnoma dosegel svoj namen in zopet trdno povezal Kanado z britanskim imperijem. Na ameriški meji je pozdravil britansko kr. dvojico ameriški zunanji minister Hull. Ameriška vlada je organizirala za prihod kraljeve dvojice veličasten sprejem. Posebni vlak, ki sta ga vozile dve orjaški lokomotivi najnovejše konstrukcije, je odpeljal kr. dvojico naravnost v Washington. Predsednik Roosevelt je s svojo gospo pričakoval kr. dvojico na postaji Junior, kjer se je nabralo na stotisoče ljudi. S postaje se je kr. dvojica v triumfu odpeljala v Belo hišo. Angleška kraljeva dvojica se je iz Washingtona odpeljala v Nev/ York, ki je priredil kr. dvojici takšen sprejem, kakor ga New York še ni videl. Nad 3 milijone ljudi je pozdravljalo kraljevsko dvojico z največjim navdušenjem. Nato sta si ogledala svetovno razstavo. Angleški kralj je imel popoldne daljši pogovor s predsednikom Rooseveltom. Iz New Yorka se je kraljeva dvojica vrnila v Kanado. Min. predsednik Chamberlain je v parlamentu odločno zavračal trditve nemških listov, da bi hotela Anglija izpodriniti Nemčijo z mednarodnih tržišč ali da snuje blok proti Nemčiji. Anglija je vedno pripravljena proučiti vsak predlog za ureditev spornih vprašanj, v kar pa je potrebno medsebojno zaupanje. Obžaluje, da izjave, kakor jih sliši iz Nemčije, takšnega zaupanja ne morejo ustvariti. Drž. podtajnik Strang, ki je bil nekoč angleški odpravnik poslov v Moskvi in ki dobro pozna ruske razmere, se je vrnil iz Varšave, kjer je imel zaupne razgovore s člani poljske vlade. Kmalu po povratku iz Varšave je odpotoval z letalom v Moskvo, če bi se mu posrečilo, da odstrani vse tehnične težave za sklenitev francosko-angleško-ruske zveze, bo odpotoval zunanji minister Halifax v Moskvo, da podpiše novo zvezo. V angleški spodnji zbornici je izjavil zun. minister Haiifax, da upa, da se bodo mogle’ premagati vse težkoee in da bo zveza v kratkem podpisana. Nemški tisk obširno komentira pogajanja za sklenitev zveze med Francijo, Anglijo in Rusijo ter pravi, da se je Anglija popolnoma uklonila diktatu Rusije. Posebno naglašajo nemški listi pomen nenapadalnih paktov med Nemčijo, Latiško in Estonijo. Ti pakti da dokazujejo, da je ponujanje jamstva baltiškim državam samo prizadevanje Anglije, da bi se še te države pritegnile v protinemski blok. Ta namera pa se je sedaj s sklenitvijo nenapadalnih paktov s temi državami ponesrečila. V Kladnu, industrijskem mestu, ki je bilo nekoč velika trdnjava komunistov, so našli na cesti umorjenega nadstražmojstra nemške policije. Ker so Nemci prepričani da je umor delo češke mafije, je izdal protektor naslednje silno drakonične odredbe: Vsako zbiranje na prostem je prepovedano. Vsa kina, gledališča in vsi javni lokali morajo biti zaprti. Vse šole se zaradi hujskanja profesorjev zapro. Od 8. zvečer do 5. zjutraj morajo biti vsa okna zaprta. V vsako odprto okno se bo streljalo, župan in občinski svet v Kladnem se suspendirata in imenuje vladni komisar. Vsa češka drž. policija v Kladnem se zaradi neizpolnjevanja dolžnosti v službi suspendira. Če se krivci umora do 9. junija ob 8. zvečer ne aretirajo, bodo sledili novi ukrepi. V Kirn je prišla večja španska delegacija pod vodstvom španskega notranjega ministra Serrana Sunnerja. Mussolini je priredil delegaciji na čast slavnostni banket, na katerem je pozdravil španske goste s prisrčno zdravico. Naglasil je, da je fašistična Italija takoj ob izbruhu španske državljanske vojne spoznala, da je prišel odločilni trenutek ter se zato takoj odločila, da pomaga nacionalni Španiji. Italija je ponosna na doseženo zmago. S krvjo prepojeno špansko-it-a-lijansko prijateljstvo bo trajalo večno. Italija želi, da je Španija močna Na italijansko pi ijateljstvo more Španija vedno računati. Mussoliniju se je zahvalil španski notranji minister Sunncr, ki je v svoji zdravici naglasil, da je padlo za nacionalno Španijo 5000 Italijanov. Tega Španija nikdar ne bo pozabila. Nato je ostro napadel one države, ki so klevetale nacionalno Španijo in onemogočile, da bi se slišal pravi glas Španije. Ideal Španije je mir, toda pravičen mir. Svoj govor je zaključil z zagotovilom, da bosta Španija in Italija skupno delovale za ta mir. Bogastvo f koloni/ Zanimanje za francoske kolonije je zadnja leta splošno naraslo zaradi velikih bogastev njihovega ozemlja v Afriki in v Indokini, ki so večinoma še neizkoriščena. Medtem ko ima premog samo Indokina, ki daje letno do dva milijona ton, se pa gozdovi po površini cenijo nad površino same Francije. Za nafto se mora oskrbovali drugod in zlasti mnogo nafle dobiva iz Iraka po poti llaifa-Tripolis. Te dobave se cenijo na 3 milijone ton letno. Izredno dobro pa zalagajo lastne kolonije Francijo z rudo. V Severni Afriki ima na milijone ton železne rude (Alžir, Tunis). Mnogo ima lu cinka in svinca, ki ga je nekaj tudi v Indokini. Svetovno važne zaloge kroma so v Novi Kaledoniji. Tu je tudi mnogo niklja, v Indokini kositra. Manjše so zaloge bakra in arzena. Zelo važna je pa produkcija zlata v zapadni in ekvatorialni Afriki ter na Madagaskarju, ki se ceni letno na 5 ton, medtem ko ima zlata domače proizvodnje samo 2 do 3 tone. Izredno važen je dovoz fosfatov iz kolonij z letno množino 4 do 5 milijonov ton ali polovico svetovne proizvodnje fosfatov. Sol imata Afrika in Indokina. Madagaskar dobavlja grafil in dragi kamen. Poleg teh naravnih bogastev so za razvoj dežel velikega pomena mnoge reke. Njihovo silo cenijo: v sev. Afriki na 600.000 KS, v zapadni na 6 milijonov, v Indokini 4, na Madagaskarju 5 in ob ekvatorju še 40 milijonov konjskih sil. Te sile se seveda še niso izrabile, razen tega pa imajo še upanje na izrabo sončne energije in vetra. Gozdovi pokrivajo največje površine v zapadni in ekvatorski Afriki ler v Indokini. Skupno so dvakrat večji kot sama Francija in imajo tudi druge, izredno dragocene vrste izvoznega blaga oziroma divjačine in raznega sadja. Posebej je treba omeniti velike količine bombaža v zapadni Afriki, kavčuka v Indokini z letno proizvodnjo 50 tisoč ton, kave, kakava (100 tisoč ton), sladkornega trsa, ananasa, tobaka itd., medtem ko je Severna Afrika čedalje važnejša žitnica in četrta svetovna dežela trte. Tod se uspešno razvija živinoreja, ki seveda izvaža največ v Pariz. Manjše hiše so na prodaj v Ljubljani (mesto), v Kosezah, na Brdu pri Ljubljani, v Križah pri Tržiču, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Litiji in v Cerknici. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Razvoj gospodarstva v I. tromesečju - Iz poročila Narodne banke Denarstvo Tečaji so se zvišali V preteklem tednu so zaradi omiljenja politične napetosti tečaji na beograjski borzi večinoma napredovali, zlasti Blairovih obveznic. Spremembo tečajev proti prejšnjemu tednu kažejo naslednje številke: 2'5 */» vojna škoda 7 ®/o investicijsko 4 */(i agrarne 6 ®/o begluške 6 #/» dalmatinske 6°/« gozdne 7®/» Blair 8®/« Blair 404'5() 101 — er— 89'25 87'— 84'50 93'— 101.50 100'— ior— 468 — 102'— 01 '50 89’— 87'— 84*25 94-25 102'— 100 — 101 — Društvo abso državnih trgovskih šol Uspel občni zbor ljub 7®/o Seligman 7 ®/o stabilizacijsko Skupen promet: 8,8, za 2,4 mi lijona več ko prejšnji teden. Tečaji delnic so ostali skoraj brez sprememb. Klirinška marka se je dvignila za 50 točk od 13'90 na 14'30 din, Praga pa od 146—147 na 150'—. Tečaj funta je ostal nespremenjen. Japonski proračun za 1. 1939./40. je preračunan na 750,000.000 Funtov, kar je za nekako 100,000.000 limtov več kakor lansko leto. Kaj velja vojna, je nemogoče točno določiti. Posebni vojaški proračun se ceni letos na 270,000.000 fun Sov, ne v.števši običajnih vojaških izdatkov — nadomeščanje materiala in gradnje — niti ne petletke z velikimi novimi mornariški mi izdatki. Z druge strani ugotavlja »Oriental Eeonomist«, da je vlada v prošlem letu porabila za 60,000.000 £ manj in si sposodila za 80,000.000 £ manj kakor je bilo preračunano. Ugotavlja tudi za marec, da so vsi inflacijski znaki dveh prejšnjih mesecev izginili Kljub temu pa je bilo prebivalstvo Japonske opozorjeno na nadaljnje omejitve in se bojijo, da bodo te obsegale tudi hraniva, ker hoče vlada povečati izvoz, posebno izvoz konserviranih rib, da dobi več tuje valute. Narodna banka v češko-morav- skem protektoratu izkazuje za konec maja zvišanje obtoka bankovcev za 150 na 6291 milijonov K, devizna podloga se je zmanjšala z® 43 na 812, zlata pa za 5 na 1854 milijonov K. Kovinsko kritje je padlo od 36 na 35 5%. Vabilo na sejo Trgovskega društva »Pomoč« v Ljubljani, ki se vrši v torek dne 13. junija 1939. v Trgovskem domu ob 20. uri. Dnevni red: 1. Sprejem novih članov. 2. Potrditev smrtnih primerov. 3. Sprememba društvenih pravil z ozirom na nov pravilnik o zavarovalnicah. 4. Določitev občnega zbora. 5. Slučajnosti. Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani. Predsednik: K. A. Kregar s. r. Trgovina z mešanim blagom stare — renomirane, dobro vpeljane, velike trgovske hiše, na najprometnejši točki industrijskega kraja, s sedežem sreskega poglavarstva, sc da v najem samo strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu ter solidnemu trgovcu, ki ki moral prevzeli tu'di večjo zalogo blaga. Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo, z navedbo premoženjskih razmer, dosedanje ga udejstvovanja, starosti in ako poročen, na naslov Združenja tr govcev v Ljubljani pod šifro »Trgovina 600.000'—«. Agilnost trgovstva Slovenije se nedvomno zrcali tudi v gibanju njegovega naraščaja in v njega organiziranosti. V tem področju je pač najštevilnejši del izobraženega naraščaja tista mladina, ki je doslej prišla iz trgovskih državnih šol. Organizirana je v dveh samostojnih društvih s sedežema v Ljubljani in v Celju. Ljubljansko društvo je imelo včeraj dopoldne salonu pri Šestici svoj osmi občni zbor. Udeležba delegatov iz Celja dokazuje, da so ostale zveze med društvoma redne in tesne, kakor zahtevajo skupni interesi članstva. Da je občni zbor tako lepo uspel, se je pa treba zahvaliti posebno marljivosti članic in članov uprave. Občni zbor se je začel z nagovorom in poročilom predsednika g. Itcbia, ki je poleg navzočih članov zlasti pozdravil delegacijo iz Celja ter predsednika Delavske zbornice g. Kozamernika in zastopnike listov. Opisal je delo društva za zastopanje pravic članstva, ki so še deloma okrnjene, delo za združitev vseh absolventov v enotno organizacijo in premostitev raznih začetnih težkoč. Lansko leto je društvo poslovalo normalno; kljub vztrajnim naporom pa ni vselej uspelo, posebno ne v vprašanju nastopa pri raznih strokovnih institucijah. Poudarja zato pomen sestankov s predavanji in debatami, pomen jezikovnih tečajev in drugih prireditev. Premajhen je bil odziv članov pri plesni prireditvi, ki je sicer dobro uspela. Zahvaljuje se vsem sodelujočim. Zelo važna so bila to leto vprašanja o soudeležbi pri volitvah nameščenskih ustanov, kjer se odbor ni vezal na nobeno pot, marveč je odločitev prepuščal poklicanim organizacijam. Pač pa je z apeli delal za skupnost med nameščenci. Odzvala se je samo organizacija Bolič, ostali pa so še dalje glavni vzroki dosedanje razcepljenosti inteligence. Treba je doseči večji vpliv absolventov trg. šol, kakršen bi moral biti že po njihovem številu 8000, kolikor jih je v državi, kar pa se bo moglo doseči le takrat, če se dvigneta zavest in smisel za organizacijo. (Živahno odobravanje.) Delovanje društva O nadrobnem delu je nato podala izčrpno poročilo tajnica gdč. Židanikova. Članov ima društvo 229, in sicer novih 34. črtanih je bilo lani 20. Uprava je vzdrževala stik s člani po okrožnicah in z vztrajnim delom sekcij, ki pa trpi, ker nimajo društvene sobe. Odbor je poslal razne vloge, s katerimi skuša pridobiti članstvu nekatere važne pravice, tako glede služb ko tudi za dijaški rok v vojski. Poročilo blagajnika g. Marna izkazuje nad 50 tisoč din prometa (dohodki din 25.849-25, izdatki din 24.969). Prebitek od plesa gre za postavitev doma. Društvo je prejelo tisoč din od pokrovitelja plesa g. trg. ministra. Za delo sekcij so bila poučna vzorna poročila vodij: za socialno sekcijo poročilo gdč. Dov-žanovc, ki je opozarjala na napake glede zaposlovanja, na neuspehe debat in na organizacijska vprašanja nameščencev. Nujno je potrebna predvsem večja izobrazita v strokovnih vprašanjih, kar bo še nadalje skrb socialne sekcije. Obširno je poročal tudi gospod Vrhunc za kulturno sekcijo, ki je imela šest predavanj s srednjim obiskom. Tečaj nemščine se je moral opustiti zaradi prema-lega števila prijavljenih, uspel pa je italijanski tečaj, pri katerem gre posebna zahvala g. prof. Benčini. Propagandna sekcija (gospod Zorman) je prirejala izlete in or- ganizirala kolesarski krožek ter skuša dvigali zavest ter ugled društva, pa tudi pridobiti mu novih članov. Vsa poročila so bila sprejeta z glasnim priznanjem. Poročilo Celjanov Z velikim veseljem so zborovalci sprejeli poročili celjskega predsednika g. Vu čer ja in tajnika Suszvnskega o uspešnem delovanju novega bratskega društva. Zaradi ustanavljanja novih šol bo dotok še naraščal in tako tudi naloge društva. Narašča tudi povpraševanje po teh absolventih za razne službe, pri čemer skrbi društvo, da si ohrani naklonjenost delodajalcev. Nadrobneje je nato poročal tajnik tudi o delavnosti Celjanov, zlasti o glasilu (lzvest-ja), ki izhaja mesečno v 250 izvodih. Propaganda v tisku se opira zlasti na poročila v »Trgovskem listu« in lokalni »Novi dobi«. Članov je 214 in 31 podpornih ter 1 častni predsednik. Promet je dosegel lani 100.803 din pri premoženju 23 tisoč din. Društvo ima lastno sobo in zato tudi sekcije redno delujejo. Tečajev je imelo društvo 9 v Celju v trgovski šoli, za kar gre zahvala go spodil ravnatelju Marinčku, 3 tečaje pa v Žalcu. Obiskovalcev te »večerne« šole je bilo 182. Predavanje je bilo samo eno, uspevala pa je plesna šola zabavnega odseka. Socialni odsek ima dosti dela s prošnjami in zlasti z novimi člani. Knjižnica se je povečala za nekaj novih primerkov v vrednosti tisoč dinarjev. V prihodnjem letu pojde društvo še bolj na delo ne samo za ponos organizacije, marveč tudi za kovi-i posameznika. Novi odbor Ko se je poleglo navdušeno ploskanje, je predsednik izrekel zahvalo društva Celjanom in se pridružil njih pozivu za skupnost v bodočem delovanju. Razrešnica odboru je bila sprejeta soglasno in s pohvalo blagajniku. Po kratkem odmoru sta se za novi odbor predložili dve listi, kateri sta pa bili zelo podobni in so bili izvoljeni soglasno sledeči kandidati in kandidatke: Josip Beber, Lo- ro Jurkas, Vera Gogala, Marica Kranjc, Cvetko Marn, Julija Brečko, Edo Trelc, Milan Vrhunc, Ivan Zorman, Valter Schvvarz, Karl Verovšek, Albert Cercr, Zora Kravos, Boris Klemenc, Janez Primožič, Frid. Felle, Mira Kikelj, Joža Kosec, Olga Židanik, Mira Dovžan, Slavka Gorenc, Ana Jamšek, Fr. Anžič in Ciril Badiura. Predsednik g. Beber se je toplo zahvalil za novo izkazano zaupanje, priporočil se je pa tudi za stvarno opozicijo, ki vedno koristi tudi v odboru. O bodočem delovanju in sodelo vanju s Celjem se je nadaljevala razprava še med slučajnostmi in je odbor dobil široko pooblastilo za potrebe stikov, posebno še za vprašanja socialnih odsekov. Na predlog g. Marna, ki ga je podprl tudi celjski predsednik g. Vu čer, se je sprejelo zvišanje članarine od 1. I. 1940. na mesečno tri din oz. 36 letno. Vprašanje pravil je rešeno po sklepu izred nega občnega zbora in imata poslej obe društvi enaka pravila. Prečitana je bila nato resolucija obeh društev, ki se tiče ureditve strokovne naobrazbe in § 19. obrtnega zakona, da se ukinejo pre hodni tečaji za obrtnike, dalje, da se vključijo nauk o reklami, pa tudi zakonodaja in zavarovanje kol predmeti v šolski program da se prizna absolventom enakopravnost pri razpisovanju državnih služb in pa stopnja v vojski. Resolucija bo objavljena in poslana na vsa odločujoča mesta. Rešeno je bilo tudi vprašanje društvenega znaka po skupnih željah iz obeh društev. Tajnica Židani-kova je ugotovila, da se članstvo malo poslužuje ugodnosti popusta pri gledališču, podobno se je pa v Celju malo članov poslužilo legitimacije, ki daje pravico do popusta v trgovinah. Občni zbor se je zaključil kljub spretnemu vodstvu predsednika g. Bebra šele ob 12'30, ko se je že približala ura skupnega izleta v Podutik. Bil pa je ta občni zbor do konca prisrčno zborovanje, kakršnih želimo marljivima društvoma še mnogo, prav tako pa tudi še mnogo uspehov v obsežnem strokovnem delovanju in jav nem udejstvovanju. Trgovina Angiiie z balkanskimi Ne more bili dvoma, da bodo posledice pogajanj, ki so se pred kratkim vršila ali se še vršijo med nekaterimi balkanskimi državami in Anglijo, tesnejši trgovinski stiki, piše »Ncar East and In-dia«. Pogodba z Romunijo je bila pozdravljena v obeh državah in sedaj je prišla v London romunska delegacija, da nadaljuje pogajanja, ki se bodo tikala predvsem podrobnosti novih plačilnih pogojev. Verjetno je, da se bo Anglija obvezala kupiti v tekočem letu 200.000 ton romunske pšenice po svetovnih tržnih cenah. Pogajanja z Grčijo se razvijajo podobno. Tudi grška vlada bo poslala v London svoje zastopnike, da nadaljujejo pogajanja in sklenejo detaj-liran sporazum. Sir Frederick Leith-Ross se je sestal v Atenah s finančnim ministrom in direktorji Grške banke in z njimi razpravljal o raznih denarnih in gospodarskih vprašanjih, med drugim tudi o dovolitvi izvoznih kreditnih garancij za izvoz iz Anglije v Grčijo. Kot rezultat izmenjave misli med trgovinsko delegacijo za Jugoslavijo in člani londonske trgovinske zbornice, ki se je vršila v Londonu, bo sedaj londonska trgovinska zbornica priredila anketo med uvozniki in izvozniki, da ugotovi, kakšne težave imajo v svojem poslovanju. Zbrane infor macije bodo poslane Jugoslovan-sko-britanskim trgovinskim zbornicam, da bi skupno poskušale te težave odstraniti. V splošnem se priznava, da se morejo trgovinski stiki med obema državama povečali le, ako se poveča uvoz jugo slovanskega blaga v Anglijo. Na drugi strani je važno, da se gotovina, pridobljena s prodajo jugoslovanskega blaga v Angliji, po-abi za plačilo angleškega blaga, kupljenega v Jugoslaviji. Pogajanja so v tem oziru razjasnila mnogo težkoč in ovir. Že v 24 urah barva, plcsira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Skrobi in svctlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgovn ul. 3 Telelon št. 22-72. Pogajanja z Nemčijo končana Zvišanje tečaja klirinške marke Gospodarska pogajanja nemško-jugoslovanškega stalnega gospodarskega odbora v Kolnu so bila končana. Nemška poročila navajajo že podrobnosti o rezultatu teh pogajanj, jugoslovanskih poročil pa seveda še ni. Iz nemških poročil je razvidno, da se bo tečaj klirinške marke zvišal na 14'30—14'70 din, tečaj Češke krone se je določil na 1750 din, določen je tudi način blagovnega prometa med Jugoslavijo in Ce-ško-Moravsko. Končno pa je Jugoslavija pristala na ureditev predvojnih dolgov v Nemčiji, ki so bili svoje dni že črtani. Te dolgove bomo sedaj plačali s svojim izvozom ! Zunanja trgovina Ker so zaloge sladkorja naših domačih tovarn izčrpane, bo dovoljen uvoz tujega sladkorja po znižani carini za dva meseca. Sladkor bo uvozila državna tvornica sladkorja. Znižana uvozna carina na surovine za proizvajanje pločevine bo veljala, kakor poroča »Jugoslov. Kurir«, samo šest mesecev. Praška vlada je dovolila uvoz 5ft vagonov jajc iz. Jugoslavije in Romunije za češko-moravski protektorat. Romunska vlada pripravlja razne ukrepe, da bi povečala izvoz sadja iz Romunije. Letni sadni pridelek Romunije se ceni na 120.000 vagonov. Vlada hoče sadje tipizirati, večja pažnja pa se bo posvetila tudi predelovanju sadja v pek-mez in druge predelave. Romunska proizvodnja volne je znašala 1. 1935. 1,7 milijona kg, 1. 1936. 1.8, 1. 1937. 2,1, lani pa že 3 milijone kg. V Romuniji sta se ustanovili dve nemški delniški družbi s po I in 2 milijona lejev ter ena angleška družba s kapitalom 5000 funtov. Vse tri družbe se bodo bavile z lesno trgovino. V Budapešti se je s soglasjem vlade ustanovila družba za pospeševanje madžarskega izvoza v Francijo. Kapital bodo dale družbi večinoma francoske banke. Med Francijo in Turčijo so se začela nova trgovinska pogajanja. Francija je pripravljena dovoliti Turčiji celo vrsto carinskih olajšav, da bi se povečal izvoz francoskega blaga v Turčijo. Francija je uvozila v maju blaga za 4,1, izvozila pa za 3,0 milijarde frankov. V prvih petih mesecih je znašal francoski uvoz 20,6, izvoz pa 14.8 milijarde frankov. Trgovinska bilanca je bila torej pasivna za 5.8 milijarde frankov. Poljske tekstilne tovarne so dobile velika naročila iz Sovjetske Rusije v vrednosti 3 milijonov zlotov. Poljsko kmetijsko ministrstvo je pozvalo kmetovalce, da del zemljišča, na katerem so dosedaj sadili tobak, uporabijo za gojitev ricinusove rastline. Poljska vlada se je zavezala, da bo odkupila ves pridelek ricinusovih rastlin po ceni 40 zlotov za 100 kg. Italija je izvozila v prvih štirih mesecih letošnjega leta naravne svile za 95,8 milijona lir, v istem času lani pa za 104,4 milijona lir. Zaradi pomanjkanja bombaža je v Nemčiji od 1. julija dalje prepovedano uporabljati bombaž za izdelavo ženskih tkanin, za zavese in za pohištvene namene. Zaradi pomanjkanja deviz se je zelo znižal nemški uvoz tobaka. Tobačnim tovarnam je bilo naročeno, da izdelujejo manjše cigare in da tudi dolžino cigaret zmanjšajo za 10%. Palestina je izvozila letos do srede maja 15 milijonov zabojev južnega sadja, za 3,7 milijona zabojev več ko lansko leto. Zlasti se je povečal izvoz pomaranč, in sicer od 9,6 na 12,8 milijona zabojev. Svetovna proizvodnja vina je po podatkih mednarodnega urada za vino v Milanu znašala lani 205 milijonov hi, od česar odpada na: Francijo 58, Italijo 45, Alžir 22, Španijo 16, Portugalsko 10, Romunijo 9,5, Argentino 9, Rusijo 5, Chi-le 4, Grčijo 3,6, Nemčijo z Avstrijo 3,5, Madžarsko 3 milijone hi. Argentina ima letos rekordno dobro žetev pšenice. Pridelek se ceni na 915 milijona ton, dočim je dala lanska žetev le 5'99 milij. ton. Opozarjamo na današnji oglas tovarne nogavic, rokavic, vezalk in trakov Brača G r a n e r, Čakovec. King trikotaža, katero za-| stopa A. Gril, Ljubljana, Kožna dolina. Anglija se zanima za surove kože iz Jugoslavije Iz Beograda se poroča, da se neka močna angleška trgovska firma, ki dobavlja kože angleški usnjarski industriji, zelo zanima za našo surovo kožo. Po mnenju te firme je naša surova koža zelo dobra za izdelavo obutve. V zvezi s tem so te dni poslale nekatere naše firme na zahtevo dotične angleške firme pošiljko telečjih in govejili kož, da se te od posameznih angleških tvrdk preizkusijo. Ce bi dala preizkušnja dober rezultat, potem se bo ta angleška firma pojavila na našem trgu kot nakupovalka. Kupila pa bi velike količine kož. To bi bil prvi primer, da se naša surova koža plasira na angleškem trgu. Konkurzi - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Tekstilne družbe z o. z. v Košakih pri Mariboru. Poravnalni sodnik Haber-muth Avgust, poravnalni upravnik odvetnik dr. Tomšič. Narok za sklepanje poravnave dne 17. julija ob 9., rok za oglasitev do 10. iulija. • »šen je konkurz o premoženju Alojzije Beneš, tovorne pre-voznice v Mariboru, ker se je poravnalno postopanje ustavilo. Kon-kurzni sodnik Habermuth, upravnik mase odvetnik dr. Veble. Prvi zbor upnikov dne 10. junija, ogla-sitveni rok do 20. julija, ugotovitveni narok dne 2. avgusta ob 9. Nadalje je bil razglašen konkurz o premoženju neprotokolirane trgovke Marije Groznik v Višnji gori. Konkurzni komisar dr. Močnik, upravnik mase odvetnik dr. Tominšek. Prvi zbor upnikov dne 17. junija ob 10., oglasitveni rok do 3. julija, ugotovitveni narok 15. julija ob 10. Opozorilo kolesar jem nslovanski Turing-klub, podružnica Maribor, priredi za Prekmurski teden velik kolesarski izlet v Mursko Soboto. Tega izleta se lahko udeleži vsak kolesar, ker je spored izleta izdelan tako, da ne bo prav nič izmučil udeležence. Cela proga meri okoli 70 km, ceste so prav dobre in ne strme. Tudi so povsod na progi predvidena počivališča, in to v najzanimivejših krajih. Odmori bodo pri Sv. Lenartu, pri Sv. Benediktu, v Gornji Radgoni, v Slatini Radencih, od koder je le še 18 km vožnje do Murske Sobote. Vožnja je predvidena v 2 skupinah: prva se odpelje iz Maribora v soboto dne 17. junija ob 15. uri s prihodom v Mursko Soboto ob 20. uri. Za prenočišča je poskrbljeno. Druga skupina pa se odpelje iz Maribora v nedeljo dne 18. junija ob 4. uri s prihodom v Mursko Soboto ob 9. uri. Ob 11. uri bo v Murski Soboti svečan sprevod vseh udeležencev vožnje. V kolikor bi se za prvo skupino prijavilo premalo vozačev, bi se izvedel izlet le v nedeljo. V slabem vremenu se preloži prireditev na 25. junij. Za naše narodno gospodarstvo pomeni Ljubljanski velesejem silno močno oporo. To se je izkazalo ob njegovi ustanovitvi, ko je edino Ljubljanski velesejem seznanil vso Jugoslavijo z izdelki Slovenije. To se je izkazalo tudi v času težke gospodarske krize, ko je Ljubljanski velesejem bistveno olajšal slovenskemu gospodarstvu, da je prišlo iz najtežjih časov in da je s pridobitvijo novih odjemalcev ter proizvodnjo novih predmetov našlo za prebivalstvo nove vire dohodkov. To pa se je izkazalo tudi s sedanjim velesejmom, ki se prireja v času občnega stremljenja za gospodarsko osamosvojitev in za proizvajanje novih predmetov. Tako je sedanji velesejem pokazal celo vrsto novih iznajdb, o katerih smo obširno poročali že v prejšnji številki. Naj k že naštetim navedemo še nekaj novih. Tako kaže letošnji velesejem, da smo dobili novo domačo industrijo, industrijo igrač. Kipar Repič si je ogledal v Nemčiji kako izdelujejo igrače ter je po povratku iz Nemčije organiziral izdelovanje igrač po Dolenjskem, a jih sedaj izdelujejo tudi že na Gorenjskem. Kot prvi so začeli izdelovati igrače mladeniči, stari 14 do 18 let. Ko so prve igrače izdelali, so jih poslali na Ljubljanski velesejem in tu so dobili prva naročila. Polagoma so si s pomočjo banske uprave in države nabavili potrebne stroje in sedaj lahko za-doste vsem naročilom. Ljudje te igrače radi kupujejo, ker so solidno izdelane in higienične. Barvane so z nestrupenimi barvami in se dajo prati zaradi trpežnega laka. Tudi les je izbran in prvovrsten. Tudi ostali material je skrbno izbran, tako usnje, žeblji in drugo. Linija naših igrač je lepa. Tiste igrače, ki smo jih preje v toliki meri uvažali iz inozemstva, so po pretežni večini izdelane iz našega lesa. — Iz vseli krajev od Kranjske gore do Južne Srbije je prišlo dovolj naročil, pa tudi ponudbe iz Holandske in Belgije. Na izvoz pa zaenkrat še ni misliti, ker ni kapitala. Igračke so zelo poceni in vse so opremljene z zaščitno znamko. Mnogo novih strojev je razstavljenih za kmetijsko, usnjarsko in tesarsko stroko. Tovarne nudijo zelo ugodne plačilne pogoje in je Na to velezanimivo vožnjo so vabljeni vsi kolesarji, predvsem dijaki in delavci. Geslo vožnje je: spoznavajmo našo ožjo domovino! Vse informacije pri tv. F. Lepoša, bilo zato sklenjenih tudi mnogo kupčij. Omeniti tudi moramo, da izdeluje vrvarna v Grosupljem vreče že iz domačega lanu in ne več iz jute. V času deviznega pomanjkanja je to posebno važno. Obisk na velesejmu je bil vse dni dober, na praznik in v nedeljo pa naravnost odličen. Vsi paviljoni so bili prenapolnjeni obiskovalcev, prav tako pa je bil popolnoma poln veselični prostor. Zlasti velesejmski variete privablja ljudi in kadar je predstava, se pride le s težavo skozi drevored. Kdor je bil v nedeljo ali na Telovo popoldne na velesejmu, ta se je mogel prepričati, da je postal Ljubljanski velesejem že pravi ljudski velesejem. Ljubljana velesejma kratkomalo ne more pogrešati več in zato je vsa Ljubljana sprejela z največjim veseljem vest, da bo prihodnji spomladanski velesejem že v novih paviljonih. Zelo mnogo obiskovalcev je bilo letos tudi iz tujine. Samo na tržaškem jugoslovanskem konzulatu so izdali v enem dnevu 1400 vizumov za obiskovalce Ljubljanskega velesejma in še niso dobili vsi vizuma. Iz Koroške poročajo, da še nobeno leto ni bilo izdanih za obiskovalce velesejma v Ljubljani toliko vizumov ko letos. In kdor je prišel v Ljubljano a in pa svetu Nj. Vel. kralj Peter II. je napravil maturo. Zaradi odličnih šolskih uspehov in izvrstnih pismenih nalog je bil ustnega izpita oproščen. Na Dedinju je bila ob tej priliki intimna rodbinska svečanost. Nj. Vis. knez-namestnik in kneginja Olga sta prebila zadnja dva dneva svojega bivanja v Nemčiji kot gosta maršala Goringa na njegovem posestvu v Karinhallu. Nato sta se vrnila v Jugoslavijo. Na meji jima je bataljon nemške vojske izkazal vojaške časti. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle se je s soprogo vrnil v Beograd, kjer so ga pričakovali na kolodvoru Nj. Vel. kralj Peter II., oba kr. namestnika in vsa vlada. Nj. Vis. kneginja Olga je praznovala v nedeljo svoj rojstni dan. Iz vse Jugoslavije je prejela celo vrsto čestitk, zlasti pa od vseh človekoljubnih ustanov, za napredek katerih deluje s posebno vnemo. Hrvatski narod je v nedeljo posebno svečano proslavil rojstni dan obeh bratov Radičev. Letošnja proslava je še posebno pomembna, saj smo na tem, da se v kratkem uresničijo ideje obeh bratov Radičev glede notranje ureditve naše države. Zato pa se rojstnega dne bratov Radičev niso letos spominjali le Hrvati, temveč tudi vsi Jugoslovani, ki so za sporazum. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je odpeljal v četrtek na Sušak in Hrv. Primorje. Na Sušaku je sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil: »Razmere se ure- Aleksandrova cesta 49 in pri tajništvu Jugosl. Turing-kluba, Maribor, Trg svobode-grad. Prijave je oddati najkasneje do četrtka dne 15. t. m. na velesejem, ta se je mogel osebno prepričati iz velikega števila avtomobilov, da je letos obiskalo velesejem izredno mnogo tujcev. Tako je parkiralo na Telovo ob Gosposvetski cesti 56 avtomobilov, pred Ilirijo in v drevoredu čez 100, poleg tega pa še cela vrsta na sejmišču. Teh 200 avtomobilov je tudi lep dokaz, kako zelo se je pri nas v zadnjem času že razvil avtomobilizem. A tudi iz Jugoslavije same je bil obisk zelo dober. Posebej pa je še treba omeniti zelo številne obiske šol. Kar pa je glavno, je to, da so razstavljalci zelo zadovoljni tudi s kupčijskim uspehom. V vseli strokah so bile sklenjene številne kupčije in že pred zaključkom velesejma so razstavljalci po vrsti izjavljali, da bodo prihodnje leto zopet razstavili. Končno naj navedemo še število razstavljalcev. Vseh je bilo 611, od teh 492 domačih in 119 tujih. Od tujih je bilo 16 iz Amerike, 1 iz Belgije, 2 iz Bolgarske, 4 iz Francije, 13 iz Italije, 2 iz Madžarske, 62 iz Nemčije, 4 iz Ceško-Moravske, 4 iz Nizozemske in 1 iz Švedske. Danes ob 5. bo veliko nagradno žrebanje, zvečer zadnja varietejska predstava in spomladanski velesejem 1939. je storil svoje delo v korist našega gospodarstva in razvoja turistike. jujejo. Ni več prejšnje zaostrenosti. Narod zahteva sporazum in mislim, da je glavna naloga vlade, da stori vse, kar je v njeni moči, da pride do popolne ureditve razmer. V tej smeri delam iskreno, zavedno in vestno.« 322 slovenskih občin je imenovalo dr. Antona Korošca v priznanje njegovih zaslug za slovenski narod in Jugoslavijo za svojega častnega občana. V nedeljo je predsednik županske zveze g. Nande Novak slovesno izročil dr. Korošcu vseh 322 diplom, združenih v krasen album. Dr. Korošec se je za pomembno počastitev zahvalil z govorom, v katerem je zlasti poudaril potrebo, da se bodo mogle naše samouprave svobodneje gibati. Med poštno upravo in Prosvetno zvezo je bila sklenjena pogodba, s katero se je Prosvetna zveza zavezala, da v 20 mesecih postavi v Ljubljani 20kilovatno radijsko oddajno postajo, v Mariboru pa 5kilovatno relejno postajo, sedanjo v Domžalah pa prevzame država. V gen. direkciji železnic je bil izdelan načrt o nabavi lokomotiv za prihodnja leta. Po tem načrtu še letos naroči železniški minister 125 lokomotiv iz kredita 500 milijonov din, ki ga sme železniški minister najeti na podlagi letošnjega finančnega zakona. Ministrstvo za gozdove in rudnike je na podlagi pooblastila ministrskega sveta sklenilo, da se ustanovi delniška družba Jugoslovenska celuloza, ki bo ustanovila dve novi tovarni za celulozo in prevzela sedanjo celulozno tovarno v Drvarju. Da je čisto nepotrebno, da ustanavlja država takšne tovarne, smo ne samo mi, temveč tudi drugi listi že poudarili. Pa vsa opozorila niso pomagala... Znano beograjsko podjetje »Konstruktor«, ki se bavi z gradbenimi in rudarskimi posli, je prevzela neka nemška družba. Razpisana je prva ofertna licitacija za postavitev avtomatične telefonske centrale v Skoplju. Nadalje je izdan nalog, da se razpiše ofertna licitacija za postavitev avtomatične telefonske centrale v Osjeku. Telefonska centrala v Beogradu pa bo povečana še za 3000 številk. Jugoslovanski odbor za tobak se namerava ustanoviti v Beogradu z namenom, da na znanstveni podlagi proučuje razvoj tobačne kulture. Odbor bo popolnoma samostojen in čisto neodvisen od uprave drž. monopolov. Med ustanovitelji odbora je tudi načelnik uprave drž. monopolov P. Premužič. Načrt za pridobivanje tekočega goriva iz škriljevca je predložil upravi drž. monopolov višji svetnik trg. ministrstva M. Popovič. Poljski listi poročajo, da pride na športne prireditve v Gdansku tudij 80 čet S A oddelkov, t. j. skupno 40.000 mož. Nabava 413 m3 drv. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 413 m3 drv. Pogoji so interesentom na vpogled v ekonomskem odseku. Z deset dinarji kolkovane ponudbe se sprejemajo do 19. junija t. 1. Dne 14. in 15. junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija z , dobavo preciznih cbličev z brusilom. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. junija ponudbe za dobavo filca in celofana; do 17. junija pocinkanih železnih sodov. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo ozalid papirja in amoni-jaka: 15. junija porcelanskih izolatorjev; 20. junija raznih elektrod. LICITACIJI!: Dne 12. junija bo pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo repičnega olja; 17. junija armiranega telefonskega kabla. Dne 14. junija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu lir citacija za dobavo gumiarabika v zrnu; 16. junija raznih barv za napise na cigaretah; 20. junija raznih žebljev za potrebe tobačnih tovarn; 21. junija raznega papirja za znamkovalnico. Dne 15. junija bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu licitacija za oddajo gradbenih in obrtniških del za novo zgradbo klavnice, gnojišča in popravilo župne cerkve zdravilišča Klenovnik. Razpisana senzalska mesta V 44. kosu »Službenega lista« z due 3. junija 1939. razpisuje Ljubljanska borza štiri senzalska mesta, in sicer eno za žito ter deželne pridelke, dve za les, a eno za vrednote. Prošnje je vložili do dne 21. junija t. t. pri tajništvu Ljubljanske borze, Gregorčičeva uiica 27. Borzno razsodišče Ljubljani Tajništvo Ljubljanske borze za blago in vrednote sporoča: Od I. julija d« 15. avgusta t. I. pri borznem razsodišču ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. Stev. 7735/39. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 21. junija 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih vijakov, T kosov in sponk za žične vrvi. Ostali dobavni pogoji pri rudniku. Državni rudnik Velenje. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/0H Vsi drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek! Tudi letošnii - celoten uspeh Melik obisk, dobre kupčiie Brata Graner, Čakovec TOVARNA NOGAVIC, ROKAVIC, VEZALK IN TRAKOV TVORNICA MOŠKEGA ..GARANTOS" IN DAMSKEGA SVILENEGA PERILA »King OTROŠKO MAKO PERILO Zastopnik za Dravsko banovino: A. GRIL Ljubljana - Rožna dolina Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.