Oü J
iz Moravske doline
September 2013 Letnik XIV Številka 7
t ^irft,
m v J
K
M



V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE * V Moravčah bomo imeli kmečko tržnico
v iviui a v o a ■ ■ muiiiu iiiicii iviiicuivu iiaiiiuu
• Spominska svečanost v Veliki vasi
kmetje bodo morali kmetije odpreti - Stane Merela, dobitnik občinskega priznanja
Društvo krajanov Limbarska gora
VABI
na 8. koncert domače glasbe in obuditev starega običaja
SLOVO POLETJU Z GLASBO
ki bo v petek, 20. septembra 2013 ob 20. uri v Kulturnem domu v Moravčah
Nastopili bodo: Ansambel Zajc (mladi) Ansambel Poljanšek Ansambel Skrivnost Erika in Karmen Vehovec drugi mladi glasbeniki Johanca s pevkami ljudskih pesmi iz KUD Domžale z Moravško Maro
Letos bo dekle Johanca v moravškem narečju razmišljala o ženskih kmečkih opravilih.
Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred prireditvijo.
Pridite! Prijetno in zabavno bo!
ZAHVALA
ZB za vrednote NOB Moravče se zahvaljuje Prostovoljnemu gasilskemu društvu Velika vas in Krajevni skupnosti Velika vas za dobro sodelovanje pri obeleženju 70. obletnice preboja dela Šlandrove brigade.
m
ZDI 5
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Vabimo na PRIREDITEV ob 38 letnici delovanja društva in
MEDOBČINSKEGA PRAZNIKA INVALIDOV
Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina v soboto, 28. septembra 2013 ob 10. uri v halo Komunalnega centra Domžale s kulturnim programom
Pokrovitelj: ROTARY KLUB DOMŽALE
Obvestilo o neveljavnosti pogrešanih dokumentov
Seznanjamo Vas, da na podlagi Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista / osebne izkaznice, ki ste jo naznanili na upravni enoti, preneha veljavnost potnega lista / osebne izkaznice. Podatki o ukradenih ali drugače odtujenih potnih listov / osebnih izkaznicah pa se vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Če potni list / osebno izkaznico najdete oziroma Vam je vrnjena, je ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista / osebne izkaznice na upravni enoti mogoče samo do konca poslovnega časa tistega dne, ko je bil potni list / osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana. V primeru, da ste odtujitev dokumenta naznanili policiji morate o najdbi oziroma vrnitvi dokumenta obvestiti tudi policijo.
Če najdete dokument naslednji ali drugi dan, ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista / osebne izkaznice ni več mogoče, zato potni list / osebna izkaznica ohrani status neveljavne listine, takšnega dokumenta pa ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab pogrešanih potnih listov / osebnih izkaznic in zaradi uskladitve uradnih evidenc, kjer je dokument zabeležen kot iskani dokument, Vas prosimo, da o najdbi dokumenta takoj obvestite katerokoli upravno enoto na območju Republike Slovenije, če pa se nahajate v tujini pa najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije in jim dokument predložite v uničenje. S tem boste zagotovili, da se z uničenjem potnega lista / osebne izkaznice prepreči morebitna zloraba in da se v evidenco o iskanih dokumentih vpiše, da je dokument najden. Uničen (preluknjan) dokument Vam bomo takoj tudi vrnili.
Upravna enota Domžale
www.moravce. si obcina@moravce.si
Spoštovane bralke in bralci!
Po dolgem vročem in sušnem poletju smo nazaj v običajnih trnicah. Srčno upam, da ste si nabrali moči za vsakdanje naloge in tegobe. Potrudili smo se in vam pripravili novo številko občinskega časopisa.
Končno si lahko obetamo sprejem občinskega prostorskega načrta. Ta bo pomemben, tako župan, za potencialne graditelje in olajšanje za tiste, ki bodo svoja zemljišča spremenili nazaj iz zazidljivih v kmetijska in se izognili zanje nepotrebnim davščinam. V središču Moravč bo prišlo tudi do sprememb, ki bodo zadevale urbanistično ureditev okoli zadruge in knjižnice.
Pišemo o spominski svečanosti, ki je potekala v Veliki vasi. Prijetno je presenetil slavnostni govornik Stane Stanovnik, ki je s svojim gromkim glasom pri dvainde-vetdesetih brez predloge pokazal, da dobro pozna tudi zgodovino Moravč, ni pa ostal brez besed, kar zadeva tudi sodobna dogajanja.
Objavljamo intervju s Tomažem Močnikom, vodjo oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Kot pravi, bodo morali kmetje odpreti svoje kmetije. Cilja na večjo odprtost pri trženju svojih izdelkov, ki bo koristna za obe plati, za njih in za potrošnike, ki bodo tako videli kakšno in kje pridelano hrano bodo kupili. Slednji bi se morali ponovno navaditi, da kupujejo hrano sezoni primerno.
Nismo pozabili na društva, kulturo in šport. Šolska vrata so se spet odprla. Šolarjem in učiteljem želimo uspešno delo, prvim pa tudi veliko veselja in razigranosti.
Odgovorni urednik
Nekateri bralci se upravičeno pritožujete, da črno-bele fotografije niso najboljše. Tistim, ki imate dostop do spletnih strani, predlagamo, da si na njih ogledate barvno različico.
Naslednja številka izide 11. oktobra 2013. Vaše prispevke pričakujemo do 26. septembra.
Novice iz Moravške doline
September 2013, Letnik XIV, Številka 7.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7232700. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Edo Veselko, Vojka Rebolj, Maja Hren, Marko Kladnik, Katja Ribič, Irena Ravnikar, Ajda Lalič, Eva Babnik. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Seznam uradnih ur institucij in
organizacij v občini Moravče
KARITAS	tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes.: 17 - 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET: 9 - 10; 16 - 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035	PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13
BANKA Tel: 7231-017	PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17
POŠTA Tel: 7296-510	PON - PET: 8 - 10.30; 14.30 - 17 SOB: 9 - 11
POLICIJSKA PISARNA	PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10
OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210	PON - PET: 7 - 15 informacije tudi na: www.osmoravce.si
VRTEC Tel: 7231-227	PON - PET: 7 - 15
POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233	PON - PET: 7 - 15
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	TOR, ČET: 14 - 18.30 SRE: 11 - 14, SOB: 9 - 12
DRUŠTVO UPOKOJENCEV	TOR: 10 -12
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
Zavod za gozdove, revir Moravče	TOR 7 - 11 Tel: 7231-040, 041/657-223
Info oddaja o občini na ATV	SRE 20.00 ČET 21.00
LEKARNA Tel: 7232-780	PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19, prva SOB. v mes.: 8 - 12
ZDRAVSTVENI DOM	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943	PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb
Patronažna služba, tel 7232-944	PON - PET : 7 - 8
DIAG. LAB.	PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
Pogovor z županom Martinom Reboljem
V	Moravčah bomo imeli kmečko tržnico
G. župan, postopek sprejemanja OPN (občinskega prostorske načrta) poteka že dalj časa. V kakšni fazi je?
OPN bo predstavljen v drugem branju na seji OS in gre v nadaljnje postopke na ministrstva na nivoju države. Ker ni bilo bistvenih pripomb, razen pri posameznih manjših področjih, pričakujem, da bo do konca leta usklajen in potrjen.
Kaj to pomeni za občane?
Za občane to pomeni, prvič, da bodo vsi, ki čakajo, da bi začeli z gradnjo oz. pridobivanjem ustreznih dovoljenj, to lahko začeli in drugič, za tiste, ki so dali pobude za spremembo namenske rabe iz nepozidanega stavbnega zemljišča v kmetijsko, da ne bodo plačevali toliko davka. Naj poudarim, da so bile vse individualne pobude skrbno pregledane in, tam kjer zakonodaja dopušča, tudi v največji meri upoštevane. Kar zadeva posameznike je postopek končan, čakamo le na potrditev države in OS.
Če prav razumem, bo prišlo do sprememb tudi pri KZ Cerklje v Moravčah?
V	okviru OPN nadaljujemo s postopkom OPPN, ki zadeva tudi zadrugo, ki je dala, ob manjših pripombah, soglasje za nadaljevanje postopka. Menijo, da so predvidene rešitve sprejemljive.
Poleg tega se pospešeno pripravljamo na urejanje prometne ureditve tega področja in navezave na Vegovo ulico. Gre za prometne rešitve ob knjižnici in Kulturnem domu in ureditev bodoče kmečke tržnice.
V	OPN smo predlagali tudi površino, ki bo potrebna za širitev pokopališča v Moravčah, izgradnjo parkirišč in poslovilnega prostora. Objavljen bo natečaj za najugodnejšo rešitev. Gre za srednjeročno načrtovanje.
Ko sva že pri prometu, kako kaže z obvoznico? Obvoznica je v prostorskih aktih uvrščena v prostor. Računam, da bomo po potrditvi OPN s strani države začeli z izdelavo OPPN za ta projekt. Cesta je sicer državnega pomena, ker pa gre za cesto drugega reda, je občina zadolžena za pripravo podrobnega načrta. Realizacija tega pomembnega objekta bo, seveda, bistveno odvisna od države.
Eden izmed projektov, ki naj bi bili v kratkem realizirani, je kmečka tržnica.
Ob pričetku novega šolskega leta želim vsem šolarjem, predvsem pa prvošolcem, varno pot v šolo ter veliko uspeha pri pridobivanju novih znanj, ki jih zagotovo potrebujemo.
Martin Rebolj, župan
Da. Na septembrski seji OS gre tržni red v drugo branje. Če bo vse potekalo po načrtih, jo bomo koristili že letos. Gre za dvojen interes, na eni strani pridelovalcev in predelovalcev ter potrošnikov na drugi. Kot ste že večkrat omenili, pričakujemo tudi EU sredstva za gradnjo vodovodov. Se kaj premika? Vsi postopki izbire izvajalcev so končani tudi v drugih občinah, ki sodelujejo pri projektu. Smo v dnevnih kontaktih med seboj in z ustreznim ministrstvom. Še ta teden se bom skupaj s koordinatorko za projekt, ki je iz Kamnika, udeležil sestanka z direktorjem za investicije in ugotovil dejansko stanje.
Naj pri tem še omenim, da smo se v okviru LUR-a prijavili za pridobitev sredstev za 1. fazo izgradnje kanalizacije v Pečah. Smo na prioritetni listi in upam, da bomo uspeli. Kot naši občani že vedo, so sredstva za osrednjo slovensko regijo omejena. Gre za 97 tisoč evrov in pripravljeno investicijsko dokumentacijo in DIP bomo potrdili na naslednji seji OS.
Kako pa je z obnovo Kulturnega doma?
Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za obnovo javne kulturne infrastrukture, na katerega se bomo seveda prijavili. Sredstva so namenjena za energetsko sanacijo, stavbno pohištvo, itd., torej ravno za to, kar potrebuje-
mo. Razpis je vabljiv, ker gre za do 100% nepovratnih sredstev razen DDV. Rezultat je seveda nepredvidljiv. Če ne bomo uspeli, bomo dokumentacijo porabili pri konkuriranju za pridobitev sredstev za energetsko sanacijo, ki bodo tudi razpisana.
Ali se na področju občinske infrastrukture še kaj dogaja?
Kar zadeva ceste, dela potekajo v okvirju sprejetega pro-
računa in računam, da bomo večino uspešno realizirali. V izdelavi je projektna dokumentacija za šolo na Vrhpo-ljah. Pred kratkim sem zainteresiranim predstavil možnosti DOLB-a,(daljinsko ogrevanje na bio maso), ki so pokazali precej zanimanja. Z izgradnjo tega sistema bomo nadaljevali tudi v Moravčah.
EV
14. redna seja OS
Dva in pol milijona za vodovode
Zadnja seja, pred poletnimi počitnicami, OS Moravče je potekala 16. julija, ko je bilo prisotnih kar 13 od 14. svetnikov. Po nekaj začetnih proceduralnih zapletih so se svetniki posvetili dokumentu identifikacije investicijskega projekta oskrbe s pitno vodo. Gre za pomemben projekt, ki so ga pripravile občine nastale iz bivših občin Domžale in Kamnik in računa na kohezijska sredstva EU. Moravška občina pričakuje priliv 1,75 milijona evrov od skupne vrednosti 2,5 milijona, ki ji je potrebno dodati še ustrezen DDV. Načrti za to investicijo potekajo že od leta 2009 in sedaj upajo, da bo končno prišlo do uresničitve. Izdana so bila gradbena dovoljenja za vse projekte in pridobljena soglasja vseh lastnikov zemljišč. Občina je izpolnila vse zahteve. Izbrana sta tudi izvajalec in nadzor. Računajo, da bo projekt dokončan jeseni 2015. Po tem, ko so svetniki potrdili predlog sistematizacije za vrtec za naslednje šolsko leto, so razpravljali o drugem rebalansu občinskega proračuna. Kot je pojasnil župan Martin Rebolj, je ta potreben zaradi uskladitve prihodkov in odhodkov z dejansko realizacijo za prvo poletje tega leta. Prihodki so bili manjši za skoraj 6%, za toliko pa se morajo znižati tudi odhodki. Gre pa še za nekatere prerazporeditve, ki so v glavnem posledica zakonskih obveznosti občine.
Ker je veljavni statut občine zastarel, v nekaterih določbah pa celo neskladen z veljavno zakonodajo, je
občinska uprava pripravila osnutek novega. Pri tem je sodelovala z ustrezno službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po razpravi, v kateri so svetniki tudi razjasnili vprašanje o tem, kaj je 2/3 večina, so osnutek, tega najpomembnejšega akta občine, posredovali v 30 dnevno javno obravnavo.
Sledilo je županovo poročilo o izvrševanju proračuna občine za prvo poletje tekočega leta. Realizirani prihodki so dosegli skoraj 43% planiranih, odhodki pa 44%. Tudi struktura enih in drugih vrednosti se po posameznih postavkah ponekod razlikuje od načrtovanih. To je za razmere, v katerih se trenutno nahajamo, pravzaprav pričakovano. Preseneča pa zahteva enega izmed svetnikov, ki jo je naslovil na predsednika NO, ali so pregledali popolnoma vsako postavko proračuna. Ker gre za več kot 1000 postavk je seveda to nemogoče, sam pa je pozabil, da so prav svetniki zadolženi za to nalogo, saj je proračun najpomembnejši dokument vsakega leta. Po tem, ko so svetniki potrdili še nekatere kadrovske zadeve, ki so se nanašale na glasbeno šolo in LUR, so v prvi obravnavi sprejeli še pravilnik, ki določa tržni red lokalne kmečke tržnice. Upamo, da bo tržnica resnično zaživela in bo koristna tako za pri(e)delovalce in potrošnike. Zagotovo bi prispevala tudi k, sicer skromni, turistični ponudbi kraja.
EV
Spominska svečanost v Veliki vasi
Pod kroglami nemških vojakov je v hudih bojih na Murovici, ob preboju Šlandrove brigade na Dolenjsko, avgusta 1943. leta izgubilo življenja 23 partizanov. Pokopani so v Veliki vasi, kjer je bil leta 1963 postavljen spomenik.
Ob letošnji sedemdesetletnici teh dogodkov sta ob spomeniku v Veliki vasi Občina Moravče in ZB za vrednote NOB Moravče pripravili spominsko svečanost. Glede na to, da je spomenik na njihovem območju, sta se za pomoč ponudili KS Velika vas in PGD Velika vas. Zgledno sodelovanje vseh štirih akterjev je rodilo primerno
organizirano prireditev, ki je združila veliko število obiskovalcev. V soboto, 24. avgusta je po deževnem jutru obiskovalce prireditve najprej pozdravilo sonce in že pred uradnim začetkom je na slovesnost vabila Pihalna godba s koračnicami. Točno ob 11. uri se je prireditev pričela s častnim pozdravom slovenske vojske. Pihalna godba je sodelovala tudi v programu, zapel je Partizanski pevski zbor pod vodstvom Franca Gornika. Zvrstili so se pozdravni govori. Predsednik KS Velika vas je omenil požig tamkajšnjih vasi in izselitev domačinov leta 1944. Predsednik ZB za vrednote NOB Moravče je poudaril, da smo lahko ponosni na narod, ki je vstal in zmagal ter dal osnovo za današnjo samostojno Slovenijo. Da je namen spominskih svečanosti prav ne pozabiti kakšno gorje povzroča vojna, je med drugim dejal župan Občine Moravče Martin Rebolj. »Ves svet je priznal, da je partizanska vojska
osvobodila naše zasedeno ozemlje izpod zavojevalcev.» Govor je sklenil z besedami, da ljudje hočemo brez zamer delati skupaj in graditi skupno prihodnost. Gotovo pa je na prireditvi prisotna Televizija Slovenije skupaj z vsakim od obiskovalcev z velikim pričakovanjem prisluhnila slavnostnemu govoru predsednika Zveze združenj borcev Janezu Stanovniku. V svoji spoštljivi starosti je brez zapiskov opisal boje Šlandrove brigade in pokazal, da je seznanjen tudi z moravškim
partizanskim odporniškim gibanjem. Odločno se je uprl, da bi se smelo domobranstvo enačiti s partizanskim bojem. Povezovalki Irena Ravnikar in Tina Žnidar sta ljudem z veznim tekstom približali dogodek izpred 70. let. Prireditvi so dodali svečano noto tudi prapori društev in položitev venca k spomeniku.
Po pobočju pod Miklavžem, kjer so potekale borbe proti okupatorju, tokrat partizanske pesmi ni pel samo Partizanski pevski zbor. Spremljal jih je zbor obiskovalcev. Med njimi je bilo mnogo mladih, ki so pazljivo poslušali o zgodovini, a ni dileme, da znajo živeti sedanjost in bodo tudi prihodnost.
VR
Po sledeh napredka naše občine
Na vseh cestnih odsekih, ki so v tem članku navedeni in se je v okviru letošnjega proračuna za področje cest delalo v tem času, bo občina dela nadaljevala v naslednjem letu.
Med Mošenikom in Rotarjevim mlinom je položen asfalt. Pred tem so na tem mestu zgradili del opornega zidu zaradi stalnega drsenja brežine in dodatno odvodnavanje.
Na cesti Belnek - Polsnik je v Sp. Dobravi asfaltirano
350m obnovljenega cestišča. V naslednjih tednih bo položeno še 150m vodovodne cevi, ki bo omogočila višje ležeči domačiji napajanje preko hidropaka.
Na Vrhpolju je na cesti proti Sp. Javoršici sanirana in pre-plastena voziščna konstrukcija v dolžini 350m in urejeno potrebno odvodnavanje.
VR
Kmetje bodo morali kmetije odpreti
Pogovor s Tomažem Močnikom, vodjo oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS Kmetijsko
gozdarskem zavodu Ljubljana
G. Močnik, kaj je vzrok, da se ukinjajo svetovalne pisarne po nekaterih krajih?
Najprej bi omenil splošno situacijo v naši družbi, ki je vsem dobro poznana. Kot vsa druga tudi ministrstvo za kmetijstvo zmanjšuje porabo sredstev. Ta proces teče že štiri leta. Od leta 2010 do letos so se finance za svetovalno službo skrčile za 400 tisoč evrov. Ves čas imamo tudi prepoved zaposlovanja. Če imate nekje svetovalno pisarno in gre svetovalec v pokoj, ga ne smete nadomestiti. Našo zahtevo je vlada zavrnila, to pa, poleg drugega, pomeni, da ni prenosa znanja na mlajše. Predvidevamo, da se bo v kratkem upokojilo še 4-5 ljudi. Sicer pa združevanje enot poteka že nekaj let, npr. v Zagorju, Kamniku, na Notranjskem, Litiji. Prihaja do pozitivnih sinergij-skih učinkov. Kmetijstvo postaja zelo zahtevna dejavnost in posameznik ne more obvladati recimo ekonomskih, ekoloških, administrativnih in drugih procesov. Tako se lahko posamezni svetovalci specializirajo za različna področja in tako dosegajo boljše rezultate.
Kako bi na kratko definirali naloge vaše službe?
Gre za službo, katere prioriteta je prirastek pridelave hrane. Res pa je, da so se naloge z leti spreminjale. Kljub intenzivni pozidavi, imamo še precej resursov za pridelavo. Pri tem mora ekonomika pridelave zagotavljati kmetom primeren dohodek. Okolje varstveni pomen kmetijstva in sodobna tehnologija to omogočajo. Zato dejansko ostajamo na terenu in ne odhajamo. Nasprotno, še bolj se bomo posvečali reševanju konkretnih problemov.
Kaj se danes dogaja v kmetijstvu? Imam občutek, da se je večina polj spremenila v travnike.
Gre za splošni trend v Sloveniji. Prireja mleka se je prestrukturirala. Število pridelovalcev se je občutno zmanjšalo, količina in kvaliteta pa sta zrasli. Višja je tudi količina mleka na molznico. Pridelava na njivah je močno vezana
na živinorejo. Sicer pa je travnike, ki so bili nekoč polja, možno spet spremeniti v njive. Če pogledate na cenovno politiko, vidite, da slovenski kmet ni konkurenčen. Tudi mnenje, da se nič ne izplača ni spodbudno. Po drugi strani pa se nekatere stvari premikajo. Veliko delamo na komasacijah, tudi na Moravškem. Posledica je cenejša pridelava.
Veliko se govori o samooskrbi. Kako vi gledate na to?
Pri tem vprašanju je treba biti precizen. Če pogledamo prirejo govejega mesa in mleka je samooskrba popolna. Enako velja za jabolka. Nasprotno je pri vrtninah, kjer je naša pridelava predraga. Italijani so bistveno cenejši. Toda počasi se tudi tukaj podatki zboljšujejo. Dno smo dosegli leta 2011 pri 31%, naslednje leto pa dosegli že skoraj 39%. Ves čas se veča tudi prodaja semen, ki govori že sama za sebe. Na večjo porabo domačih vrtnin vpliva tudi okoljska osveščenost in želja po uživanju zdrave prehrane. Prednost dobiva proizvodnja, ki porabi bistveno manj pesticidov ali malo ali celo nič mineralnih gnojil. Življenjski slog se spreminja. Pa še nekaj je pomembno: kmetje bodo morali kmetije odpreti. Pri teh zadnjih zadevah je treba priznati pozitivni prispevek medijev.
Koliko ljudi pri nas pravzaprav živi od kmetijstva oz. koliko pravih kmetov imamo?
Tu natančnih podatkov ni, predvsem pa je pomembno, kje jih zajemate. Ali vzamete podatke DURS, socialnega ali zdravstvenega zavarovanja. Ljudje se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi ali, zaradi krize, obdelujejo manjše površine, itd.
Kako gledate na prihodnost kmetijstva?
Če pogledate zgodovino slovenskega
kmetijstva zadnjih 1000 let, ugotovite, da je slovenski kmet šel skozi veliko število »ujm«. Marljivost in znanje obetata boljše čase, čeprav brez trdega dela ne gre.
Ali menite, da je pri vrtninah in sadju možna enaka sledljivost kot pri mesu in mesnih izdelkih?
Delno sledljivost že obstaja, saj imajo kmetje prijavljene površine, kjer pridelujejo te proizvode. V pripravi je nova kmetijska zakonodaja, ki bo poskušala odpraviti zlorabe. Kmetje naj prodajajo svoje proizvode, če pa želijo funkcionirati kot trgovci, pa naj se organizirajo tako. Večjo vlogo bodo dobile tudi inšpekcijske službe. Kmet bo preživel, če bo zadržal zaupanje potrošnikov. Po nekaterih podatkih je 70%ljudi pripravljeno kupovati domačo hrano. Zato so odgovorne javne službe, predvsem pa sami proizvajalci.
In na koncu, nekateri se bojijo, da jih bo preselitev pisarne oddaljila od svetovalcev. Kako vi vidite ta problem in kako se vaše storitve financirajo?
Vse potrebne informacije bodo objavljene na oglasni deskah v objektih, kjer so bile do sedaj pisarne. Kljub temu, da so vse informacije dosegljive na spletu, jih bomo objavljali tudi v
lokalnih medijih, torej tudi v Novicah iz Moravske doline. Skrb za dostopnost ni upravičena. Vsa svetovanja se dogajajo na terenu, torej na kmetijah in potrebno se je le naročiti. Za korektno svetovanje morajo kmetje pripraviti ustrezne podatke, tudi finančne. Zagotavljamo celovito obravnavo in zaupnost podatkov. Če je potrebno, poskrbimo za specialiste iz sedeža v Ljubljani, ki pridejo na teren skupaj z našimi svetovalkami iz Domžal.
Včasih je problem pri navzkrižni skladnosti, ki je pogoj za pridobitev evropskih sredstev. Kmete je treba spodbujati, da pridejo do teh sredstev, čeprav bi pričakovali več samoiniciativnosti.
Vse storitve tehnološkega, ekonomskega, davčnega in okoljevarstvenega svetovanja so za kmete brezplačne. Trpi jih kmetijsko ministrstvo. Zaračunavamo le pisanje vlog za pridobitev sredstev iz različnih fondov, vendar so tarife v primerjavi s pričakovanimi sredstvi zanemarljive.
EV

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
OBVESTILO!
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Izpostava za kmetijsko svetovanje Domžale, ki pokriva območje Upravne enote Domžale in je do sedaj delovala na enotah v Lukovici, Moravčah in Jaršah bo od 1. septembra 2013 dalje poslovala na novi lokaciji in sicer na naslovu:
Šaranovičeva cesta 21a, VIR pri Domžalah, v prostorih Obrtne zbornice Domžale
•	Irena Zlatnar: 01/724 18 45, irena.zlatnar@lj.kgzs.si
•	Pavla Pirnat: 01/724 48 55, pavla.pirnat@lj.kgzs.si Uradne ure:
•	ponedeljek in sreda od 8. do 10. ure,
•	sreda od 14. do 15. ure,
•	ter po dogovoru.
Izobraževanja, ki jih organizira KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Vse, ki bi radi svoje računalniško znanje dopolnili vabim, da se udeležite delavnice »Informacijske poti v kmetijstvu«, kjer bodo predstavljene spletne strani uporabne na področju kmetijstva. Vsak uporabnik bo imel na razpolago svoj računalnik in bo s pomočjo svetovalcev spoznaval posamezne spletne strani. Izobraževanje bo prilagojeno predznanju večine prijavljenih kandidatov. Brezplačno izobraževanje je enodnevno in bo potekalo v Ljubljani v prostorih KGZS-Zavod LJ v naslednjih terminih:
•	v torek, 24. septembra ob 9. uri,
•	v sredo, 25. septembra ob 9. uri.
Število udeležencev je omejeno, zato se mi čim prej prijavite. Pisna prijava je obvezna.
STRNIŠČNI DOSEVKI
Zaradi suše bodo letos verjetno veliki problemi s krmo, zato bi bilo prav, da ob primernih vlagi zemlje na njivah, ki so proste po žitih ali prezgodnjem siliranju nobena njiva ne ostane prazna. Možnosti za setev krmnih dosevkov je
kar nekaj. Primerne za jesensko setev vam podajam v naslednji preglednici:
Vrsta	Čas setve	Količina semena (kg/ha)	Spravilo
Mnogocvetna ljuljka	konec julija-zač. oktobra	40 - 50	konec okt. -zač. maja
Inkarnatka	avgust-zač. oktobra	25 -30	konec maja
Krmna repica	do 15. septembra	8 - 12	konec aprila
Krmna ogrščica	do 10. septembra	12 - 18	konec aprila
Grašljinka -krmna grašica +inkarnatka +mnogocvetna ljuljka	do 20. septembra	30 +20 +15	začetek maja
Grašica	do 20. septembra	100 - 200	začetek maja
Rž ali ječmen + krmna grašica	do 25. septembra	60 + 90	začetek maja
S strniščnimi dosevki kolobar razširimo, obogatimo in pridelamo kvalitetno krmo. Razširjen kolobar je ugoden za tla, saj se struktura tal ohranja in izboljšuje, vnese pa se tudi pomemben delež organske snovi.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka I
Stane Merela, dobitnik občinskega priznanja, plaketa
občine Moravče
Za prejemnika občinskega priznanje vas je predlagalo Prostovoljno gasilsko društvo Velika vas. Pravijo, da ste vestno opravili vse naloge, ki so vam bile zaupane. Dobili ste več občinskih in republiških priznanj, ter ob 10. letnici praznovanja GZ Moravče. Ali nam zaupate, kaj vas je pripeljalo v gasilske vrste?
Po osnovni šoli sem se zaposlil, ter se ob delu izobraževal za elektrome-hanika. Moja prva služba je bila v Splošnem obrtne podjetju Črnuče, potem pa v Tovarni transporterjev, kjer sem bil poveljnik industrijskih gasilcev. Moj oče je bil med ustanovnimi člani PGD Velika vas, z bratom pa tradicijo gasilstva nadaljujeva. V vrste PGD Velika vas sem vstopil leta 1965 in opravil vsa potrebna izobraževanja. Če se sedaj ozrem nazaj, me misli potegnejo v čas obnove gasilskega doma, v vse naporne akcije in tudi v vesela druženja. Rad pomagam ljudem, rad sem med njimi. V teh letih sem bil tudi poveljnik, predsednik, član upravnega odbora društva ter član predsedstva Gasilske zveze.
Imate dolgoletne izkušnje, ali jih delite?
Sedaj sem vodja veteranov. Vendar me mlad vodstveni kader večkrat
vpraša za nasvet. Rad se odzovem in povem, kar me je življenje naučilo. Tudi sam sem v začetnih letih iskal nasvete pri starejših. Dobro se spomnim, kako mi je tov. Bizilj iz Krašc veliko pomagal.
Kako vidite gasilstvo v naši občini?
Moram reči, da je v zadnjih devetih letih občina Moravče mnogo storila za gasilska društva. Dobili smo zadovoljivo opremo, veliko se tudi izobražujemo. Društva dobro sodelujejo med seboj in z Gasilsko zvezo. To naše območje pa dobro sodeluje tudi z GZ Dol Dolsko.
Ali imate v mislih kakšno zadevo, ki bi še zboljšala požarno varnost?
Mislim, da bi si morali prizadevati za gasilske trojke. To pomeni, da bi po območjih bili pripravljeni po trije gasilci in hidrant s pripadajočo opremo. Po potrebi bi bila ta trojka takoj na mestu. Če pridejo gasilci še tako hitro s polno opremo, bi trojka v vmesnem času že lahko posredovala.
Vaša prizadevanja za družbo pa so šla še naprej. Aktivni ste tudi v Krajevni skupnosti.
Vsa leta sem tudi član sveta KS Velika vas. V zadnjem mandatu sem predsednik in ker vidim potrebe, ki
bi zboljšale življenje tega področja, dela nikoli ne zmanjka. Trenutno se ukvarjam s zemljiškimi zadevami pri gasilskem domu.
Ali imate ob vsem tem sploh kaj časa za sebe?
Navdušuje me kolesarjenje in plani-narjenje. Sedaj delam drugo razširjeno transferzalo.
Stane Merela, želimo vam veliko sreče v športu in se nadejamo, da boste na JZ strani naše občine še naprej tako dejavni!
VR
Na podlagi 4. člena Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni vestnik Občine Moravče št. 11/11) v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl.US in 17/08) objavlja Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO ZA LETO 2013
1. Predmet javnega razpisa	-
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.	-
Sredstva se dodelijo za naslednje ukre- -pe:
(1.) Biomeliorativni ukrepi: - ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, -grmišč, logov,
zdelava in vzdrževanje vodnih habita-tov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.),
vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz,
nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv;
(2.) Biotehnični ukrepi:
-	izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež;
(3.) Ostali ukrepi:
-	čistilne akcije občine,
-	čiščenje divjih odlagališč,
-	odprava škod po divjadi,
-	izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu.
2.	Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina,
-	na javni razpis se lahko javijo samo lovske družine, ki imajo lovno površino v Občini Moravče,
-	ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini,
-	ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku,
-	ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini.
3.	Merila za dodelitev sredstev
Višina sredstev, ki pripada posameznemu upravičencu, je enaka sorazmernemu delu vplačane koncesijske dajatve v proračun občine Moravče. V primeru, da se sredstva ne porabijo v celoti, se le-ta prenesejo kot namenski prihodki v proračun prihodnjega leta.
4.	Višina sredstev
Skupna višina sredstev za leto 2013 znaša 761,61 EUR.
5.	Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje:
-	povabilo k oddaji ponudbe;
-	navodilo vlagateljem za izdelavo vloge;
-	postopek za izbor sofinancerja;
-	vzorec pogodbe;
-	navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev;
-	obrazce:
•	prijava na razpis,
•	izjava vlagatelja o izpolnjevanju pogojev.
Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo.
Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo, od dneva objave tega javnega razpisa v Novicah iz Moravške doline do zaključka tega javnega razpisa, to je do petka, 20. septembra 2013 do 12.00 ure na spletnih straneh Občine Moravče (www.moravce.si) in v sprejemni pisarni
Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče.
6.	Rok za predložitev prijav
Rok za oddajo vlog za naveden javni razpis je petek, 20. september 2013 do 12.00 ure.
7.	Način oddaje prijave na javni razpis Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ -JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO 2013« na naslov Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče.
Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene.
8.	Čas in kraj odpiranja prispelih vlog
Odpiranje vlog bo dne 24. septembra 2013 ob 13.00 uri v prostorih Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Odpiranje vlog ni javno.
9.	Odločanje v postopkih razpisa in obveščanje o izidu razpisa:
Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki tega besedila razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in
ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Zavrnjene bodo vloge: - tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev in pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja vlog na javni razpis. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.
10.	Nadzor in sankcije
Namensko porabo proračunskih sredstev nadzira Nadzorni odbor Občine Moravče ter druge za nadzor financ pristojne institucije.
V primeru nenamensko porabljenih sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.
11.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom
Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na Občini Moravče - kontaktna oseba Matej Rauch, tel. 01/724 71 45.
Datum: 12.8.2013 Številka: 430-0066/2013-1
Občina Moravče
__w
Nov most čez Račo v Cešnjicah
Moški del društva krajanov Češnjic tudi ob nedeljah nerado počiva. Nič drugače ni bilo tudi na zadnjo junijsko nedeljo, ko so s odločili, da naredijo nov most čez reko Račo, na mestu kjer je nekoč že bil, vendar ga je zob časa tako načel, da ni bil varen za prečkanje.
Les in prosti čas so prispevali krajani, katerim je s skupnimi močmi uspelo, da so skrajšali pot na bližnja polja in travnike. Hvala vsem!
Mateja Vesel
POLICIJA SVETUJE
BiH
Spil
.0 Hi
Varno na poti v šolo in domov


Ob začetku vsakega šolskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. Zato je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Vozniki, poskrbimo, da bodo naši otroci na svoji šolski poti varni! Na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se jih mnogo poda v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu.
Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo vozniki nanje še posebej paziti!
Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Otroci, preden prečkate cesto, najprej poglejte na levo, nato na desno in še enkrat na levo! Če ni nikogar, jo lahko prečkate.
Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku vsakega šolskega leta izvajamo ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo.
Aktivnosti policije so razdeljene v tri sklope: * aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta
Pred začetkom šolskega leta policisti pregledamo ce-stnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obveščamo vzdrževalce cest. Vodstva šol opozarjamo na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa pripravimo načrte varnih poti v šolo in predlagamo morebitne spremembe prometne ureditve. Da bi zagotovili čim višjo raven prometne varnosti naših najmlajših, šolam predstavimo tudi možnosti sodelovanja z drugimi institucijami pri varovanju otrok (npr. z avto moto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). Pridobi-
mo tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole.
*	aktivnosti policije v prvih šolskih dneh
V okolici šol policisti v prvih šolskih dneh izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo.
Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravljamo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem predavamo o prometni vzgoji in jih spremljamo po šolskih poteh, jim svetujemo in jih učimo o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjamo na morebitne nevarnosti. Učencem prvih razredov v okviru projekta razdelimo tudi 30.000 pobarvank Varno na poti v šolo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito.
*	aktivnosti policije med šolskim letom
Tudi sicer policisti med šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete ter kontroliramo njihove voznike (preverjamo npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontroliramo dokumente). Precej pozornosti posvečamo tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov.
Vir ; Gradivo MNZ-Policija
Tradicionalni 35. Kmečki praznik in 1. Moravška noč
w	_
Čestitke naši mladini iz DPM Moravče!
Takoj za narodnimi nošami se peljeta predstavnika organizatorjev s podžupanom
Društvo podeželske mladine Moravče se je letos še posebej izkazalo. Poleg že tradicionalnega kmečkega praznika zadnjo nedeljo v juliju, so se lotili še čisto novega projekta in petek pred tem uspešno izpeljali 1. Moravško noč, ki je več kot odlično uspela. K temu je precej pripomogel tudi na pol moravški Ansambel Zajc, ki vedno bolj navdušuje staro in mlado.
Moravška noč se je pokazala za zelo dobro poslovno potezo, saj so z njo organizatorji finančno pokrili nedeljsko prireditev, ki je bila obremenjena z ogromnimi stroški. Čeprav našo mladino dostikrat kritiziramo, pa jim je treba priznati, da so tokrat krepko zavihali rokave, še zlasti zaradi vročine in kljub njej uspeli speljati krepak dvojni zalogaj.
Kmečki praznik je bil letos nekaj posebnega. Po petih letih je bila spet na vrsti povorka starih kmečkih običajev. Priprave so se pričele že v lanskem letu in so zahtevale veliko sodelovanja z drugimi društvi, vaškimi skupnostmi in posamezniki iz bližnje in daljne okolice. Na srečo so se le ti množično odzvali in se vsak po svoje začeli pripravljati. Tako je letos
Vasovanje spravilo v smeh številne obiskovalce
Mlačev s cepci
sodelovalo kar 27 skupin z najrazličnejšimi prikazi. Povorka s konjenico in narodnimi nošami na čelu je krenila iz Soteske proti središču, kjer je bil pred kulturnim domom za vsak voz odrejen kratek postanek za prikaz opravila in predstavitev v govorni besedi, ki je bila zaupana Janezu Slaparju. Kljub izjemno vročemu popoldnevu, je povorka privabila kar precej obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali prikaze starih kmečkih del, opravil in običajev.
Tako so med drugim lahko videli, kako obratuje kar 150 let stara balirka,
najbolj pa so se nasmejali ob prikazu vasovanja. Vsi udeleženci so se seveda potrudili po najboljših močeh, da so občinstvo za dve uri popeljali v čase naših babic in jim poskusili prikazati delčke iz takratnega kmečkega življenja, ki se močno razlikuje od današnjega. Starejši so se tega z nostalgijo spominjali, nekateri mlajši pa so imeli prvič priložnost pokukati v ne tako davno zgodovino slovenskega kmeta.
Po končanem prikazu je sledila še veselica ob zvokih Gorenjskega kvinteta, ki se je tako kot Moravška noč odvijala
pod velikim šotorom na travniku ob Drtijščici.
Organizatorji se za uspešno izvedbo zahvaljujejo vsem udeležencem po-vorke, vsem sponzorjem in donator-jem in vsem drugim, ki so jim tako ali drugače pomagali ter se polni zagona po ravnokar doseženem uspehu in z mnogimi idejami že pripravljajo na 2. moravško noč in 36. kmečki praznik v naslednjem letu.
FRANCKA TOMAN, Foto: Simon Burja in F. Toman
Po povorki
Slovesnost ob 75. obletnici PGD Krašce
V soboto, 22. junija 2013, je bilo pred gasilskim domom PGD Krašce še posebej slovesno, saj je društvo praznovalo 75 let svojega obstoja. Ob tej priložnosti je društvo prevzelo tudi novo gasilsko vozilo GVM (vozilo za prevoz moštva 8+1, Renault Master), za katerega je kar nekaj let zbiralo namenska sredstva. Vozilo je pomembna pridobitev društva, saj je prvotno namenjen prevozu članov društva, še posebej otrok, opremljen pa je tudi za operativne naloge. Slovesnosti so se udeležili predsednik GZ Moravče Ivan Lebar in poveljnik GZ Moravče Janez Povirk, župan Občine Moravče Martin Rebolj ter gasilke in gasilci sosednjih gasilskih društev. Po pozdravnih nagovorih predsednika društva Janeza Vidica, predsednika GZ Moravče in župana Občine Moravče, sta botra Danilo Cerar in Janez Jančigaj ob spodbudnih besedah, predala ključe novega vozila poveljniku društva Rok Vozlu. Po kratki zahvali pa je ključe vozila poveljnik predal skrbniku avtomobila Borisu Jukiču. Novo vozilo je blagoslovil župnik Kancijan Čižman.
Gasilsko parado in slovesnost sta popestrila še Pihalna godba Moravče in Moški pevski zbor KD Tine Kos Moravče.
Po končani prireditvi je za veselo razpoloženje na vrtu ob gasilskem domu poskrbel Ansambel Zajc. PGD Krašce se zahvaljuje botroma, vsem donatorjem, ki so kakor koli
pomagali pri pridobitvi gasilskega vozila. Zahvala gre tudi vsem krajanom našega požarnega območja za njihovo razumevanje in pomoč pri našem delu. NA POMOČ!
Tajnica PGD Krašce Brigita Kranjec
Iz Društva upokojencev
Mnogo je upokojenskih društev po Sloveniji, zato je na upravnem odboru dozorela ideja, da se s katerim srečajo. To je bilo v času največje vročine, zato so se zmenili, da gredo na izvir Krke, ki je navadno pod desetimi stopinjami. Vsekakor si je bilo potem potrebno ogledati deželo Desetega brata. Ob enkratni predstavitvi Jurčičeve domačije so prav podoživljali takratno življenje. Zanimiv je bil tudi grad Žužemberk, kjer je ravno potekal medna-
rodni projekt EASA 013 Žužemberk, v katerem je sodelovalo 500 študentov arhitekture iz 47 držav, tako, da je bilo naokoli polno mladih. Tudi to je bilo upokojencem zanimivo. Mladim pa druženje in veselje Moravčanov, kajti Konrad je spet nategoval harmoniko in krogu moravških plesalcev , so se kmalu pridružili mladi iz različnih držav. Kar bliskalo se je od fotografiranja in verjetno bodo doma povedali, kako veseli znajo biti slovenski upokojenci.
Tudi kosilo so imeli ob Krki in hladna senčica je prav prijala. Z društvom Žužemberk pa so se zmenili za izmenjavo.
Aktivno člani so bili na pikniku v Rib-nem pri Bledu. Tudi tam so bili med najbolj veselimi. Res pa je, da znajo tudi dobro prijeti za delo, kadar je to potrebno.
Društvo upokojencev vabi medse, v svoje sekcije ali na izlete!
VR
w	_
Člani Društva rokodelcev Moravške doline v objemu Dalmatinske sapice - Nostalgija 2013
Od 28 do 30 junija se je v Kaštel Starem odvijala že 4. revija tradicionalnih oblačil in obrtništva Nostalgija, obenem pa tudi Eko etno sejem
Kaštelov 2013. Že drugič smo se odzvali povabilu Turističnega društva Notranjska in soustvarjali dogajanje na trgu »Starega Kaštela«. Ozke, obmorske ulice so krasile stojnice rokodelcev, ki ustvarjajo iz najrazličnejših materialov. Nekateri slikarji, nekateri izdelovalci najrazličnejših spominkov, od slik, šatulj, okvirjev, ki so jih krasili morski motivi, nakita in povsod je pomirjajoče dišalo po sivki. Domačo stojnico so krasili kvačkani Slovenski nageljni, voščilnice s klekljanimi vzorci za večnamensko uporabo, živalice iz blaga, suhi šopki pa tudi »taprav« Slovenski pušeljc ni manjkal. Velik poudarek Eko etno sejem Kaštela namenja tudi domači pridelavi sadja in zelenjave, zato smo se vsako jutro razveselili svežih fig z domače tržnice. Zvečer so nas udeležence festivala Nostalgija razveselili s svežimi ribami pečenimi kar na žarih za obalo. Letos smo naredili korak naprej saj smo se udeležili »Revije tradicijskih nošnji« tudi člani Društva rokodelcev Moravške doline, k sodelovanju smo povabili tudi par, iz Društva naro-
dnih noš in kočijažev iz Vodic, ki je
predstavljal najbolj znano Slovensko Gorenjsko narodno nošo. Rokodelce so lahko prepoznali po podeželjskih prazničnih nošah. Notranjci so kuhali Bloški golaž in repo, ženske iz Društva žena deklet Ostrnice pa so pripravile slovenski zajtrk ter cvrle krhke flan-cate. Omeniti je potrebno tudi člane iz Kulturnega društva Rak iz Rakeka, ki so s harmoniko in Notranjsko
narodno nošo razveseljevali vse dni našega gostovanja na Hrvaškem. V goste nas je vse skupaj povabila »Turistička zajednica Kaštela« - Turistično združenje Kaštelov, Hrvaška. S ponosom smo zastopali Slovenijo in domačo Moravško občino. Nekaj vzdušja bodo pričarale slike in prijeten morski pozdrav vsem.
Eva BABNIK
Rokodelke in »prijateljčki« na delavnici
V poletnem času društva organizirajo različne tabore in delavnice. Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš , Moravče in Trzin - SOŽITJE, je tretji teden v avgustu v planinskem domu na Žerenku - Dešen, organiziralo doživljajski tabor za šestnajst »prijateljčkov« (oseb s posebnimi potrebami), kjer so se učili skrbi za samega sebe, osebni razvoj. S pomočjo mentorjev pod vodstvom Vilme Novak, Jurčka, Eve, Mete, Mojce in Francke so preživljali lepe dneve. Hodili so na pohode in osvojili najvišji vrh občine Moravče Pivkelj turn, imeli delavnice in druženja. Na planinskem domu so zložili drva v drvarnico. Družili so se ob tabornem ognju, pekli kruh, naredili svoj spominek in še marsikaj
zanimivega.
Rokodelke Branka, Darinka in Lea so poskrbele za prijetno popoldne. Darinka jim je spekla velik pladenj
buhteljnov, katerih so bili zelo veseli. Branka in Lea pa sta z njimi naredili obesek moravškega mačka, ki so ga odnesli domov za spomin. Kljub temu,
da imajo nekateri hude motnje tudi avtizem, so naredili svoj spominek in bili zelo veseli, ko so na hrbtno stran napisali njihovo ime. Ljudje se premalo zavedamo, da veliko ljudi s posebnimi potrebami živi med nami, čeprav jih ponavadi sploh
ne opazimo. Rokodelke smo jih tokrat spoznale in preživele popoldan z njimi. Vsi so bili zelo prijazni in prijetni. Obljubile smo jim, da se še srečamo in jih še kaj naučimo. Kot zahvalo so v dar izročili naslednjo misel in je primerna, da jo delimo z vami: DOBROTA
SE RAZDAJA TAKO RAHLO, NEŽNO, PADA KOT DROBCENA SEMENA PO NAŠIH POTEH - IN JIH OŽIVLJA S CVETOVI.
Eva BABNIK
Koncert ob 30 letnici Ljubljanskega kvarteta
V začetku avgusta se je v Križevniški cerkvi v ljubljanskih Križankah zgodil imeniten koncert ob 30. letnici Ljubljanskega godalnega kvarteta. Bralci se seveda sprašujete od kdaj se Novice ukvarjajo z dogodki, ki niso neposredno povezani z našo občino. Pa so. Član tega eminentnega ansambla je namreč naš občan Karel Žužek iz Javoršice, ki ga pogosto slišimo tudi na občinskih prireditvah. Koncert je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem je nastopil le kvartet, ki ga, poleg že omenjenega Žužka, sestavljajo še Monika Skalar, Franc Avsenek in Stane Demšar. V drugem se jim je pridružil odličen pianist Michel Bourdoncle, ki ima za sabo že sijajno glasbeno kariero.
Ljubljanski godalni kvartet je v slovenskem glasbenem življenju navzoč že petdeset let, v sedanji sestavi pa zadnjih trideset. Redno koncertira in snema doma in v tujini, kjer se predstavlja z bogatim repertoarjem iz vseh glasbenih obdobij. Ne zanemarja tudi del slovenskih skladateljev.
Violinist Karel Žužek je po diplomi opravil še podiplomski študij pri prof. Leonu Pfeiferju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1980 do upokojitve je bil koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Bil je član Slovenskega godalnega kvarteta in Klavirskega kvinteta RTV Slovenija. Zdaj deluje v ansamblu
Musica Antiqua Slovenica in kot koncertni mojster v orkestru Camerata Labacensis.
Naj na kraju še omenimo odmeven nastop na festivalu v katalonski Vili de llivia (Španija) 18. avgusta, kjer se jim je v drugem delu pridružil še klarinetist Darko Brlek.
EV
Tereza Kesovija v gradu Tuštanj
Dubrovčanka Tereza Kesovija, pevka svetovnih odrov in mnogih src, je 23. avgusta nastopila v nabito polnem gradu Tuštanj. Med zelo poslušanimi so gotovo tudi v tem večeru Terezini gostje: klapa Mali grad, ki je v gradu vedno dobrodošla. V dvournem koncertu nam je še vedno zelo živahna Tereza božala ušesa s svojimi uspešnicami, v tujih jezikih in slovenščini. Poslušalstvo je pelo zraven, »O nono, nono, dobri moj nono« in vse znane pesmi, ki so kar same vrele ne le iz ust, temveč iz src. Pevka s svojim ansamblom je bila zadovoljna s publiko in atrijem gradu. Zadovoljen je bil tudi gostitelj, Peter Pirnat. Skoraj se ne da zapisati zadovoljstvo ljudi, ki so, kakor je povedala ena izmed obiskovalk: »Uživali smo v vsakem trenutku.« Tudi te dni muhasto vreme je vzdržalo, kakor bi se poklonilo veliki umetnici. Ob poletnih grajskih večerih pa obiskovalci vse boj uživamo.
VR
Dnevi evropske kulturne dediščine 2013 in aktivne počitnice osnovnošolcev
Stari predmeti v današnjem času
Tudi letos smo ob koncu šolskega leta, ko je pouka že konec in se počitnice pravzaprav še niso čisto začele, pripravili za manjše in malo večje aktivne počitnice.
Premičnih in nepremičnih pomnikov preteklosti je v naši bližnji okolici mnogo, na nekatere smo tako navajeni in se nam zdijo samo po sebi umevni, da jih pogosto sploh ne opazimo, predvsem pa se ne zavedamo njihove vrednosti in pomembnosti. Osnovnošolci so poiskali stare predmete doma ali pri starih starših in jih prinesli v šolo. Tam smo si jih ogledali, preskusili njihovo delovanje, poslušali zgodbo, ki jih je spremljala. Tako smo videli te predmete v popolnoma novi luči, saj ni vse slabo, kar je staro. Pravzaprav so stari igrače, oblačila, orodja, uporabni in okrasni predmeti večinoma z vso skrbnostjo ročno izdelani, lični, trajnejši in iz naravnih materialov. Nekateri predmeti so še danes v uporabi, mnogi stojijo na
policah v naših domovih v okras in spomin, nekatere pa je nepopravljivo načel zob časa in bodo žal za vedno izgubljeni. S tem bomo izgubili tudi košček slovenske istovetnosti.
Podobno se godi tudi nepremičnim arhitekturnim spomenikom. Da vse le ne bo šlo v pozabo in da mladim uzavesti-mo vrednost in pomen teh predmetov, smo si z restavratorko Nino Dorič Majdič ogledali stare slike in freske v cerkvi Sv. Valentina na Limbarski gori.
Popoldanski čas našega druženja na šoli pa smo popestrili s športnimi aktivnostmi, ki jih je vodila
Ana Kovač. V prav posebno veselje je bilo otrokom kopanje v Atlantisu, kamor nas je zapeljal nepogrešljivi Radoš Arsič.
Posebna zahvala gre tudi mojim pomočnikom, ki so mlajšim pomagali pri različnih aktivnostih. To so bili Alenka, Polona, Nikita, Blaž in Anja. Za naše želodčke so poskrbele kuharice šole, za kar naj se jim na tem mestu še posebej zahvalim. Tako je šola v sodelovanju s Kulturno izobraževalnim društvom Limbar osnovnošolcem pripravila aktivne počitnice, ki smo jih popestrili s projektom Zdrav življenjski slog. Kaj smo izvedeli, ustvarili, počeli in se naučili, pa si lahko ogledate na razstavi v OŠ Jurija Vege Moravče v času od 21. do 27. septembra 2013.
Irena Malovrh
Ekipa KSD Peče zmagala na turnirju v malem nogometu v Bovcu
Športno društvo gluhih Silent je 26. In 27. julija 2013 v Bovcu organiziralo turnir v malem nogometu. Fantje iz KŠD Peče, ki so se v teh krajih ravno tiste dni sproščali po naporni in uspešni
nogometni sezoni, so se odločili, da se prijavijo na turnir in svojo športno srečo in veščine preizkusijo tudi v Posočju. Njihov poskus se je končal več kot odlično, saj so fantje zasedli prvo
mesto! Fantom vse čestitke za zmago in naj jim da zagon za dobre rezultate tudi v sezoni, ki prihaja!
AL
Koroška Slovenija je bila za nekaj časa naša!
Moravška skavtska skupina popotniki in popotnice si je za poletni tabor izbrala peš pot od Beljaka do Celovca in seveda nazaj v domovino. Osem zagretih in zrelih skavtinj in skavtov se je v Ljubljani odpravilo na vlak in odbrzeli proti Beljaku. Pot nas je od tam prek severne obale Osojske-ga jezera peljala proti Celovcu in nato ob obali Vrbskega jezera. Spoznali smo, da so ljudje izredno prijazni, ter da imajo v kraju Sattendorf hišo za mlade. To smo izvedeli prepozno in spali 50m stran od nje, zraven zapuščenega hotelčka. Lepa izkušnja je bila tudi, ko nam je na poti v Celovec ustavil zelo prijazen starejši par, ki opazuje redke ptice. Vzela sta si čas in nam skozi daljnogled pokazala redke črne štorklje, ki gnezdijo v skalnih pečinah.
V Celovcu pa smo dobili občutek kot da smo doma. Slovenec nam je razložil zemljevid, mimoidoči pa so šepetaje govorili "Tile so pa iz Slovenije". Prispeli smo tudi do Vrbe na Koroškem, ki je zelo bogato turistično mesto. Najdba dneva je bila brezplačno kopališče, kjer smo uživali v hladni, izredno čisti, a prometni vodi - Vrbsko jezero. Vmes smo se namakali v vodi,
iskali stranske poti, se spoznavali z domačini in vadili nemški jezik. Tudi kakšna žival nas je ugriznila, od komarjev, hroščev do psa. Taka je pot z nahrbtnikom na rami, s pomembno opremo za preživetje in dobrih 20 kilometrov dnevne poti pod nogami. Vse skupaj pa je povezovala tema voda, ki je za skavte izjemnega pomena in nam je na poti še kako prav prišla.
Tabor je naporen, poln preizkušenj in izkušenj, vendar se vmes ob stiskanju zob in potrpežljivosti vežejo trdne vezi, ki povezujejo celotno skupino. Poleg te graditve skupine, pa smo videli tudi izjemen kos Avstrije, ki je nekoč pripadal Sloveniji.
Luka Lakosil, Nejc Koprivšek
Vid Senica odličen v teku na Grintavec
Vid Senica se že več let udeležuje raznih tekaških tekmovanj, tudi tistih najbolj zahtevnih in ponosni smo, da na velikem številu le teh teče pod klubskim imenom Kulturnega in športnega društva Peče. Pred kratkim se je udeležil teka na Grintavec, ki je ena od najtežjih tekaških preizkušenj v Evropi. Ponosni smo že na to, da se je naš sokrajan sploh udeležil tako zahtevnega teka in ga tudi uspešno dokončal, nad njegovim rezultatom pa smo naravnost navdušeni. Vid je namreč dosegel 20. mesto med moškimi tekmovalci in na cilj pritekel v neverjetni eni uri, 42 minutah in 7 sekundah. Večina navijačev, ki so ga spremljali je v navadnem pohodni-škem tempu za Grintovec potrebovala kar nekajkrat več časa in je bila najverjetneje na koncu skoraj bolj utrujena
kot on sam, zato Vidu vse čestitke in še veliko športnega elana v prihodnjih
podvigih.
AL, Foto: Peter Rotar
Dobrodelni motoristi
Verjetno kar veliko prebivalcev naše občine ne ve, da ima na Vrpoljah sedež društvo Goldwing Club Slovenija, ki ga je leta 1999 ustanovilo 7 ustanovitvenih članov in ljubiteljev veličastnih motornih koles, če ne kar odprtih limuzin na dveh ali celo treh kolesih. Jože Planinc, ki je predsednik kluba že od leta 2006, ponosno pove, da so se leta 2007 včlanili v GWEF (Goldwing European Federation -Evropska zveza takih klubov) in Zveze motoklubov Slovenije. Danes imajo že preko 100 članov. To so vozniki in lastniki teh lepih motornih koles, ki so izjemno razkošno opremljena in so Hondin proizvod.
Poleg druženja in izletov po Sloveniji se klubi udeležujejo tudi mednarodnih srečanj, ki jih organizira vsako leto ena izmed 24 članic zveze. »Naš klub je organiziral že šest takih srečanj od katerih so bila štiri uradna in dve neuradni. Bili smo na Bledu, Šobcu ter po dvakrat na Ptuju in Portorožu« pravi predsednik Planinc. Če šotorijo po kampih gostitelj običajno poskrbi za brezplačno kampiranje. Pripravijo izlete po državi gostiteljici, panoramske vožnje, itd. Takšne aktivnosti pa niso le za uživanje, temveč imajo tudi učinkovit promocijski efekt. Udeleženci spoznajo deželo in njene lepote in ne malo se jih redno vrača na obiske. Poleg sredstev, ki jih zberejo s skromnimi članarinami se financirajo še z denarjem zveze in sponzorjev, čeprav
Pred vožnjo
je teh zadnjih, zaradi slabe gospodarske situacije, vse manj in prispevki pa vse nižji. Pravzaprav imajo dva računa. Prvega uporabljajo za svoje poslovanje, drugega pa za zbiranje dobrodelnih sredstev. Na dobrodelno dejavnost so upravičeno ponosni. Leta 2010 so zbrali 2.000 evrov in precej oblačil, ki so jih podarili prekmurski družini v stiski. Pri izboru družine jim svetovala tamkajšnja socialna služba. V letu 2012 so poskrbeli za celoletno malico za 18 šolarjev na Kočevskem. Letos so popeljali na enodnevni izlet paraplegike in celo tetraplegika.
Marija in Jože Planinc na limuzinah
Organizacija take akcije je zahtevna. Dobili so pomoč in spremstvo vojaške policije, sodeloval pa je tudi inštruktor dobre vožnje. Preden so jih naložili na motorje so poskrbeli za malico, nato so jih pogostili še s kosilom v Lipici, kamor so jih peljali in se nato vrnili po drugi poti nazaj v Pacug, kjer so se družili naprej. Za boljše razpoloženje je poskrbel Oto Pestner. Končno so pobrali še prostovoljne prispevke kot pomoč pri nabavi invalidskega vozička za košarkarico Jovito Jeglič. Čeprav organizacija ni bila enostavna, saj so morali poskrbeti za varnost, priskrbeti čelade in cevne brezrokavnike, nekatere invalide celo privezati, pa so bili poplačani z pristnimi zahvalami udeleženih invalidov. V dar so dobili celo sliko, ki jo je eden izmed udeležencev naslikal z usti.
Organi kluba so enaki kot po drugih društvih. Veliko pozornosti posvečajo transparentnemu delovanju, zaradi vpetosti v mednarodne aktivnosti pa imajo zato zadolženega predstavnika. Imajo svojo spletno stran in internetni radio ter so edino društvo v Sloveniji, ki jim je uspelo dobiti dovoljenje za uporabo zastave v svojem grbu. Koledar dogodkov sprejmejo za vse leto že na zboru februarja. Začnejo ga z otvoritveno vožnjo, končajo s kostanjevim piknikom. Predsednik tudi poudari, da do sedaj v Sloveniji ni bilo resnejše nesreče.
EV
Društvo krajanov Češnjic je v soboto 15.6.2013, organiziralo že tretji nogometni turnir na vaškem igrišču. Tako kot lani, nam je bilo tudi letos vreme zelo naklonjeno, saj je po turob-nen prvem delu junija sonce poskrbelo za prave poletne temperature. Vsi obiskovalci so si lahko privoščili pijačo in jedačo, najmlajši pa so si privoščili palačinke.
Turnirja se je udeležilo 12 ekip , ki so tekmovale v štirih skupinah. Na koncu sta se v finalu pomerili ekpi Vrhpolj in fantje domače ekipe Češnjic. Vrhpoljčani so priznali premoč domačim fantom in končno je največji pokal ostal v domačih rokah. Poleg pokalov so najboljši prejeli tudi denarne nagrade, ki so jih prispevali številni sponzorji, katerim se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Prireditev, ki je trajala skoraj cel dan se je zaključila v športnem duhu in prijetnem vzdušju.
Hvala vsem za obisk in prispevek, ki
nam je omogočil, da smo zopet lahkko organizirali dogodek. Pa nasvidenje naslednje leto.
Mateja Vesel
4. dvodnevni turnir ob Dnevu državnosti
V	mesecu juniju smo v okviru praznika, Dneva državnosti, organizirali 4. dvodnevni turnir v malem nogometu. Na igrišču pri OŠ Jurija Vege v Moravčah se je v dveh dneh zvrstilo kar 19 ekip, ki so bile razdeljene v 6 skupin in so se med seboj pomerile v predtekmovalnem delu, prvouvrščene ekipe iz skupin, pa so se uvrstile v četrtfinale.
V	četrtfinale so se po težkih tekmah uvrstile ekipe California, Termit, Luko-vica, Silvia trade, Drtija, Juventus, Jery ZGD in Mlinše 2. V polfinale so se prebile ekipe Californa z zmago nad ekipo Termita, Silvia trade, ki je premagala moštvo Lukovice, Juventus z zmago proti Drtiji in moštvo Mlinše 2 z dobljeno tekmo proti ekipi Jery ZGD.
V	polfinalu je California prenagala ekipo Silvia trade, Juventus pa je bil uspešnejši od moštva Mlnše 2. Poraženi ekipi Mlinše 2 in Silvia trade sta se pomerili za 3. in 4. mesto, kjer je bila po penalih uspešnejša ekipa Silvia trade.
Zadnje dejanje dvodnevnega turnirja je bilo finalno srečanje med Californio in lanskoletnim zmagovalcem Juven-
tusom. Tekma je prepričljivo pripadla ekipi Californie, ki so tekmeca premagali rezultatom 3:0. Po turnirju je potekala podelitev pokalov in nagrad najboljšim ekipam, katere je predstavnikom predal športni sekretar NK Termit Martin Bizilj. Zahvaljujemo se za sodelovanje in
pomoč občini Moravče, osnovni šoli Jurija Vege in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi letošnjega turnirja ob Dnevu Državnosti. Zavaljujemo se tudi vsem občanom naše občine za razumevanje in potrpežljivost ob izvajanju našega turnirja.
Bojan Bibič
Memorial Rajka Vavpetiča
NK Termit Moravče je v spomin letos preminulega predsednika našega kluba, Rajka Vavpetiča, organiziral Memorialni nogometni turnir, katerega so se udeležila članska moštva NK Zagorje, NK Rudar Trbovlje, NK Jevnica in domača ekipa NK Termit Moravče.
Po krajšem nagovoru sedanjega predsednika Kornhauzer Aleksandra in po minuti molka v čast pokojnega, sta se na prvi tekmi pomerili ekipi NK Rudar Trbovlje in NK Termit Moravče. Gostje iz Trbovelj so pobudo v igri prevzeli že v prvem polčasu in po polovici tekme vodili z 0:2. V drugem polčasu je Rudar še tretjič zatresel mrežo domačih, malo pred koncem pa je domača ekipa vodstvo znižala na 1:3, kar je bil tudi končni izid tekme. Na drugi tekmi turnirja sta se pomerili ekipi NK Zagorje in NK Jevnica. Zagor-jani so kmalu povedli z 1:0, vodstvo slednjih pa so igralci Jevnice hitro izenačili. V 2. polčasu je ekipa iz Zagorja vodila že z 3:1, končni rezultat tekme pa so postavili nogometaši Jevnice na 3:2 malo pred koncem tekme. Poraženca prvih dveh tekem, NK Termit in NK Jevnica, sta se pomerila za 3. in 4. mesto, uspešnejša pa je bila naša domača ekipa, ki je nasprotnika premagala z rezultatom 3:2. V finalu pa
smo si ogledali pravi zasavski derbi. Za 1. mesto sta se pomerili ekipi Zagorja in Rudarja, uspešnejši so bili slednji, ki so tekmeca premagali z 3:0. Po finalni tekmi je vsem udeležencem najprej čestital predsednik NK Termit, Kornhauzer Aleksander, nato pa predal besedo županu občine Moravče, g. Rebolj Martinu, ki se je še enkrat zahvalil vsem udeleženim ekipam, da so se odzvali povabilu in jim čestital za njihove dosežke. Pokale vsem ekipam
je podelila žena pokojnega, Brigita Vavpetič in se ob čestitkah vsem tudi lepo zahvalila. Podeljen je bil tudi prehodni pokal, saj nameravamo ta memorial izvajati tudi v bodoče. Končni vrstni red: 1.Rudar Trbovlje, 2. Zagorje, 3.Termit, 4. Jevnica Tudi z naše strani zahvala ter čestitke vsem udeleženim ekipam in pohvala vsem navijačem za korektno vzpodbujanje s tribun.
Bojan Bibič
5. Mednarodni dan prijateljstva na GEOSS-u, Vranov let v svobodo
Družinsko Gledališče Kolenc in Društvo GEOSS Vas v soboto, 14. Septembra, ob 14. uri, prisrčno vabita na GEOSS, kjer bomo v okviru prireditve Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u, Vranov let v svobodo, skupaj s partnerji iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske, obudili spomin na humanost, srčnost in človeško sočutje med narodi, ki smo mu bili priča v
dogodku Vranov let, ki se je na slovenskem zgodil med 2. Svetovno vojno. Vranov let je resnična zgodba o uspešnem pobegu zavezniških vojakov iz ujetništva v delovnem taborišču, ki so se uspeli rešiti s pomočjo partizanske vojske in s podporo civilnega prebivalstva. Junaški pobeg je v svoji knjig Vranov let v svobodo, opisal voditelj ujetnikov, Avstralec Ralph F. Churches.
Vegova pot
V petek, 5. julija 2013, je potekala otvoritev pohodniške poti od Dolskega do Zagorice. To je pot z vsebino in dušo. Turistično društvo Dolsko, Las Srce Slovenije ter še drugi posamezniki so prispevali, da je prišlo do nove poti, ki naj bi ohranila sloves matematika Jurija Vege ter popularizirala matematiko in naravoslovje. Pri izvedi projekta so bila v pomoč tudi finančna sredstva s strani Evropske unije. Pot se začne pri Kulturnem domu v Dolskem, nato pa vodi mimo cerkve sv. Helene, se nadaljuje večinoma v gozdu, kjer se povzpnete do Zagorice do domačije Jurija Vege. Tu vam lahko skrbniki hiše pokažejo manjši Vegov muzej. Pot je zelo dobro označena in traja za povprečnega pohodnika 1,5 ure. Ob poti je 8 lesenih tabel. Na eni strani so splošne informacije o Juriju kot znanstveniku, na drugi pa zanimive logične uganke povezane z njegovim življenjem. Naslovi tabel so: Po Vegovih poteh, Računanje kot izziv, Predavanja iz matematike, s številko 10 do novih mer, Iz Veha v Vega, Od vojaka do barona, Z ladjami po rečnih cestah, Jurij Vega v vesolju. Besedila je pripravila Ana Vodnjov, absolventka Filozofske fakultete, ki se med drugim uvaja tudi v lokalno turistično vodičko. Nekaj malega pa smo prispevali tudi
posamezni učitelji OŠ Jurija Vege, ki smo se odzvali vabilu, da posredujemo svoje ideje in nasvete. Pot je namenjena tako posameznikom kot skupinam, zaradi zanimivih nalog še posebej učencem osnovnih šol. Učenje, informiranje in »kravžljanje možgančkov« poteka v naravi, spontano, ob rekreaciji. Poleg znanstvenih vsebin, ki jih boste na poti deležni, pa se vam ob poti ponujajo: bistri potoček, pomirjajoči gozd, žgolenje ptic,
gozdno jagodičevje, stare hruške in jablane, pogled na ljubljansko kotlino in Savo in še kaj.
Udeležila sem se otvoritve in prehodila postavljeno pot, zato vas iz ,,prve roke,, vabim, da si v svoj rokovnik zapišete izlet do Zagorice. Nekje v zraku (trenutno) pa ostaja ideja, da bi tudi z moravške strani izdelali podobno Vegovo pot z novimi zanimivimi nalogami.
Petra Peterka
V Križatah so praznovali novo zajetje vode
Majhna vasica Križate je dokaj skrita na skrajnem vzhodu moravške občine, blizu ceste Moravče - Zagorje. Pri vstopu v vas, spoznaš, da je prav tukaj tisto, čemur rečejo idila, nekaj kmečkih domačij, obkroženih s polji in travniki, odmaknjenih od vrveža pa prav gotovo mirno in zadovoljno življenje.
Pred časom so krajani Križat zaprosili občino Moravče za dodaten vir vode. Pred tem je občina naročila mikrobiološko raziskavo izbranega izvira, za katerega je bilo ugotovljeno, da ustreza vsem zahtevam. Iz občinskega proračuna se je zagotovil potreben vodovodni material, vse ostalo so postorili vaščani sami. Moški so zavihali rokave in si naredili novo zajetje. Tako se je spet našla priložnost za praznovanje. Kot navadno ob taki priliki, so
posedli za skupno mizo sredi vasi, skupaj prinesli jedi in pijačo ter obilo dobre volje. Pravijo, da to naredijo večkrat. Bil pa je še dodaten razlog za veselje, kajti za mizo je sedela tudi »novopečena« babica. Že tako mlada
vas je tisti dan dobila dojenčka, ki bo tudi pil dobro vodo iz novega zajetja. Kako danes prideš do take složnosti? Odgovor je v Križatah.
VR
Slovo od šole v Pečah
Že dolgo let je od tega, ko so peški otroci šolo še obiskovali v domači vasi. Pravzaprav tako dolgo, da so šolo v Pečah ni obiskovali le redki od staršev današnjih osnovnošolcev. Pa vendar je imelo poslopje stare šole v Pečah za krajane precejšen pomen. V Pečah je bila prva šola sezidana leta 1884, četudi so za silo v mežnariji in župnišču, duhovniki in drugi zasilni učitelji poučevali že dolga leta prej, od leta 1820 dalje. Po dograditvi šole je bila ustanovljena javna ljudska šola, katero je obiskovalo povprečno 86 otrok. Prva svetovna vojna je na obisk šole zelo vplivala, saj jo je obiskovalo občutno manj otrok, tisti, ki so prihajali k pouku, pa so v šoli šivali copate za vojake. Leta 1933 so dobili odobritev za dvorazrednico, ki jo je ob okupaciji obiskovalo 84 otrok, razdeljenih v 8 razredov. 5. decembra 1943 so zaradi vojnih viher tedaj prazno šolsko poslopje požgali partizani, da se vanj ne bi naselil okupator. Leta 1946 so začeli šolo prenavljati, jo dogradili, prizidali še podstrešne prostore in vanjo leta 1956 napeljali tudi vodovod. Osnovna šola v Pečah
je bila leta 1958 preosnovana v nižje organizirano osnovno šolo, leta 1963 pa je izgubila svojo samostojnost, in se je kot podružnična šola priključila osnovni šoli v Moravčah. Število učencev je postopoma pričelo upadati in v šolskem letu 1970/71 je šola ponovno postala enorazrednica, njen dotedanji upravitelj Tone Turšič pa je bil premeščen v Moravče. Njegova soproga, Franja Turšič, ki je tedaj učila še edini preostali razred, kombinacijo drugega in tretjega razreda, je šolsko leto 1971/72 zaključila kot zadnja učiteljica na šoli v Pečah. Šolo so s koncem tega šolskega leta zaprli, od tedaj naprej, pa so otroci obiskovali OŠ v Moravčah. V šolskem poslopju je imel nato svoj obrat vrsto let Indu-plati Jarše. Po zaprtju obrata se je šola uporabljala največ za namene verouka, saj je bilo staro župnišče tedaj že zelo dotrajano. Po končani gradnji novega župnišča, ko se je verouk preselil v nove učilnice, se je šola uporabljala le še občasno, več ali manj za skladiščenje raznih predmetov in počasi je postajala še bolj dotrajana in tudi nevarna, predvsem zaradi navi-
hanih otrok, ki so že nekako našli pot v njeno tako vabljivo in skrivnostno notranjost. O rušenju stare šole se je govorilo že več let, avgusta letos pa so se napovedi le uresničile. Več kot 40 let po tem, ko je v njej v šolskih klopeh sedel zadnji otrok, je poslopje stare šole padlo. Središče Peč in trg pred cerkvijo je dobil povsem novo podobo in četudi je središče vasi sedaj videti bolj odprto in prostornejše, je imel ob rušenju marsikdo grenak priokus. Težko se je namreč posloviti od hrama znanja, ki je vzgajal in poučeval veliko generacij prebivalcev naše vasi, ki je nudil varno zavetje veroučencem, ko se je gradilo novo župnišče in, ki je, nenazadnje, ponudil delovno mesto marsikateri ženski iz Peč in okolice, ko je bil v njem industrijski obrat. Četudi 40 let po zadnjem razredu otrok, ki so šolo obiskovali v Pečah, ni skoraj nihče več pomislil na to, da bi se v naši vasi znova kdaj odprla podružnica, je slovo od šole dokončno šele zdaj, ko je čisto zares ni več.
AL
Turistična ponudba Tuštanja in kuhinja moje babice
Mlada Tuštanjčanka, srednješolka Tamara Cerar, se je skozi vsa predhodna sita prebila s svojo raziskovalno nalogo »Turistična ponudba Tuštanja in kuhinja moje babice« vse do državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije.
V uvodu naloge sta s sošolko Sabino Šljivar iz Ljubljane zamisel takole predstavili:
»Tuštanj je zanimiv kraj z bogato kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino. Okolica Tuštanja razpolaga z neokrnjeno naravo, mnogimi znamenitostmi, tudi za mlade privlačnim in pestrim okoljem, zato ponuja veliko možnosti za prijazna srečanja, spoznavanje naravne in kulturne dediščine, specifične kulinarike in športne aktivnosti.
Za raziskovalno nalogo sva izbrali kraj, s katerim sva neposredno povezani. Moravška dolina je sicer kar dobro poznana, sam kraj Tuštanj pa
po najinem mnenju premalo, zato se nama je porodila želja, da bi ga promovirali med najinimi vrstniki in s tem pripomogli k razvoju turizma na tem območju.«
Raziskovalna naloga na kratko predstavi Moravško dolino, a glavno besedo sta dijakinji Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana dali Tuštanju: naseljenost, naravna in kulturna dediščina, stare ljudske obrti, šege in navade, družabno življenje, jedi iz pretekle moravške zgodovine. Predvsem med mladimi sta opravili anketo o razpoznavnosti naših krajev in jedi. Sestavili sta enodnevni izlet in objavili pogovor z Danico Jančar, predsednico TD Moravče. Vse skupaj obsega enainsedemdeset strani. To nas je navedlo, da smo Tamari Cerar postavili nekaj vprašanj:
Kaj te je pripeljalo na idejo o raziskovalni nalogi iz področja turizma?
Pravzaprav je bila pobudnica za to mentorica Marija Schnabl, učiteljica na moji šoli, ki je doma iz Kamnika in pozna našo občino. Zato seveda pozna tudi Prvi maj v Tuštanju, knjigo o Tu-štanju in še druge zanimivosti. Turizem in promocija sta področje Društva krajanov Tuštanj, katerega članica sem. Takoj sem bila za stvar in tako tudi moja sošolka. Raziskovalna naloga je bila predmet za oceno na maturi.
Kako je naloga prišla na državno raven?
Najprej jo je šola poslala na razpis srednjih šol Ljubljanske regije in tam je najina raziskovalna naloga odnesla prvo nagrado. Naslednja stopnička je bil razpis na državni ravni.
Je bilo veliko dela, da sta našli vse navedene podatke in kje sta jih iskali?
Veliko sva si pomagali s knjigo o Tuštanju in z raznim drugim promocijskim materialom občine. Zbrali sva tudi veliko slikovnega materiala. Lahko povem, da mi je z nasveti pomagal ati Franci, sicer pa imam na tem področju že nekaj svojih izkušenj. Delali sva od oktobra do maja, največ časa sva potrebovali za anketo.
Ali nam razkriješ, kaj je anketa zaključila:
V intervjuju in anketi sva izvedeli, da kraj kljub turistični promociji še vedno ni dovolj prepoznaven med turisti. Občina Moravče in druge organizacije bodo morale vložiti še veliko truda v promocijo tega bisera Slovenije.
Ali bo šlo tvoje nadaljnje šolanje v smer turizma?
Pravzaprav ne. Rada bi postala profesorica za šport. Druga moja izbira
pa bi bila socialno delo. Zdi se mi, da oba poklica potrebujemo v Moravčah, kjer bi se najraje zaposlila. Vsekakor pa je moja želja delati v turizmu, ki bi ga opravljala volonterko.
Povedala si, da vaju je tudi Občina Ljubljana nagradila za to raziskovalno nalogo s štiridnevnim potovanjem v Rim. Sedaj, ko smo župana seznanili s tvojim uspehom, pričakuješ tudi kaj od Občine Moravče? Zares bom vesela, če se najina naloga kakorkoli da uporabiti za promocijo občine.
Lepo je, če dobri zgledi vlečejo. Tamara gre očitno po očetovih stopinjah. Začela je zelo mlada in zdi se, da lahko računamo nanjo.
VR
Na Moravškem ne premoremo veliko dobrih restavracij, zato je otvoritev nove dobrodošla. Pred tremi meseci je odprla vrata Krtina D'Ampezzo v nekdanji Lukatijevi kmetiji odprtih vrat. Podjetni Roberto Monas, ki prihaja iz Italije, je najel objekt za dobo petih letih in jo tudi obnovil. Na vprašanje kako je zašel v te kraje, odgovarja, da je sicer zgodba dolga, je pa povezana z ljubeznijo. Zveza se je začela že v bivši državi, se začasno prekinila, pa po letih ponovno vzplam-
■ ■
tela. V rodni Italiji je prodal vse imetje in ustanovil podjetje za catering v Kamniku. Po anonsi na internetu je imel več pogovorov z lastnikom in končno sta sklenila najemno pogodbo. Pravi, da je bilo na otvoritvi veliko ljudi in da ima kljub kratkemu času poslovanja že precej stalnih gostov. Med njimi je, tako Roberto, precej znanih ljudi, poslovnežev pa tudi tujcev, ki jih ni težko postreči, saj govorijo več jezi-
kov. Imajo tudi svojo spletno stran, na facebooku pa med tednom objavljajo posebno geslo, in gost, ki to geslo pozna je nagrajen z 20% popustom. Sicer pa pravi, da največ reklame zanj opravijo zadovoljni gosti s katerimi se obvezno pogovori za njihovo mizo. Jedilnik je bogat italijanskih jedi in pijač, še posebej iz Piemonta od koder prihaja.
EV
Krtina D'Ampezzo
Riba cartoccio: očiščeno orado znotraj in zunaj nasolimo jo znotraj premažemo s tržaško omako, položimo na veliko alu folijo, obli-jemo z deviškim olivnim oljem, povrhu pa dodamo še paradižnikovo omako, kapre, origano in povrhu še nekaj kapljic olja. Folijo zapremo tako, da ostane še malo odprta in jo pečemo, pravzaprav dušimo v pari kakih 20 minut, kar je odvisno od velikosti ribe. Ko jo vzamemo iz pečice naj par minut počiva, nato pa skupaj s folijo na pladenj. Po želji dodamo še malo čilija.
Dež ni pokvaril Jernejeve nedelje
V nedeljo, 25. 8. 2013 so farani Peč praznovali tradicionalno farno žegna-nje, Jernejevo nedeljo. Prireditev, ki je postala že prava tradicija in se jo udeležujejo nekdanji prebivalci ali pa sodelavci Peč od blizu in daleč, je imela že drugo leto zapored pravo srečo z vremenom, saj je tudi tokrat deževalo. Na srečo so obiskovalci Jernejeve nedelje srčni ljudje, katerih deževno vreme prav nič ne zmoti. Dogajanje se je tako začelo s tradicionalnim
blagoslovom zdravilnih zelišč pred cerkvijo, ob 9. uri pa se je pričela sveta maša, katero sta darovala domači župnik Franc Povirk, somaševal pa je dr. Štrukelj. Po sveti maši je sledilo družabno srečanje na katerem so se gostje lahko posladkali z okusnim pecivom peških gospodinj, ogledali so si nastop folklorne skupine društva upokojencev Moravče, posebej pa so bili počaščeni tudi godovniki; Jerneji, Jerneje, Nejci in drugi. Seveda so
obiskovalci tudi tokrat preizkusili svojo srečo na bogatem srečelovu, na katerem je bila večina dobitkov domačih in prav ti so bili najbolj zaželeni. Dobra volja, ki je kar ni in ni zmanjkalo, je poskrbela za to, da se je moral tudi dež navsezadnje predati in je prenehal padati. Tako je za nami še ena uspešno izpeljana Jernejeva nedelja in že se porajajo ideje za prihodnje leto.
AL
'Pisma bralcev
Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo)
Zahvala donatorjem poletne kolonije rejniških družin v Pineti Novigrad''
Tradicionalno poletno kolonijo rejniških družin smo letos izpeljali že sedemnajsto leto po vrsti v Gorenjskem mladinskem letovišču Pinesta Novigrad.
Tudi tokrat smo dobili podporo v Občinah Domžale, Moravče in Lukovica, ki so program Društva rejnic in rejnikov Domžale finančno podprli. Z donacija-mipredvsem v obliki različnih izdelkov so pokazali razumevanje za naše delo v KS DOB, Veit team-u, Lekarni Vir, Studiu Hieroglif in Tiskarni Pigment. Programa se je udeležilo 37 članov rejniških družin, od tega 22 otrok in mladostnikov. Z njimi smo bile dve socialni delavki in socialna pedago-ginja-prostovoljka.
V program skupno bivanje izkoristimo za bolj spontano spoznavanje potreb drug drugega in vzajemno učenje eden od drugega. Strokovni delavci in rejni-ški starši, ki so naši strokovni sodelavci, se na ta način bolje usposobimo in uresničujemo delo v dobro otrok v rejništvu, za katere smo soodgovorni, da razvijejo svoje sposobnosti in postanejo uspešni, samozavestni in zadovoljni odrasli. Priliko imamo doživljati in se veseliti vsestranskega napredka otrok v socialno sprejemljivem vedenju, urjenju njihovih spretnosti v prilagajanju in sprejemanju skupine, v opazovanju mladih, ki se znajo veseliti in zabavati
brez alkohola ali drugih opojnih snovi, ki zmorejo sprejemati pravila skupnega življenja na način, ki je sprejemljiv za vse. Vsak dan si popestrimo z različnimi dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi, družabnimi prireditvami, petjem in plesom. Neodvisno od vremena, letos smo imeli kar nekaj hladnih in vetrovnih dni, nam nikoli ni dolgčas. Strokovni delavci neposredno spoznavamo in doživljamo družinsko vzdušje in povezanost družinskih članov, vsestranski napredek otrok v socialno sprejemljivem vedenju, upoštevanju in pomoči drug drugemu, prilagajanju skupini, premagovanju porazov, strahov pred vodo, nastopanjem...in preko tega ugotavljamo, kako neprecenljive vrednosti je za otroka izkušnja življenja v rejniški družini, kadar matična družina ne zmore dobro poskrbeti za njegov zdrav razvoj. Hvala naši dolgoletni sodelavki rejnici Francki Rožič za pomoč pri zbiranju donatorskih sredstev. Prav tako hvala rejnici Ivanki Klopčič. Še posebej velja zahvala naši prostovoljki soc. pedagoginji Metki Pestotnik, ki svoj prosti čas nameni sodelovanju v programu kot animatorka v ustvarjalnih delavnicah in večernih prireditvah. Hvala rejnikoma Francki in Janezu Pestotnik za množico fotografskega materiala, s katerim sta zabeležila naše druženje. V Društvu rejnic in rejnikov Domžale in Centru za socialno delo Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem imenovanim za razumevanje, podporo in pomoč, ki
nam omogoča, da lahko v rejništvu delujemo socialno konstruktivno na način, za katerega verjamemo, da je smiseln, koristen in dober.
Marta Tomec
Pozitivna Slovenija tudi na Moravškem
Moravška občina je dobila novo politično izbiro, saj je iniciativna skupina 18.7.2013 ustanovila Občinski odbor Pozitivne Slovenije za Moravče. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Tadej Kozmelj, izvršni odbor pa šteje 5 članov. Ustanovnega zbora članov so se udeležili vodilni člani stranke, med njimi tudi generalni sekretar PS, g. Vasja Butina. Člani smo mladi in zagnani občani, polni pozitivne energije, in delovnega zagona z upanjem na boljši jutri. V Moravškem političnem prostoru želimo celovit razvojni model sobivanja in konstruktivnega sodelovanja z vsemi političnimi opcijami, v dobro vseh občanov. Naše vodilo bo DELU ČAST IN OBLAST naše rezultate bomo merili le skozi izvedene akcije in realizirano delo. Naš cilj je združiti ustvarjalni potencial vseh ljudi, da skupaj uresničimo cilje in potrebe naših občanov in pokažemo, da socialna in solidarna država še vedno živi. Vsi, ki ste polni pozitivne energije in želite sodelovati pri našem delu (jeseni že prva delovna akcija), lahko pišete na e-naslov moravce@ pozitivnaslovenija.si ali nas obiščete na Facebook strani.
Simon Švarc Sekretar OO PS Moravče
MALI OGLASI:
Prodam kmetijsko zemljišče
v Logu pri Moravčah velikosti 10.000 m2. Tel: 040690966.
PRODAM sod za vino iz nerjaveče pločevine, 150 l, cena: 110 € in kovinsko cisterno za kurilno olje, 1900 l, cena: 80 €. Tel: 01/ 7231 - 446
Obvestilo uredništva
Pri objavi članka o prireditvi ob dnevu upora, ki je bila pri spomeniku nad Češnjicami, v številki 5, je bil med natopajočimi pomotoma izpuščen Mešani pevski zbor društva upokojencev. Za napako se opravičujemo!
Uredništvo
* * * *
II! V* *
jžiiPv ftp"* ^
IIJIlURMITMorovce
VPIS NOVIH ČLANOV
NK TERMIT MORAVČE VABI VSE LJUBITELJE NOGOMETA
DEČKE IN DEKLETA, OD 6.LETA DALJE,
DA SE PRIDRUŽIJO NAŠEMU KLUBU
Vse informacije po telefonu 070 559 405 in 031 682 768 ali v brunarici ob nogometnem igrišču vsak torek med 18. in 20. uro
Jubilanti v občini Moravče
Svoj visoki življenjski jubilej osemdeset let sta praznovali:
Marija Kunaver, Zalog pri Moravčah
Ivana Avbelj, Sveti Andrej
Ob praznovanju ju je s čestitkami obiskal župan. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva.
VR

VABILO NA 5.NOGOMETNI TURNIR VETERANOV NAD 40 LET
Čas: Sobota, 21.9.2013 in nedelja, 22.9.2013 (ob zadostnem številu prijav)
Kraj: Rekreativni center Cegunca, Tuštanj Pravila:
-	igra se sistem 5 + 1,
-	igra traja 2 x 15 minut s 5 minutnim odmorom,
-	obvezna oprema so športni copati ali copati za umetno travo,
-	žrebanje ekip bo v petek 20.9.2013 ob 20:00 uri v društvenih prostorih,
-	žrebanja se mora udeležiti vsaj en predstavnik ekipe,
-	prijavnina je 25 EUR in se plača na dan žrebanja,
-	ob prijavi vsaka ekipa brezplačno prejeme bone za pijačo.
Nagrade:
-	1. do 4. mesto - POKAL
-	vse ekipe - DIPLOMA
Prijavite se lahko do četrtka 19.9.2013 pri g.Franci Cerar 041/530-030, kjer dobite tudi vse ostale informacije.
Po končanem turnirju bomo lahko ob hrani in pijači še malo pokramljali.
Prisrčno vabljeni!
Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanj
i z j S Tvzta . -J., 'L* Tu t SMA. -
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi naše drage
ROZI AVBELJ
roj. Pustotnik iz Stegen
zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo tako v velikem številu pospremili a njeni zadnji poti. Še posebna zahvala obema govornicama za ganljive besede slovesa.
Vsi njeni
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, sestra in teta
VALENTINA GRAD
rojena Peterka, po domače Gričarjeva Tinea iz Dol pri Krašcah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, gospodu župniku Ivanu Povšnarju za lepo opravljen pogrebni obred in kvartetu Cvet za lepo petje.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
Spomin na vaju je še tako živ, kot da nikoli zares nista odšla.
Minevajo tri leta, odkar smo se poslovili od našega očeta Feliksa Srečka in leto od naše mame Silvestre KRULC. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče, ali ste ju ohranili v lepem spominu.
Za vedno bosta ostala v naših srcih.
Njuni najdražji.
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel. Zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenil naš dragi mož, oči, dedi in pradedi
ANTON PUNGERČAR
iz Vrhpolja pri Moravčah 27A
Iskrena hvala vsem sorodnikom in sosedom, hvala vrhpoljskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor. Zahvala patronažni sestri Martini in zdravnici dr. Zajc - Kraševec za njuno požrtvovalnost in prijazne besede. Hvala tudi celotnemu osebju ustanove Hospic. Vsi njegovi
Minile zate so vse bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
V 92. letu nas je za vedno zapustil mož, svak in stric
PETER UČAKAR
po domače Povirkov Peter in Velike vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem drugim, ki ste se v mislih s svojo prisotnostjo poklonili, darovali cvetje, maše, sveče ter vso ostalo pomoč ob težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku Marku Avseniku, gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se gospodu županu Martinu Rebolju in predsedniku KS Stanetu Mereli za poslovilna govora.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živela, Takšno tudi si življenje imela, Zdaj rešena si vseh bolečin, Za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 86. Letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
MARIJA GORTA
Rojena Koderman Andrezova Minka iz Sp. Javoršice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam darovali cvetje, sveče in svete maše ter darove za cerkev. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Kancijanu Čižmanu in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred, g. Stanetu Ravnikarju za poslovilne besede in pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Domžale, ki so lepo skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine, predvsem pa vsem, ki jo boste skupaj z nami še naprej nosili v svojih srcih.
Vsi njeni.
Četudi vedno greje nas ljubezen in dobrota svojcev nas bodri, utrudi nas življenje in bolezen, na koncu nam poidejo moči.
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, deda, tast in stric
MATIJA WEBER
iz Zaloga pri Moravčah
Iskrena zahvala za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, ter vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni noči;
tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN Minilo je eno leto, od kar nas je zapustil
MARTIN CERAR
iz Imenj
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
*	15.10.2013 bo organiziran odvoz na območju krajevnih skupnosti: KS Moravče in KS Vrhpolje
*	16.10.2013 bo organiziran odvoz na območju krajevnih skupnosti: KS Dešen. KS Peče in KS Velika vas
BAndrej Jerman s.p.|
041 527 820
ADAPTACIJE KOPALNIC NA KLJUČ
ogled in 3D izris / celotna izvedba
vodovod, ogrevanje, ogrevanje na biomaso, toplotne črpalke, sončni kolektorji
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v Občini Moravče, dne 8.10.2013 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali:
•	od 14. do 15. ure: Peče pri gasilskem domu
•	od 15.30 do 16.30 ure: Moravče pri gasilskem domu
•	od 17. do 18. ure: Krašce pri gasilskem domu
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
•	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka, iz katerega je odpadek nastal
V primeru morebitnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01 /729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si
instalacije.jerman@gmail.com
biQmasa
MmmMmfii
Frejl ing
OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Čisto okolje postaja iz dneva v dan večja vrednota, zato smo dolžni skrbeti za ohranjanje okolja in čiste vode ter slediti pozitivni zakonodaji države in EU, da pristopimo k realizaciji teh ciljev, kar postaja tudi zakonska obveznost.
Podjetje Regeneracija d. o. o. iz Lesc na Gorenjskem se je specializiralo kot projektant in proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4 ali več im, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod.
V Sloveniji je bilo v zadnjih desetletjih na področju čiščenja odpadnih voda iz gospodinjstev, male obrti in delno nezahtevne odplake iz industrije veliko narejenega. Žal so čistilne naprave za odpadne vode investicijsko in obratovalno relativno drage. Značilno podeželska območja predstavljajo 30,5 % celotnega ozemlja naše države in zajemajo skoraj 40% vsega prebivalstva. V teh krajih ni vzpostavljene kanalizacijske povezave oziroma bi bila le-ta ekonomsko neupravičena, zato se za čiščenje komunalnih odpadnih vod uporabljajo male čistilne naprave.
Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Pri snovanju biološke čistilne naprave je upoštevana dnevna poraba vode 150 litrov na osebo (povprečna dnevna poraba vode v individualni hiši v Sloveniji znaša od 120 do 150 litrov na osebo). Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode.
PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR_REG:
*	slovenski proizvod
*	hitra in enostavna montaža (majhna teža)
*	dolga življenjska doba
*	enostavno vzdrževanje
*	visoka učinkovitost čiščenja
*	odlično razmerje cena/kakovost
*	garancija na posodo 30 let, na elek-tro opremo 1 leto
V zadnjih letih je podjetje Regeneracija d.o.o. izdelalo in prodalo več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.
SLOVENSKI PROIZVOD
Male biološke čistilne naprave SBR REG
080 80 99)
■ - -
regeneracija
www.regeneracija.si
ODPELJITE POSEBNO SERIJO
Z BOGATO OPREMO PO POSEBNI CENI
Za nepozabno vožnjo bodo poskrbeli:
•	4 kamere za popoln pogled okrog vozila
•	panoramska streha
•	18" aluplatišča
•	ekskluzivni dodatki v črni barvi
■ Lil

NISSAN QASHQAI 360
S TEHNOLOGIJO, KI RAZKRIJE MESTO.
Krulc d.o.o., Cesta heroja Vasje 8,1251 Moravče tel: 01/7231 200 ali 01/7231 143 www.nissan-krulc.si
'Brezobrestno financiranje je mogoče v znesku 8.000 EUR za dobo odplačila 12 in 36 mesecev, ter v znesku 10.000 EUR za dobo odplačila 24 mesecev.
Kombinirana poraba goriva: 4,5—8,2 1/100 km. Emisije C02: 119—194 g/km.
Slike je simbolna. Več na www.nissan.si. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o, Dunajska 22, 1001 Ljubljana.
PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU!
Polnjenje klime ze od 35€ naprej
tehnični pregled zavarovanje vozila servis
pranje vozila
AVTO KVEDER D.O.O.
Obrtniška ulica 1, Lukovica
Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00
TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com
AVTO KVEDER
Sj tehnični pregledi
julij 2013
NUDIMO VAM
Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).
•	Zavarovalnica Triglav
•	Zavarovalnica Maribor
•	Zavarovalnica Generali
•	Zavarovalnica Adriatic Slovenica
•	Zavarovalnica Tilia
•	Zavarovalnica ERGO
NOVO
•	popravila vseh znamk vozil (servisiranje, popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumulatorjev...)
•	priprava vozila za tehnični pregled
•	polnenje in vzdrževanje klimatskih naprav
•	premontaža gum
•	optične nastavitve podvozij
•	ročno pranje in notranje čiščenje vozil
•	poliranje vozil
KRULC d.o.o.
Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče Tel.: 01/7231/200 www.nissan-krulc.com servis@nissan-krulc.com zdravko@nissan-krulc.com
Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, Poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. TEČAJI CPP: BREZPLAČNI TEČAJI: pričetek 09.09. in 30.09.2013 TEČAJ ZA IZPIT ZA TRAKTROR, se prične: 07. 10. 2013.
Prijave: 031/209-501 ali avtosola.loncar@siol.net oz. preko spletne strani www.avtosola-loncar.si
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
Avbel) Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbeli.si
notranjo vrata
protipožarno vrata
MARKO JERMAN s.p
-	izmere in svetovanje
-	dobava	lipbled
-	montaža
-servis ^LIKOiU
gsm.: 041 387 111
e-mail: mare.jerman@gmail.com
Češnjice 16b 1251 Moravče Tel.: 01/72 31 032 GSM: 041/687 336
•Priprava vozil za tehnični pregled •Servisne storitve za vozila vseh znamk •Brezplačno nadomestno vozilo
•Kleparska dela
Spletna stran: http://vesel.suzuki.si/ Delovni čas: pon.- pet. od 8. do 18. ure