Tečaj XIV. List 45. gospodarsk e^ obertnijske m národsk lahajajo veako sredo in saboto«. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 4. junija 1856 iz občnega zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. maja. (Dalje.) Šesta naloga letošnjega občnega zbora je bila prevda-riti: Kaj naj bi se za povzdigo kmetijstva na Notraj nskem počelo, ker se bliža čas, da zavoljo železnice med Lj ubijano in Terstom bo jenjala vožnja v teh krajih, in kako bi utegnila kmetijska družba pripomoći k oni potrebni povzdigi? Tajnik kmetijske družbe prof. dr. Bleiweis je prevzel nalogo, to važno zadevo od vseh strani pretresti in nasvetovati pripomočke, kaj naj bi se sto-rilo V dosego gori imenovanega namena. Svoje lastne skušnje je sklenil z vsem tem, kar so nasvetovale domoljubne družtvene paddružnice in pa trajnsko dobro znano. Kratek zapopadek obširnega govora njegovega je ta-le : drugi možje, kterim je No N more se tajiti Je ekel naj pred da izper bo ki od vožnje živé, tudi na N železnica tište prebivavce, trajnskem hudo zadela, kakor povsod, kjer je ija dem Doglaviten zasluzek 41 i, kakor drugod, se bo tudi Notrajnskem od tistega časa, ko, bode privihral pervi hla pon 1 začela • v ej doba za kmetijst 1 zakaj skušnje po vsem svetu kažejo ocitno, da pojéma kmetijstvo in gré rakovo pot, kjer 11& ajžla u gospodar Kar 11 gajžla u zasluži, ostane večidel v blatu in prahu na cesti, se vidi le v raztepeni živini, v potertih vozovih, zanemarjenem polji, zadolženih hišah in v vseh tistih cestnih razvadah , kterih se ubrani le malokter voznač. Kjer so le cestniki, pravih kmetov; saj je znano, da kdor le vozari, ne zna pr tam ni jeti za plug in ne za sejavnico. Taka je po vsem svetu, in taka je tudi na Notrajnskem. Ker pa je res povsod, kjer so pred železnico Ijudje od vožnje živeli, v malo letih se kmetijstvo tako rekoč samo po sebi na bolje obernilo, tedaj utégne kdo reci, da se bo tudi na Notrajnskem vse samo po sebi naredilo, ker sila kola lomiu. Res je , da sila je naj bolja učnica in tudi na Notrajnskem bo v kratkem marsikaj bolje, ko bojo 11 Ijudje vidili, da je potreba drugač se vesti; al na Notrajn skem, ki se ne more rodovitnim dezelam pristevati, so marsi- druzih dežel, zakaj malokje i ktere razmere drugacne memo toliko ljudi živí od cestnega zasluž ka kakor tukaj malokje je gojzd prebivavcem tako potreben kakor tukaj, in če po Krasu vode ni in tedaj tudi ni mogoče, da bi se ustanovile deželi dobrodelne fabrike kakoršne koli ? kte rim je voda perva potreba, so pa od druge strani spet taki kraji, ktere celó pogostoma potopujejo povodnje in marsiktero leto napravljajo hudo revšino. potreba očitna, da se že sedaj na to Iz vsega tega je misli, kaj naj bi se na Notrajnskem storilo, da se odvernejo vecjc nadloge. A1 i J e pa to tudi rnogoce? Govornik je dokazal, da je m o goče, in je s tem odvalil kamen od sere tudi tistim , mislijo, da brez vožnje se ne dá živeti na Notrajnskem. ki Pervo vprašanje je: ali je na Notrajnskem toliko mije, da zamore živiti svoje prebivavce, ker to je perva ne pečajo z obertnij-Ce vzamemo zemljo, in perva potreba tam 1 se ljudjé stvom in si s tem ne služijo kruha kak je dandanašnji, in kolik w J 1 moramo odgovoriti na to prasanje i je je dand i da n e mor Ako pa vprasamo : ali se na Notrajnskem nikakor ne more zemlje pridobiti in more kaže pa z gotovo i zemlji besedo od o vit govoriti • v d napraviti lu ta več za- odgovor trajnim krajem mile naše domov eselejšo pr hodnost. Je li pa to tudi resnica? Notrajnci. Le poslušajte! Je i je resnica drag V katastru je med d o v i t n i m t v osrnerih kantonih Notraj nskega zapisanih s to tavžent in devetst oralov (johov) golih pašnik tnajst tavzent rn dvajset oralov pa pašnikov z lesom nasajenih. In ve č i n a skine) teh pašnikov so občinski pašniki (g sose Lejte koliko svetá versti rodovitne emlj i kteri i čeravno stoji zapisan v i je vendar le mer te r a v o r o d o v i t kapital zemlj o 1 1 kteri se bo obernil še le tadaj v pravo ro kadar bo razdeljen med svoje lastnike in predelan v ni ive ali t i. Kolikšen dobicek donaša r a z d e 1 j e n j P «3 ifi kov in njih obdelovanje v polje in eti , je ravfit današnjem zboru (glej list 41.) gosp. Samasa oči vid & močvirji blizo Ljublj dokazal in ..N " so stok dokazale to iz druzih kraj Bleiweis v dal pa naj povej še 5 kar je dr dognanje te resnice v današnjem zboru pove i reksi; „Pasnik (gmajna) mora biti dob srednje velika krava potrebni 1 m ora 1 u v • da dobi na L Kakošna pa se godi navadno na naših pašnikih na slabe 1 puste pašnike, da se smeta naj manj d orala za eno kravico šteti, se nažene po 3, 4 in še več repov, koliko tù dobé potih in i naj sodi vsak sam ; zraven pa tr solnce jo prepeka, brenceljni živina w J pikaj i živeža gnoj po žejo terpi tobak pije! Ako se pa taka zemlja, če le ni edini pesek in kamenje, predela v t in se enmalo pognoji in s senenim drobom obseje, namesti ene zamore t živine živeža d etelj dobiti, in celó dvanajst, ako se predela v i se vé da za tisti čas. kakor se sicer i . V živina pasnik (gmajno jgoni. Koliksen dobicek !,,Pašniki — pravrj nekter U « d j so pa za živino dobri in potrebni :a 11 Kaj se im odgovorimo mi — kaj bo lastnikom kdo svet vzel, ako azdelí in vsak svoj kos bolje obdela? Zemlje ostane le 4krat ali so ostanjki ravno toliko, kolikor je je pred bilo, 12krat rodovitniša je, ako se obdela. „Gmaj tistih časov, ko je mal 1 j u d in mal v • zrvine, pa ve lik lati m 1 bilo ? , da je niso mogli gospodarji vse obde-današnji dan je pri nas ravno narobe: veliko ljudi in živine in premalo obdelanega sveta. „Pa za živino je zd pravijo drugi 11 ako pride vsak dan bi člověk lahko razpočil, ako kaj tacega • v • ljuft", kako Smeha s ker b za dravje svoje živine, kterih hl so ravno taki Ijudje so bolj luknjam in berlogom podobni kakor hlevom! Ce ti je, ljubi moj, že za zdravje živine toliko mar, naredi ji Kako je mogoce na Notrajnskem povzdigniti kmetijsko pošten hlev, da bo zračen in svetel i ce v ze mislis, da go mora na gospodarstvo in prebivavcem pomagati na bolji stan, je vornik v sledečem razodel pokazavši poti, po kterih se za- okoli hiš more veliko veliko storiti. „zdravja ii ljuft U 1 spusti jo zjutraj in zvecer da si potolažiš tanko vest i ki jo PO imaš dvorisu ali zastran a oje živine i ktero pa sicer zaperaš v smerdljive ? - 1M> «oparene berloge , jo das v gnoji stati, da ima na cente blata po bedrih, in jo pretepaš, da se Bogu smili! Razdelitev pašnikov je tedaj ena pervih potreb tudi na Notrajnskem. Z razdelitvijo pašnikov se bo pridobilo veliko rodovitnega sveta, ako se bo predelal v polje ali senožeti. Kaj pa storiti, da se to brez odia-šanja hitro do verši? (Dalje sledi.) (Zeliše, ki se imenuje pasji jezik), je nek podganam tako zoperno, da jih hitro (v enem dnevu) přežene , ako se pomeče semtertje po tistih krajih, kjer jih je kaj. Zeliše to raste po travnikih in ob grabnih, pa kmali v začetku poletja se mora nabirati, dokler je naj bolj močno. Steblica pasjega jezika se zmečkajo in potem pomečejo tje, kjer so podgane. Treba pa, da gospodar tudi sosedu to pové, da tudi on tako naredi, ker sicer bo on dobil vse te goste v svojo hišo, ki jih je pasji jezik pregnai iz njegove. (A. L. u. F. Z.) (JK uha ni polenovki (Stokfisch) se prav lahko včs duh vzame), ako se v vodo, kjer se polenovka kuha, dene živ ega oglja, kteremu seje poprej pepél odpihal. V ta namen naj se naravnost iz ognja, kjer se riba kuha, vzame za per iše oglja (če se je kuha, postavimo, za eno družino), naj se mu pepél odpiše, potem pa živo verže v vodo, v kteri se polenovka kuha; le na to je gledati, da oglje ne gori več s plamenom. Ker oglje plava verh vode, se lahko po-sname s posnemavko, preden kuharca kuhano ribo na mizo dá. (Das Neueste u. Nûtzl. f. H. u. L.) Popotni spominki. Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Kmali se mi je zdaj na visoki gori na levo posvetila romarska cerkev Marije na Višarjih, ktero mi je do-zdaj še hrib zakrival, pred manoj v dolini pa na strané* vélike ceste slovenska farna vas Z a b n i c e. Mudil se v V v Zabnieah nisem, pa vidil sem memo gredé lepe hise in pred njimi mnogo vozov in lesníne razne baže, kar mi je spri-čevalo, da prebivavci se pečajo s kupčijo , vožnjo in odpo-šiljanjem blaga. So pa tudi Žabnice velik (štejejo okoli 180, večidel zidanih hiš) in od nekdaj imeniten kraj, zakaj mnogo tukaj in v bližnji okolici izkopanih starin nedvomljivo spri-čuje nekdanjo obširno rimsko naselbino; tudi so bile one razun avstrijansko-francozke vojske že v 14. in 15. veku priča kervavíh bojev med Němci in Lahi. Unkraj Žabnic se mi je na levo čedalje bolj odpírala divja Ovčja dolina, omejena proti jugu od golih pecin HT ^ a- «M w * m v sterme Višjegore in Nabois-a, proti izhodu od Visarske gore, proti zapadu pa od Cernega verha in Poldnika. V to dolino pelje těsna steza iz Talijanskega. Leta 1809, 14. maja jo je bil po nji primahal 22. francozki pešni polk in je hotel naše pri Naborjeti od zadej zajeti. Brezskerbno je počival v skriti dolini, našim pa, ki so krog Terbiža bili, naznanijo to žabniški pastirji. Urno jo mahnejo eni odzad čez Višarje, eni pa od spřed, in v hipu je bilo sovražno kerdelo deloma ujeto, deloma pa posekáno in uničeno. Na iztoku Ovčje doline, kamor sem kmali priderčal, stojí na levo ceste na precej visokem, okroglem in prostostoječem gričku neko zapuščeno obzidje. Mislil sem, da to je razvalina kake stare terdnjave, pa moj voznač, priprostnemšk fantalin, mi ni vedel od tega nič povedati. Se le pozneje sem zvedel, da se je hotla na ta griček pred malo leti postaviti okrogla terdnjavica, tako zvani Maksimilijanov stolp. Zakaj se je to opustilo, ne vém ; berž ko ne je v vojniškem oziru griček nekoliko preveč oddaljen od ceste, in bi jene varoval dovolj navalov kakega sovražnika. — Dolina, akoravno je, posebno na levo od deleč kazala sterme skalnaté gore, je bila dozdaj ob cesti vendar prijazna in precej od-perta, odslej pa se mi je stísnila in bila je vedno bolj gola in divja. Na obedveh stranéh molijo gole skalnaté stene navkreber, da je le prostor za cesto in bistro Belo. ki kaj kratkočasno poleg poti po belem prođu šumlja. Kmali potem, ko se dolina nekoliko na desno okrene. se mi je pokazala druga slovenska farna vas te doline, Ukve. Stisnjena je v divjelepo dolinico na desno, od ktere tudi mali potočić přiteče. Zapustivši Ukve se mi je naravnost pred manoj čedalje bolj kazal kamniti homec Talavaj, ki vsred dvéh visocih gorá, Ver h čela in Goligoš-a, od kterega slednega se je tudi po mnenji znajdenih naravoslovcev Talavaj odkreh-nil, ravno v sredi ozke dolinice stojí. Na njega temenu ponosno vladajo nove naborjetske terdnjave, ki so se mi, kolikor blízej sem bil, toliko različniše kazale. Vravnane so že od te straní tako, da včs čas od Ukev doli žugajo s topovi sovražniku, ki bi se jim utegnil bližati. Cesta se vije, ko do grička pride, tik njegovega podnožja rta levo pod sterminr skaiovjem, znad kterega visoko zidovje s puškarnicami vsakemu neprijatlu s smertjo pretí, in ko okoli njega pripelja, se pokažejo še le prave terdnjave, ki dolino deleč doli s svojimi baterijami strahujejo. Ves sem bil na tem mestu nekako sam iz sebe ; nisem vedel, ali bi bil gledal gori na terdnjave, ali doli na stari in sloveči terg Naborjet, kterega mi je dozdaj homec zakrival. — Tudi mojemu voznaču se je bila zdaj vez njegovega jezika odvezala; pokazal mi je spominek, stojeći v kotičku na desno pod terdnjavo z besedami : „dort ist ein Hauptmann gestorben". Akoravno sem od tega spominka že poprej nekaj vedil, bi ga bil vendar o toliki tukajšni mnogoverstnosti kmali prezerl. Da sem zdaj koj voz ustaviti dal, mi menda ni treba praviti. Spominek ta je res orjašk, prav primerjen slavni smerti tukaj padlih. Lepa, z drobnirni belirni kamnički posuta pot pelje tje do njega. Postavljen je na zelen homec, pred kterim so na polokrog verbe nasajene. Močno podnožje nosi iz belega granita orjaško piramido, na kteri je vdolbljen nemški napis: „Zur Erinnerung an den Heldentod des k. k. Ingenieur-Hauptmannes Friedrich Hensel am XVII. Mai MDCCCIX und der mit ihm gefallenen Kampfgenossen. Kaiser Ferdinand I." — ali po slovensko : „V spomin junaške smerti c. k. stotnika inženirja Miroslava Henzel-a dan 17. maja 1809 in z njim padlih bojnih tovaršev (postavil) cesar Ferdinand I." Pod tem napisom leží na zgoraj omenjenem podnožji piramide iz grodeljna (jsirovega železa) vliti oroslan, ki zlomljeuo sulico v persih umirajoč naslanja glavo na sprednjo desno taco, ktera na škitu počiva. Ako te, dragi bravec, o junaški smerti teh, kterim je hvaležni vladar ta spominek postaviti dal, kaj več zvediti mika, pomudi in všedi se z manoj na podnožje spominka, in slušaj, kaj nam o tem zgodovina, ona neumerljiva mati in čuvarnica vsih slavnih pozemeljskih del, naznanuje. (Dalje sledi.) Slovensko slovstvo. Drobtince za novo leto 1850. Učiteljem in ucen-coni, staršein in otrokom v poduk in kratek čas. Na svetio dal Mihael Stojan, braslovški dehant. V Celovcu natisnil in na prodaj ima Janez Leon. XI. leto. v Ze ima menda vsak letošnje „Drobtince" v rokah, komur je mar za duševni in svetni napredek slovenskega naroda in za slovstvo, ki oni napredek namerava, in vémo, da je vesel, da jih ima in da jih priporoča svojim ljudém. Radostné se tudi „Novice" vstopijo v versto iskrenih priporoč-nikov, ker lahko je hvaliti, kar je hvale vredno. Slavno-znani pisatelj slovenski, prečastiti dekan braslovški gosp. Mihael Stojan, kiso prevzeli vredništvo letošnjega tečaja in tudi prihodnjih „Drobtinc", so z dušo in telesom se udali svojemu poslu, in lepo doveršili delo; ne moremo njih zaslug vredniše zaznamovati, kakor da rečemo, da so v všem stopili v stopnjo slavnih svojih prednikov-vrednikov. Narav- nava in obravnava sostavkov je vsa v duhu, po kterem se 181 od pervega začetka „Drobtince" odlikujejo, in v jeziku, „Ala, maží, zej pa le vkup, če hočte, da nam na boja šeljme kteremu se vidi, da si prizadeva čedalje bolj doseći čisto, ves zažgale; na Mučne gore speta potepa; zej nam na kaže . Hribar , ki je ravno pri y kaker na nje" * pa gladko in lahko razumevno slovensčino. Veseli pa tudi nec drujga vidimo, da pet in trideset pisateljev je polajšalo gosp. mizi „čompe pa zabeljena meštau jedel, verže ko vpitje po vredniku težavno delo , in da tedaj naš lanski glas ni bil vasi zasliši, žljico iz roke, popade za puško,, jo dere po vasi glas upijočega v pušavi. Lepo gradivo vsake verste za in kmali spravi kórenške možake na noge. Vsi zdaj v Van-poduk in kratek čas so mu nanesli verli možaki, spoznavši, zárja silijo, kakor da bi ga hotli snesti; vsaki hoče vediti, da domače naše slovstvo le tedaj veselo klije, ako poma- kje da ležeta potepúha. „Pri Ančnjekovem hlevu sta lumpa u gamo vsi in delamo vsi v občni prid in občno slavo. Tri sto medvedov" za vpije Ančnjek yy koj pa ce jih So tedaj po takem „Drobtince" spet na terdnih nogah, je v hlev zloděj nesel, potle je pa moj. junec fertek". Zdaj ker se nadjamo, da marsikteri slavnoznani pisatelj, čigar hoče eden druzega prevpiti, eden pravi, naj bi ju počakali, imé še pogrešamo v letošnjem tečaji, bo podařil za pri- da doli prideta; Hribar pa ves v ognji hoče, da bi kar nad- h o d n j e leto kako drobtinico „Drobtincam". Za Drobtince" nju šli. In ker se je še vselej pravega korenjaka skazal y pa kaj pripravnega pisati, ravno ni težavno, ker s est ero je tudi zdaj njegova obveljala. Zdaj popade vsaki, karmu različnih predalov imajo; ako ni koscek za ta, je pa pride v roke: eni gnojne vile, drugi motiko, kramp, poda za uni razdelek. „Variatio delect at", ali po sloven- javnike itd., ter se vzdignejo vsi kričé proti Mučni gori. „Smentaj! maží" — se oglasi čez nekaj časa rajnki Stoljar s ko jeno pravilo „Drobtinc". Tudi kdor rad poje če je bolj pisano, lepse je", je dolocno izgovor vabi „gerlica" y . V £Bog mu daj nebesa! sej je že umerl), ki zadej za njimi s v gostje, ktera ne gleda toliko na pesnisko opravo kolom krevlja kakor na zapopadek „Drobtincam" primeren. Akoravno se častiti gosp. vrednik priporoča v „predgovoru", naj bi se vstřelil, bom janc, pa mev 1 V U yy Jest pa tudi ne gre m bo „veste koj, jest gre m pa raji nazaj ; me " — reče Sker ki je zraven Stoljarja koračil. In res, obadva gresta muza nektere oddelke poslalo več spisov, gotovo s tem nazaj. Hribar in vsi drugi pa jo mahajo naprej. Blizo verha ne terdi , da jih ima za druge že odveč; priporocaje se pridši se začnejo prepirati, kteri naj pervi naprej gré. Maží y za spise iz vseh predalov prosi le za nektere še posebno, le za mno" — se zadere Hribar ter skoči s puško naprej. To je že vredniška šega. Ker pa je nekteri pisatelj tako Vsi koračijo za njim. Ko pridejo do omenjenega kraja, kjer tanke preje, da je berž razžaljen, ako se mu vsaka njegova imata tolovaja biti, zavpije Hribar že od deleč na včs glas: V f večer, mazi!" pa skoči dva koraka naprej v • verstica ne natisne, naj bi gosp. vrednika poprej poprašal: „Dober večer, maží!" Pa nobenega glasú ni slišati. V drugo ali ga je volja vzeti v „Drobtinice" to in to? Tako bo obéma zavpije: „dober prav in brez vse zamere. Kakor tedaj eni d e 1 aj o za „Drobtince", Ali tudi zdaj je bilo vse tiho. Ko tudi na tretji nagovor naj drugi jih nič odgovora ni bilo, pa Hribar vstřelí v enega. Al obadva kupuj ejo in jih priporočajo znancem in prijatlom, da se tako yy šeljma u sta prav pri miru in se ne zmenita za to. To sc vsak po svojem udeležuje domoljubja. Kar se bo čez ti- jim ne zdí po pravici, zato si nobeden ne upa za stopnjo skarske stroške letos skupilo iz „Drobtinc", pride matici naprej. Hribar se vendar moža pokaže in gré naprej ko družtva sv. Mahora na dobro. Želeti je, da bi bilo pred nosom deržaje, ter še v druzega vstřelí pa t . i skupilo obilo , in to toliko obilniše y ker yy Drobtince" so po se ne gane. Zdaj vzame pusko pri drobném koncu te ; naših mislih prav za prav bukve, ki se v vsem ujemajo s kopitom ravno tje, kjer je mislil, da je glava; pana- z name n om tega družtva. Da bi le V se prav nizka cena „Drobtincam" odperala pot med ljudstvo po vsem Slovenskem ! Goldinar za 20 pol in dvé podobi je res malo da bi se buča, se je kopito puške razcepilo. Zdaj še iv gleda bolj na tanko. „Sencej !" — zavpije — štora". In pri ti priči so jeli vsi ložej dihati I pa gledé na kupovavce, kterim bi posebno radi domů. dnarja, tisuč in tisuč iztisov posílili v roke, je liko dnarja. Kaj, ko bi se mile naše pri Celi Kóren se je v veselji goldinar „Drobtince" mogle iz dajati v manjših zvezkih pa dvakrat na leto? vredniku bi se moglo, kakor dozdaj, gradiva to sta le dva in se vernejo zibal, sprejeti svoje vendar ve- serčne junake. Al ti so bili veseli, da namesto s „šeljmi" so imeli le s š tor o vi boj. Se vé da pa se je to še le pozneje zvedilo, ko jih je —ški župan pred se poklical v imenu „Cronauerrattengemeinde", kakor je ta mož navadno Gosp. posijati za celo leto na enkrat; on bi vredil celo tvoríno v predalčike po nemško pisal, čeravno se mu je nemščina toliko podajala na dvoj e, knizice bi bile dvoje in dober kup vsake. Podob- kakor zecu boben. Slavomír. šine naj se le v kamen ali les režejo saj tudi letošnja da bode le cena nizka. v se za trenutek k letošnjim „Drobtincam4 í podoba ni slaba Pa vernimo se nazaj. Natis je prav ličen in vse hvale vreden. Da ni brez tiskarnih pogreškov, se nihče ne bo čudil, kdor je imel kdaj z natiskovanjem kakih bukev opraviti. Manjših pogreškov ne omenimo, ker si jih bravec sam lahko popravi; le sledeče povémo v popravo y tako y kakor so nam yy Drob u tincel došle. s pripisanimi dostavki iz rok častitega gosp. vrednika V" predgovoru na strani IV. je po besedah „temu tečaju se bo poznalo, da se je vredništvo premenilo". izostalo sledeče : „kar namreč zadeva y primerno razstavo in obrav navo toliko dobrega blaga". Le tako se uni stávek razumljivo ujema s sledečim: hodnjim u „upam pa s pri itd. Na strani 120 , ker stoji : „Starim se podobi palica: yy ]e iz ostalo: „Prelj uba moj a, oče in mati! mi otroci vama hoćemo krepka palica biti, vaju po dolžnosti podpirati in vama starost po moči polajševati". Kratkočasno berilo. (Neprestrašeni Koren ci.) Solnce je šio za goro. Tihoten mrak sladko objema milodrago kórenško dolino, kar prihropí stari Vanzár z Mučne gore kričeč po celi vasi : Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Vćlikega Varadina konec maja. Letina se nam kaže prav dobra. Sadja bo obilo; gosenc ni na nobenem verte vsega tega mer drevesu zagledati; dobrotljiv dež je česa obvaroval, kteri bi bil sicer drevju grozno lego délai, zakaj sila veliko je po sadju bilo gosenc zapre veliko nad denih, gospodarji so pa tukaj kakor pri nas zanikerni y y da bi se sami ostudnim požrešnicam v bran stavili. Terta se tudi prav dobro obnaša, sleherna ima prav obilo grojzdičev zastavljenih ; če nam Bog kake nesreće ne pošlje y se bo veliko sladké kapljice přidělalo. Kraj je tukaj prav nalas za vino vstvarjen ; ljudém se za dober pridelk na pol toliko ni treba truditi, kakor drugod ; terti nie ne gnojé, tudi pri-vezujejo jo le malokje. Tako vkobal obdelanih nogradov clovek ne vidi kmali kakor tukaj; pa zemlja in kraj sta taka, da žlahne vina rastejo. Tertna bolezen se tukaj še nikoli ni prikazala, znabiti, da to kaj pomaga, ker so brajde redko nasaj ene. Nekteri gospodarji imajo nograde z žlah-nim drevjem nekoliko zasajene , kar se očém posebno pri-leže. V Vélikem Varadinu se nogradški delavci ravno tako Zapiše® te besede kakor jih tukaj Dolinci govore, namesti: „Alo, možje, zdaj pa le vkup, če hoćete, da nam ne bojo tolovaji vasř zažgali; na Mučni gori speta potepúha". Pis. 182 pred mostom ženjice; razun mo- Kar najemajo, kakor v Ljubljani tike tudi živeža navadno za celi teden seboj prinesó. je mir oznanjen, je jela dragina odjenjevati, 1 kiblja pse ■■■IhHIHH, po postava, ktera bi vsemu beračenju in vsem hudim nasledkom izvirajo iz njega, v enem hipu spodbila noge. Vsakž ki k nice (po naši meri 4 mernike) zdaj 6 24 kr. veljá rac se ne J m kerb z a °J ljud i n b b zimi je pa še 14 veljala. In vendar mestni peki se ne galo do kor kjer prikazati. To bo mahoma poma pečejo dosti večjega kruha kakor popred!! Kdor se pa hoće ki so za d i zakaj soseska pozná oj ljudi 5 in taki r domaćih pekov ogibati, si pa tudi lahko pomaga, da si ob mavho po svetu, se bojo vpregli v d vsi pripravni, pa sedaj raji nosijo beraško delà se nikjer teržnih dnevih od kmetov kruha kupi. Teržni dan je vsaki teden dvakrat, v sredo in v petek ; take dní cele voze kruha iz kmetov pripeljajo. YTsako sredo je tudi živinski sejm tu- anjka 5 kd pa delati noče , do kl ni y naj pa tudi kaj. Dete hembrej ! si bo kdo misiil: Veliki Varadin mora vender le imenitno mesto biti, da vsaki teden živino na sejm konec ne jé; za malo množico tacih pa, ki res niso za nobeno delo in za noben zaslužek, bo že skerbela soseska. In vsega zla, ki ga prizadeva beračunstvo , bi bilo tako v kratkem J. Levičnik. prizenejo ? To bi bilo res prav dobro, ako bi se vsa ta živina za mesto poklala, pa za mesto se le slabeja pokupi, drugo pa judje na daljne kraje pošiljajo. Zatoraj je tudi funt lepšega govejega mesa po 11 kr. Judje so skor edini barantači tukaj ; naj človek potřebuje karkoli hoče, mora Novićar iz raznih krajev. kupiti od judov , ker druzega tergovea ni skoraj nobenega tukaj. Kerčmarji že sami več ne vedó, kako bi zamo gli se vecjo dobickarijo uganjati; za koscek mesa terjajo 12 kr., in iz enega funta lahko 3 ali 4 take kosčike naredé; kosec Vladni časnik „Oest. Čorr." preklicuje zlo razširjeno novico, da se bota sedanja kazenska ravnava in vsled tega tudi red kazenske pravde, ki je bil leta 1853 v cesarske sodnije vpeljan, spet pre naredila in po tem takem tudi sedanja us': a ravnava premenila v nekdanjo pismemo, ter pravi y vse to ni res. Pripoveduje se T navadnega kruha velja 2 kr., pa bi ga lahko za krajcar dajali; vina se pa v nobeni gostivnici samega na sebi ne dobó. ker Da pa je piva (ól) tukaj slaba pa draga , ni čuda, se Ijudje ne pecajo s hmeljevo rejo. Misiil sem, da tu da kmali po oklicu nove postave za obertnike in roko- del ce, kteri so poglavitne pravila svobod nega gibanja tudi po ponovljenem pretresu ostale, se bo nek stara postava od oder ti je preklicala , ker se ne ujema več s kaj ne bom kukovice slisal, ker ni nobenega loga blizo, pa sem jo vendar le slišal; ljuba tičica je prišla v nograde spomlad oznanovat. Tudi druge kriljate znanke so mi z mičnim petjem pripovedovale, da so svojemu Stvarniku za dobrotljivo ohranjenje iz serca hvaležne — vrabci, lastovke, skerjančiki, zagorjevčiki (rothe Nachtigal)— vsi, vsi Bogu hvalilo pesem pojó. Skoda le, da jih tù málokdo posluša ! Akoravno imajo Véliko-Yaradinci krasne vinske gorice pred nosom, čepe vendar celi božji dan v zapertem zidovji. potřebami sedanjega časa in tudi il e ovira, da bi se dnar ne razposojeval za višje činže kakor so po ti postavi pri-pušeni, ker tisti, ki posodi, kakor tudi tisti, ki na pósodo vzame, že vesta to reč tako naštimati, da se posojivec ogne postavi. Sliši se tedaj, da se bo preklicala ta stara postava in da vprihodnjic bo vsak suiel dnar razposojevati po toliksnem po kolikoršnem bo hotel, ako se bo le človek najdel, Staro poslopje nekdanjega vseučilišča činžu y Iz Siska se • V pise y da je zdaj gotovo 5 Vrascan. da se bo iz ki ga bo vzel. (aula) na Dunaji bo vprihodnje po dovoljenji cesarskem po slopje cesarske znanstvine akademije, piše 30. maja, da škofji zbor bo terpel Zagreba v Sisek železnica napravila. tedne. V Segsardu na Osrerskem © Iz Dunaja se H kaka 2 ali 3 je bilo 24. dan p. m. V se Iz Versta 31. maja. Svitli nadvojvoda Joan so danes zjutraj Terst spet zapustili in se na Tiroljsko v Insbruk stai0 v V0(ji popoldne ob štirih tako hudo vreme, da nikoli ne pomnijo takega; oblak in v kratkem je večidel mesta podali; njih gospa ostane v Terstu, dokler ne pridejo nad vojvoda spet tje nazaj liko nilo. y se je utergal polja in nogradov je pokončala ploha sila ve y mnogo živine je Iz Zeleznikov 28. maja.—Lani ali predlanskem smo trume kolu m baš kih komarjev in na pašnikih konec vzelo, pa tudi več ljudi je uto-Ne davnej pred so pa privrele čez Donavo strašne okoli brali v „Novicah" ondi v mnogih v nekem dopisu iz Českega, da imajo Oršave in Karanžebesa se spustile na živino, kteri lezejo v in kamor koli morejo, in pokončale so več jun- nalašne hiše, kamor starši delavci po- nosnice, gobec dnevi svoje male otroke pošiljajo, kjer jih varuške varujejo cev, 40 volov in mnogo drobnice. — Na politiskem obzorji čez dan. Pri nas bi bila pač taka hiša prav potrebna, da poslednjih dni je naj imenitniša novica ta, da je car ru- menda ne kmali kje tako. Koliko nesreč mili Bog tukaj sovski oklical popoinoma pomilostenje vsem Polje em, v ptujih krajih; vsem hoče pregnanstvu res prav po očitnem čudežu obvaruje, zamore le tisti zapo- kteri živijo v pasti, kdor vidi, kako otroci, navadno brez vseh varhov, prizanesti vse, kar so pregrešili, ako se vernejo domu, in vedno in vedno le krog vode skakljajo. V kratkem sta dva če se skozi 3 leta obnašajo lepo, jih vzame tudi v cesarske otroka cepnila v vodo, vendar k sreči so ju še živa resili službe; le tište, kteri so vseskozi terdovratni sovrazniki ru- smertne nevarnosti. Naj povem še to: neka beračica, ki je sovske vlade ostali, ne dosežejo te milosti. — Ob enem pa, carovi milosti ravno na- gre v tanini uoči přetekli petek s svojini dvé leti starim otrokom ko ta novica po časnikih po kovačnicah beračila, je padla z malega mostka v vodo; sproti pismo, ki so ga v Parizu bivajoči Poljci podali fran v strahu spustí otroka iz naročja, in kmali potem so ga cozkemu pervemu ministru grofu Valevskemu, v kterem to mertvega izlekli spod nekega kolesa. Čudno se bo morebiti žijo, da parižki zbor ni misiil na Poljce, kteri imajo pra zdelo bravcem, da pripovedujem od ponočnega berače- vico od Rusov terjati, da se ustanovi Poljsko od leta 1815 vanja,— al ponoćni berači niso pri nas bela vrana. Kakor in pravijo, da naj večja slava Napoleona IU. bi bilo hitro namreč delavci v fužinah okoli polnoči delati pričnejo, Ijeno Poljsko. Kaj jim je franeozki minister odgovoril V V « . -m € m v - A ^ - v v A . • mm