371
Naši dopisi.
Iz Gorenjskega 10. nov. (Letina; koruza pignoleto; soja; mlatilnice.) Od mnogih krajev naše dežele se slišijo le nepovoljna sporočila o slabi letini, posebno iz Dolenjskega, kjer sploh tožijo, da je vina komaj tret jino lanskega, in še to kislo in slabo. Nasproti pa moramo mi Dolinci hvaležno pripoznati, da je bila pri nas sploh dobra, za nekatera žita in sadeža celo prav dobra letina. Res, da nas je huda ura večkrat strašila, vendar nas je Bog toče obvaroval, ki je pa v Ratečah in Podkorenom precej škode naredila. — Pri tej priložnosti pa vendar moram nekaj opomniti, če se tudi ,,Novicama zamerim. Pri nas je namreč večkrat velika težava zavoljo jesenske setve. Najbolj nas mudi turšica, kateri tukaj sir k pravimo. Nezrele turšice spravljati ne kaže; če pa prepozno sejemo, nam gre jesenska setev pod zlo in moramo potem spomladi še enkrat sejati. Sako se tedaj razveselim, ko v 13. listu letošnjih ,,Novic" na strani 101. o zgodnji koruzi berem! Ta bo prava, si mislim, ki 2 do 3 tedne poprej kot navadna dozori. Le brž p o njo v Gorico in potlej hitro v zemljo ž njo, To bodo Dolinci gledali in strmeli nad čudno koruzo-kateri tam pignoleto pravijo, in ki našo toliko prehiti. Saj vem , da jo bo vsak hotel imeti za seme in da prihodnje leto na našem polji ne bo več počasnega sirka, ampak čisto samo: hitri pignoleto! — Ko bi bilo po mojem, bi bil polovico njive s pignoletom nasadil; k sreči pa so me domači zadržali rekoč, da za po skušnjo kaj malega zadostuje. In kako se je izšlo? — Ne bom pravil, kako sem hodil pignoleto opazovat, kako sem ga z domačim sirkom v rasti primerjal, samo izid naj povem, da je naš domači navadni sirk prav dobro se ob-nesel, da je zgodaj dozorel, da smo ga večidel uže pred sv. Mihelom spravili; pignoleto pa, no — pignoleto je celi mesec dalje stal na njivi v mojo škodo in sramoto, pa še ni dozorel! — Nauk iz tega si lahko vsak sam posname. Naznaniti pa sem vendar hotel to mojo poskušnjo zavoljo tega, da se še kdo drug ne prenagli in pa, da ni vsak sadež za vsako podnebje. Kar se morebiti na Goriškem prav dobro obnese, ni za naše mrzle gorske kraje. Pignoleto sem menda pri nas jez prvi in zadnji sadil. Tudi poskušnje s kineško fižolico, tako imenovano ,,sojo" se niso pri nas nič obnesle. Ravno tako naši ljudje nimajo nič zaupanja do m lati Inic. Edino, katero smo v srenji imeli, so zopet drugam prodali. Niso povsod enake razmere. Najboljše je, da se to, kar je skušnja za dobro potrdila, obdrži in ohrani; poskušoje pa so včasih drage in za posameznika velikokrat neprijetne.
Dostavek vredništva. Prav nič se, častiti gospod dopisnik, niste nam zamerili s poročilom svoje skušnje o koruzi p i gn o let i, marveč Vam je družba kmetijska se hvaležna za-nj , vsaj je uže mnogokrat prosila naše gospodarje, naj jej o novih semenih skušnje svoje razodevajo.    Skušnja   o   priporočani  ,,pignoleto-koruzi"
372
Vam je, kakor poročate, zelo spodletela; verjamemo Vam to popolno; — ali je pa sibirska temperatura visocega Vašega Gorenjskega edino tega spodletka kriva ali pa še kaj druzega, to preiskavati bo Vam treba, Če berete skušnjo s to koruzo, katero je družba kmetijska naša tudi letos prvikrat od gosp. prof. Povšeta iz Gorice dobila. Ce se potrudite v Ljubljani na vrt družbe kmetijske in stopite v hram, ki je poln izvrstno lepih pignoletnih strokov, in Vam gosp. Vode pove, da ves ta bogati pridelek je samo iz 1 litra semena, boste kar strmeli. Povedal Vam bo tudi gosp. Vode , da je to koruzo sadii dne 18., 19. in 20. maja v nepognojeno zemljo med gosta jabolčna in orehova drevesa; okopana in osipana je popolno dozorela zadnje dni avgusta in prve dni septembra s 3 in 4 lepimi stroki na enem steblu. Ker tudi Ljubljana ni v talijanskem podnebji in je bila letos jako mokra, ne moremo uganiti Vaše nesreče. Družba kmetijska dobiva mnogo naroČil za to velike hvale vredno koruzo , katero bode zato tudi razstavila prihodnjo sredo v svojem občnem zboru.
Iz Vipavske doline 13. nov.  Fr. —  Oj! kako lepe
dneve nam je prinesel sv. Martin , pa saj snoo jih tudi zelo potrebovali po neprestanem dežji, kateri je naredil veliko povodenj po nasi dolini , tako, da se je voda komaj zdaj vtekla. Zdaj imamo lepe pomladanske dneve, tako, da lahko dela naš pridni kmetic na polji in vinogradu.          Poljski pridelki 30 tukaj večinoma vsi pospravljeni. Kar se tiče sočivja, je letina prav dobra, tako tudi še za turšico, — al našega glavnega pridelka
—   vina — se je pridelalo malo , tako malo , da stari ljudje ne pomnijo tako slabe letine. Navadno ,,Martino-vanje" kje je letos? Videlo se je druga leta dan pred sv. Martinom vse polno kupcev po vaseh , ki so kupovali še mošt, ki je po ,,Ave Mariji" uže vino, in zato so se dobili „masno" mero, to je, dva bokala več pri kvinču. Ko pa zvon vdari k molitvi, neha ,,masna" mera in začne se čista, to je, 60 bokalov namesto 62. A letos vsega tega ni bilo , leto* bilo je vse mrtvo , le žalostni obrazi so se kazali, kajti naš kmet zdihuje: od kodi^ denar za davke, za sol itd., ko nisem nič pridelal!
—  Sola se je tukaj pričela 15. oktobra, in zopet prišla je na stariše skrb , kje bodo dobili novcev za pisanke, risanke itd. svojim otrokom. Vendar ta skrb v naši vasi starišem ne dela sivih las. Dobri šolski prijatelji, katerih je tu mnogo , in tudi si. županstvo pripomogli so skupno, da so se Kupile knjige ubožnim šolarjem. Tudi „Narodni šoli" Be je nekaj denarja poslalo za šolske pomočke, in to dobro društvo poslalo nam je vsega toliko za celo leto, da ni treba starišem ne vinarja dati za svoje otroke. Hvala tedaj vsem prijateljem šolske mladine , hvala krajnemu selškemu svetu , in hvala županstvu, da tako lepo podpirajo učitelja v njegovem poslu! Naj so tudi drugim vasem v izgled!   Zdravi!
Na Dobrovi 16. nov. — Pri volitvi občinskega pred-stojništva dobrovskega, katera se je danes vršila, izvoljen je bil za župana Jože Zore, posestnik dolinskega malina na Dobrovi, — za svetovalce pa: gosp. Jože Sevnik, Janez Doli nar in Anton Rotar, — vsi vrli možje.
Iz Ljubljane. — Rojaki! Znana Vam je strahovita nesreča, ki je po potresu, kakoršnega zgodovina v južno-slovanskih pokrajinah se ne pomni, 9. dne t. m. zadela poleg druzih mest hrvatskih osobito lepo glavno mesto Zagreb. Bilo je po poročilih novinskih in ustmenih, kakor   da   bi   bil   nad   Zagreb   prišel   sodni   dan,
Zemlja se je tresla v svojih temeljih , škode — poleg os6b, ki so pod razvalinami smrt storili, ali pa straha trepetajoči in pri begu brez obleke na ulice hudo zboleli — pa je na milijone — v razrušenih cerkvah, palačah in druzih poslopjih, pa tudi bornih hišah malopremožnih ljudf.
Kamor o taki grozni nesreči vsa Avstro-Ogerska z milovanjem gleda, ne moremo mi naj-bližnejši sosedje, bratje po krvi, hladnokrvni ostati. Zato pa sem tudi po vse prepričan, da iz src vseh naših rodoljubov govorim , ako apeliram na njihovo dobro srce ter jih poživljam: kazimo  z dejanjem sočutje svoje do   nesrečnikov!
Ce tudi naši darovi bodo le kapljica v morji velike nesreče, naj nas to ne moti, vsaj naših darov namen ni, da bi Zagrebu razrušene cerkve ali palače zidali, — le najsiroroašnišim n3J do-idejo naši milodari. Ko bi se občine in fare po Slovenskem, kolikor strpeti morejo, udeležile dobrotnega čina, spolnila bi se vsaj prilično slovanska prislovica „kamen do kamena palača.41
V veseli nadi, da bratje bratom dejansko hočemo kazati srčno sočutje svoje v njihovi veliki bedi, in pa v zavesti, da „dvakrat dd,, kdor hitro da;i, naj bi ljudomili naši rojaki pošiljali vredni-štvom slovenskih časnikov svoje podarke, si. vredništva pa jih pošiljala velečastitemu gospodu dr. Mrazoviču, županu zagrebškemu.
Dr. Jan. Bleiweis.
— (Iz deželnega odbora.) Izpraznene 4 deželne štipendije za vino- in sadjerejsko šolo na Slapu je deželni odbor podelil mladenčem: De k levi, Drahs-lerju, Faturju in Ko balu. — Za zgodovino kranjske dežele važni baron Erbergovi arhiv v Dolu je deželni odbor kupil za deželni muzej.
— (Od predsedstva Matice slovenske) smo prejeli sledečo notico: Likvidacija Matičnih financ, brez katerih nobeno društvo, toraj tudi „Matica" obstati in napredovati ne more , je nanesla , da so se gospodom društve-nikom razposlali opominje* alni listki, gosp. poverjenikom pa izkazi o zaostankih svojega poverjeništva. Sedaj nam pa od več strani dohajajo odgovori mnogovrstni. Ker ni mogoče vsem nemudoma odgovoriti, in se ugovori morejo le polagoma rešiti, ker je povsod treba še natančnejšega preiskavanj a, zato je potrebno stvar nekoliko pojasniti, da se likvidacija krivo ne sodi, posebno, ker se nekateri gospodje društveniki in poverjeniki z dopo-slanimi opominjevalnimi listki in izkazi zastankov razžaljene mislijo.
In kaj je likvidacija druzega nego to, da drug drugemu pove , ki sta v vzajemni zvezi, kaj njegove knjige ali zapisniki kažejo, in da se to, kar se ne vjema, potem nadalje razpravlja ter do konca dožene, čigavo je pravo     O tem pač ni nikakoršnega razžaljenja.
So gosp. društveniki, ki trdijo, da za to in uno leto niso Matičnih knjig naročili, in pravijo, da, kdor jih je   kot  naročnike   vpisal,   naj   tudi   za-nje   letnino
373
plača. — Takim odgovarjamo, da „Matica" nima nika-koršnih naročnikov na svoje knjige, ampak po svojih pravilih ima le društvenike, kateri jo s svojimi rednimi letnimi doneski ali pa kot dosmrtni udi podpirajo in za to podporo dobivajo knjige, kakor Matična pravila določujejo.
Nekateri tožijo, da Matičnih knjig prejeli niso, pa vendar se od njih za dotična leta letnina tirja. Nasproti temu pa nekateri poverjeniki poročajo, da nekateri dru-štveniki ne pridejo ali ne pošljejo po knjige, dasiravno se je razglasilo na različne načine, da so knjige došle. Zopet drugi pa knjige vzamejo, a letnine ne odrajtajo, in to je poglavitni varok zaostankom letnin. Kdo ima v slučaji prav, je pač težko razsoditi, obžalujemo pa, da so tu in tam take razmere. Kdor knjig, ki mu gredo, še prejel ni, naj jih reklamira, odbor bode skrbel, da jih nemudoma prejme. Dotične gospode poverjenike pa uljudno prosimo, naj blagovolijo knjige, če jih pri njih še kaj leži in društvenikom gredo, na dom jim poslati, ob enem pa dotično letnino od njih zahtevati, in jo Matični blagajnici poslati.
Nekateri društveniki trdijo, da so svojo letnino vsako leto ali naravnost Matični blagajnici poslali, ali pa svojemu poverjeniku odrajtali, ter se z opominjeval-nim listom čutijo razžaljene Isto tako tudi nekateri po verjeniki mislijo in pravijo: vsaj pošiljamo od leta do leta pobrane doneske Matici, za zaostanek tacih pa, ki so se iz drugih krajev v moje poverjeništvo preselili ali pa za tiste , ki na opomine letnine odrajtati nočejo, pa ne moremo biti odgovorni. Na take ugovore imamo le odgovoriti, da prav zato se likvidira, da se zaostanki konečno uravnajo in nikomur krivica no dela.
(Kon. prih.)
—   (Podkovska in Živinozdravska sola v Ljubljani) se je zopet odprla 15. dne t. m. Vpisanih je večje število učencev (16) kot vsa zadnja leta, tudi iz Hrvatskega so začeli pridno dohajati.
—   V sredo dopoldne ima, kakor je bilo naznanjeno, družba kmetijska svoj občni zbor. Želeti bi bilo, da bi se ga udeležilo tudi več gospodarjev iz kmetov, ki bodo videli, pa tudi dobili marsikako lepo seme za poskušnjo.
—  Ker dramatično društvo napravi prihodnjo nedeljo v deželnem gledališči predstavo slovenske gledališčne igre na korist ubogi šolski mladini, za katero dobrotljive gospe zimsko obleko napravljajo, zato je čitalnica prvo svojo zimsko ,,besedo" preložila na nedeljo 28. dne t. m., ki bode. kakor slišimo, v spomin svoje dvajsetletnice jako zanimiva.
—   (Razstava ženskih ročnih del), ki se je v nedeljo v pritličnih prostorih tukajšnje realke odprla in brezplačno na ogled odprta ostane do 23. t. m., dobiva toplo pohvalo, in to po pravici, od vseh gospd^ katere so razpostavljena, jako lična dela (čipke ali špice, raznovrstno perilo itd.) ogledovale in take izdelke razsoje-vati umejo. Razstavnica je gospica Jo a na F o deri, izueena v dunajski umeteljni šoli in zdaj v Ljubljani učiteljica te ženske umetnosti. Njena dela so uže odlikovana bila v razstavi v Cel ji z bronasto medalijo in v zadnji deželni razstavi v Grade i s častno diplomo. Ker gospica Foderl namerava v Ljubljani osnovati tako šolo za umeteljna ročna ženska dela , hotela je z razstavo svojih lastnih del in del svojih učenk nam pokazati umetnost svojo. Koj prvi dan — v nedeljo — bila je razstava obilno obiskovana in tudi soproga gosp. deželnega predsednika je počastila razstavo s svojim prihodom. Naj naše rojakinje, ki se zanimajo za lična ženska dela, ne zamude ogledati razstavo!
—   Prečastiti gospod kanonik Kramar je obhajal včeraj svojo 80letnico.    Čestitali so o tej priliki ljubez-
njivemu starčeku njegovi prijatelji s toplo željo, naj bi zdrav doživel še več let, vsaj je duhovnik ia rodoljub ves po volji Božji.
—  Šentjakobski župnik precastiti gosp. K o štel je 15. dne t. m. umrl po dolgi pljučni bolezni, 57 let star. Bil je neutrudljiv delavec v vinogradu Gospodovem. Glavni dedič velicega njegovega premoženja je, kakor „Slovenec" poroča, Vincencijeva družba za ustanovitev deške sirotišnice. Res, hvalevredni namen! — Danes popoludne je pogreb njegov.
—   Kakor današnji , Slov. Nar." po telegramu iz Zagreba od 16. dne t. m. poroča, je bil o polunoči (od 15. na 16. novembra) zopet hud potres, temu pa sta sledila dva slaba s podzemnim šumenjem. Vse je bežalo ia hiš. Do 4. ure so bili še 4 o;anjši potresi. Ljudje zopet bežijo. — Ubogi Zagrebčanje!
—   Od nekega Miroslava Malovrha so te dni na svitlo prišle ,,Pesni" , s katerimi bi slovstvo slovensko oskrunili, ako bi jih pod naslovom slovstva slovenskega objavili. V vprašanje, ali ta pevec kaj pojma ima -o pesništvu ali ne, se ne spuščamo in zato ne, ker je stvar, katero Malovrh v pesen „zliva", skozi in skozi trivijalna in sem ter tje še več ko trivijalna , vse situacije pa so ostudna karikatura. Zal nam je le za gosp. tiskarja in založnika teh „pesni", ki je uže marsikatero hvalevredno knjigo in v iični obliki na svitlo dal, da se je tako hudo zmotil s tem najnovejšim izdanjem.
Naj pri tej priliki omenimo, da so v tiskarni gosp. Krajca v Novomestu uže 4 zvezki povestic „Tisoč in ena noč" na svitlo prišle, ki so tako priljubljene tudi slovenskemu občinstvu, da se marsikdo, ki dobi nov snopič v roke, vsede in ne vstane prej, dokler ni prebral celega snopiča od konca do kraja.
—  {Kaj pa „Kresi((?) smo vprašali v zadnjem našem listu, ko smo poročali, da ljubljanski „Zvon" prične izhajati o novem letu. Na to vprašanje nam je ravnokar došel sledeči tiskani odgovor uredništva in založništva „Kresovega".
„Kres", leposloven in znanstven list, je ustanovljen. Izhajal bode v prijazni obleki in obliki v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsacega meseca po-čenši od novega leta 1881.
„Kres" velja na leto 4 gold., na pol leta 2 gold., in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupuje.
Na razposlani poziv se je dozdaj uže toliko gradiva nabralo in toliko sodelavcev oglasilo, da bode mogoče Kresov načrt in namen dobro izpolnjevati. Uredništvo in založništvo si bode prizadevalo svoje zaupanje in udanost, ki jo vživa pri slovenskem občinstvu, dej an s t ve no opravičiti, prepuščajoč sodbo o vrednosti „Kresovih" spisov slovenskemu razumništvu.
S temi besedami se obračamo do vseh Slovencev s prošnjo, naj blagovolijo naše podvzetje gmotno in duševno podpirati.
Naročba naj se od danes naprej pošilja na založništvo in opravništvo „Kresovo", to je tiskarnici družbe sv. Mohora , rokopisi pa, ki se bodo po mogočosti od-škodovali, dr. Jakobu Sketu v Celovec.
—   ,,Martinovo" prerokovanje, da čez 3 dni je sneg, Če na Martinovo solnce sije , je ietos spodletelo. Lepo vreme in 10 stopinj gorkote imamo še danes, ko to pišemo. Dozdaj je res, kar so „Novice" prerokovale, da letošnja zima ne bode huda.
—   (Pobirki iz časnikov.) Malokdo uže v Ljubljani govori o ranjcem „Laib. Tagblattu", ki zdaj v Gradci le še vsak teden enkrat izhaja pod vredništvom nečega Korelna Konschegga, ki je šole na kol obesil, pa je vendar dober za vrednika onega časnika . v katerem „kranjska ustavoverska stranka"   svoje zadnje zdihljeje
na svet pošilja.    Zato  tudi  „Novicam'*   ni  mar  ne   za umirajočo stranko ustavovereev kranjskih in ne za njih „organ". Zadnji list pa je nekaj na svet spravil, kar je z „Novicami" v dotiki   ker tudi one so objavile enketno obravnavo o zadevah  podkovske in živinozdravske šole ljubljanske, in kar pojasnila potrebuje.    Ko je omenjeni 13. „Wochenbl" list po svoji navadi skoro na celih prvih 2 straneh „obdelal" ubozega grofa Taaffea,   češ,   da „dozdaj domovinsko   upravičeno nemštvo   interesartnim slovanskim narodičem na ljubo   na  stran   potiskuje,   je potem na 3. strani izlil svoj   žolč   nad   našim deželnim predsednikom g. Winklerjem zato, ker se „uradna „Laib. Zeitung"   (das Amtsblatt)   drzne zagovarjati ne le politiko grofa Taaffea in njegovega slovenskega   dežel,   predsednika,    ampak   tudi zagovarjati privatno osobico — W i n d i s ch g r a t z o v o !" Ko je „Wochenblatt"   grofa   Taaffea   in   predsednika Win kler j a ,,als stehende Rubriken1' svojega lista  po svoji ustavovercem lastni brutalni metodi obdelal,   prestopi na ,,lokalna naznanila"   in med   temi pride obravnava enketne komisije o podkovski in živin oz dravski ljubljanski šoli na vrsto. To poročilo kar začne z lažjo, da je tej komisiji predsedoval deželni predsednik Winkler ,   ko je vendar vsem pričujočim znano, da na predlog zastopnika deželne vlade pl   Fla-dunga je   bil za predsednika komisiji izvoljen g. baron Wurzbach, družbe kmetijske predsednik. Gospod deželni predsednik je bil le kot gost pričujoč, da se je iz nadrobnih obravnav sam informiral  o stanji  te šole,   o kateri ministerstvo kmetijstva po poti deželne vlade želi temeljitega izvestja.    Po tej krivi objavi   pa   gospodine Korel Konschegg   ali   njegov inspirator začne sumiti 301etno žrtvovalno delavnost dr. Bleiweisa na tej šoli, in ker je ,,Slov. Narod ' poročal, da dr. Bleiweis, ki 30 let brezplačno deluje na tej šoli, tudi vprihodnje ne zahteva nobene   remuneracije ,   pregrizne   „Wochen-blatt" resnično poročilo ,,Slov. Naroda",   ter pravi,   da ministerstvo kmetijstva   uže   4 leta   daje podkovski šoli 500 gold, državne subvencije, in da je gotovo, da iz te subvencije, ker v „Naznanilih" družbe kmetijske nič ni rečeno, kako se ta podpora razdeluje učeniku podkovstva in drugim učenikom te šole, tudi dr. Bleiweis plačilo vleče   (honoriren lasst).    Ko   bi   bil   ,,Wochenblattov" poročevalec bral račun o razdelitvi ministerske subvencije v poročilu družbinem   od leta 1879.,   videl   bi   bil, da iz državnega   doneska onih 500 gold, dobiva učenik podkovstva   gosp.   Slegel   300 gold.,   učenik   botanike prof, Konschegg za trud polletnega nauka 50 gld., dr. Bleiweisu, vodji šole in učeniku B različnih naukov, ki trajajo celo šolsko leto, se za stroške vodstvene pisarnice in za voz, v katerem se celo leto vselej vozi v šolo   na spodnje Poljane, skupno daje 150 gold, odškodnine.    Ko bi   se   mu   ti   stroški ne   povrnili ,   bi dr. Bleiweis, ki ni več mladih nog, vrhu tega, da se uže 30 let ukvarja s pisarijami, ki jih prizadeva ži-vinozdravnišnica , in pa z učenjem celoletnim, moral še iz lastnega denarja papir,   tinto,   peresa   in  vse   druge pisarniške potrebščine oskrbovati,   za   vožnino   v šolo in nazaj pa vsakrat še 50 kr.   iz lastnega  žepa plačevati.    To   bi   bil  davek   dr. Bleiweisu,   da vrhu tega, da brezplačno 30 let opravlja opravila vodstva in   učenja,    bi   si še sam   voz plačeval,   ki ga v šolo vozi!    Da   si   ustavoverski koteriji ljubljanski celo nemogoče zdi,   da   bi   se kdo za blagor domovine tako žrtvoval, prav radi verjamemo, vsaj ta koterija ima srce le za svoj in svojih patronov žep, za korist in čast naše domovine pa se nikoli ne briga.  —  „Novice" nimajo s tem pojasnilom druzega namena,   kakor to,   da kažejo
neprestano trojno nakano vsacega lista ljubljanske kotenje ustavaške: napadati ministra Taaffe-a, deželnega predsednika Winkler j a in pa rodoljube domače.
374