LJUB? * A SL 173 Ust Izhaja vsak da tmece L 22.—, L &5G več. — Pr f Bmkostl 1 iputntr^, a«hv Ma!*' igiMaa (ton cinafttmmiM V Trstu, v tatrtek, 22. Mto 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik LV Naročnina: za 1 mesec L 1-—, L 75.—, v Inozemstvo mesečne — O^tssBina za 1 min pmton /e in obrtne oglase 75 rtot, za oglase denarnih zarodov L 2-besedo, najmanj L 3. EDINOST UredaUtro m npranuMro: Trst (3). ulica S. Francesco đ'Assiri 20. TV kfoa U-67. Dopfci nsf se pofiljafo izključno urvdmttrn. otfUai. rtik-madic in d—si pa nprmvniitvii. Rokopisi a« ne vraćaj Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne „Bdtaost* PodniednBtvo v Gorici: uHca Giosae Carducci St. 7, L n. _Telet, it 827 Otaml In odgovorni urednik: prof. FIRp Peric. Prot > irnimi otall! (Par besed v odgovor pisca članka: ffogomet v očeh navadnega ponižnega zemljana) Prip. ur. Priobčujemo tudi ta odgovor na članek g. P. D., ki smo ga objavili v torkovi številki. Želimo, da bi bila s tem po^ lemikči zaključena in da bi se nadaljnji pretres vprašanj, ki so se v obeh člankih omenjala, prenesel v posamezna športna iruštva in krožke. Trda beseda je padla. Nisem mislil, da bo moje citiranje Lefevrovih misli d nogometu izzvalo tako reakcijo s strani gospoda P. D. Izognil pa bi se vsak-tere debate, ako bi zlomek bil v resnici tako črn, kot ga slika člankar in ako bi isti ne opomnil v svojem članku, da Lefevre ni bil ni kak vzgojeslovec, pač >a vojni minister. Doznavam, da je ta vojni minister bil pred leti profesor, car naj omenim le mimogrede. Stvar >a gre še dalje. V kolikor zasledujem napredek sporta na naši zemeljski vbli, vidim, da se do danes ni še iiikdo v toliko izpozabil in tako nastopil kot g. P. D. Nasprotno bodo za našo javnost dragocene izjave slavnih čeških pedagogov dr. Gruža in Lisinsikega, ki šta; v krasnih barvah ilustrirala na zadnjem pedagoškem kongresu v Pra-ravno od pisca tako sovražno opijani panoiri — nogomet in hazeno. Ha-zena, je idealno , telesnovzgo j en in du-ievzgojen sport, pravi Lisinsky, ki le na pedagoškem polju priboril že ne-oroj lavori k. To pravi državljan tiste dežele, ki je rodila Tj-rša — zemljan, ogrskih strelcev mrtev na, igrišču, pred dvema letoma je enega igralca iz Nurnberga zadela med igro kap. Pni-gih težkih slučajev, Jaz, ki vadim statistiko, ne morem zaznamovati, razen incidenta med Da erom (Pro Gorlzia) in Kalischem (Edera), kjer je poslednji imel poškodovane ledvice. Zadnji ukrep Udruženja proti To-mincu bo marsikomu v lekcijo in s takimi odredbami, bomo prišli do tega, kar člankar išče s pomanjševalno lečo. Tudi druge trditve g. člankarja, odgovarjajo le duševnemu razpoloženju njega samega napram nogometu. In to je sovražno. Čut družabnosti je bil ravno potom nogometa visoko dvignjen! In to ne v enajstorici, kakor trdi g. člankar, ki naj ve, da ima najmanjše društvo najmanj petdeset športnikov, temveč med športniki edinic sploh. Kdor zamore trditi, da ne vlada družabnost med nogometaši «Prosvete» in «Adrije» — «Prosvete» — «Adrije» in «Concor-dije» torej med ljudmi, ki se nikdar prej niso poznali, ta spi o belem dnevu. Nedisciplina in prevladje strasti vlada le tam, kjer tisti, ki nadomeščajo pri nas strokovnjake, to so športni vodje in načelniki, ne znajo svojih celot naučiti prenašanja porazov. In misli li člankar, da bi danes ena kombinacija med Adrijo in Prosveto še držala razdvojeno našo publiko? Ne — «mržnja» bi se razblinila in se umak- gusta proučeval tud! vpraSanJe organi-zacije sindikalnega ministrstva, pravilnik glede ustanovitve pokrajinskih gospodarskih, svetov in vpraAanje napredovanja nekaterih visokih uradnikov. _ mski mm m « pohhžju RIM, 21. «Radio Nazienale» sporoča, da bodo tekom poletja obiskali Poadižje ne le člani vlade, marveč tudi člani 'kraljevske hiše. Pred nekoliko dnevi je posetila razna otroška zavetišča, v Po-adižju nad vojvod inja Aostska. Včeraj je prispel v Ponte d'Isarco vojvoda Pi-stoiski. Prebil bo tamkaj nekaj tednov. Tekom tega tedna bo obiskal Trident, Valle Gardena in druge kraje v Po-adižju prestolonaslednik. Ravnotako sta si nedavno ogledilla številne kraje okolu Tridenta načelnik generalnega štaba general Badogiio in državni podtajnik general Cavallero. KORfeftrsciia za murske In zratoe preme RIM, 21. Danes je bila ustanovljena v Rimu konfederacija družb za prevoze po morju in zraku. Članice te konfederacije so številne zveze brodolastni-kov in državna zveza za prevoze po 'zraku. Za predsednika te konfederacije je bil potrjen profesor Dionigi Bian-cardi; za tajnika pa odvetnik Giulio si'kombinacija med Adrijo in Obzorom bi dosegla isto. In to je v ostalem eden izmed mnogih namenov sporta samega. Res je, da se kdo — pijan zmage . _ . ............. Perosio. Vodstvo konfederacije je odpo- r^™"! s^o udanostne brzojavke prvemu mi-* - ^jnistru on. Mussoliniju, prometnemu ministru on. Cianu, pravosodnemu ministru on. Roccu in državnemu podtaj- Seja msestovenskesa ministrskega sveta Poročilo o poplavah . BEOGRAD, 21. (Izv.) Po daljšem presledku se je danes vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal poljedelski minister Ivan Pucelj o stanju poplav in o rešilnih akcijah v poplavljenih krajih. Vojni minister general Trifunović se še vedno mudi v Bački, kjer vodi reševalno akcijo, ki jo vršijo močni vojaški oddelki. Popravljanje nasipov napreduje na vseh koncih in krajih. Vode polagoma padajo in katastrofa je v splošnem minula. Položaj je nevaren le še pri Apatinu in v okolici Novega Sada. Trgovinski minister dr. Krajač je na ministrski seji predlagal, naj se raz- rveze in levičarske republikansko-de* mokrotske zveze. Druge skupine pa so še bolj negotove nego za časa prvega Herriotovega ministrstva. Poročajo, da so socijalisti svojo obljubo, da bodo vlado podpirali, umaknili. Pred odločitvijo v francoski zbornici PARIZ, 21. Ob 17. se je otvorila seja zbornice ob navzočnosti do 400 poslancev. Zborniški predsednik je podal besedo takoj ministrskemu predsedniku, ki vladno izjavo čita. Govori najprvo o finančnem položaju. Zanika, da bi hotela vlada parlament zapreti. Francoska bo izpolnila svoje obveznosti do inostranstva, toda hoče varovati svojo jaeodvisnost. Stabilizacija franka se ne bo izvršila samo s pomočjo inostran-stva. Tuje devize, ki jih posedujejo Francozi zunaj države, se morajo pre- tegrnejo obstoječi zakoni o prisilni po- nesti domov. Povrniti se je treba k svo-ravnavi tudi na akcijska podjetja fn'^1 kapitalij. Vlada bo predložila par- zavode, ki sprejemajo hranilne vloge. Vest o tem predlogu je vzbudila v vseh gospodarskih krogih veliko vznemirjenje. Progresivno znižanje draginjskih do-klad uradnikom Po seji ministrskega sveta so novinarji vprašali finančnega ministra, če so ministri razpravljali tudi o znižanju uradniških draginjskih doklad. Finančni minister jim je izjavil, da je tozadevni načrt že izdelan v vseh lamentu načrt za davčni maksimum, ki naj eliminira nadaljnje obdavčenje delavcev in hranilcev. Treba je udej-stviti republikansko zvezo. To so v glavnem misli iz Herriotove izjave, ki jih je tu pa tam aplavdirala levica. Zbornica je bila tiha, ko je ministrski predsednik končal. Nato so prišli na vrsto štiri interpelacije, dve od komunistov Cachina in Renauda, ena od socijalista Cliaussyja in ena od levičarskega demokrata Morauda. Pri debati se je oglasil kot prvi Cachin, ki govori podrobnostih. Nižjim uradnikom se o komunističnih teorijah. Seja se nada- la ga je razsvetlila praška fakulteta.— tupatam izpozabi, toda to so izjeme. Čemu citiram to, bo dejal člankar .(Ravno imam pri rokah članek -n mi zabrusil v obraz: Hic Rhodus, f'Piccolo della Sera», kjer se rar^ravlja hic salta! Počasi prijatelj! Vidim, da o fuziji Glorije in 01ympije na Reki. je člankarju duševni moment naših zunanjih dokazov razvitka našega -porta posebno pri srcu — vendar pa ne morem iti molče mimo trditve g. člankarja, ko govori o telesnovzgoj-nem momentu in citira slučajno zopet moje besede, objavljene v poročilu o .lahki atletiki, kjer obžalujem dejstvo, da naša društva z negovanjem nogometa zanemarjajo druge športne discipline. Nisem pa napisal nogometaši, ker se striktno držim pravila, danega od strokovnjakov (Ascrofft-Totenham Hotspur), da ne smejo negovati nogometaši nikake vrste atletike, ki je vezana na enostransko razvijanje mišičevja (tek — /noge, plavanje — prsa in roke, dviganje uteži — roke, cikli-zem — prsa. in noge itd.) Kar se tiče nogometa, združuje isti vse panoge lahke atletike, ki je popolnoma dovoljna za sorazmeren razvitek človeškega telesa (tek na kratke proge, vztrajnost dolgih prog, sprint in skat, skok v višino in daljino, mete vsake vrste, vedno se menjajoče štafete z izmenjavo žege itd.) Moja jeremijada v tem oziru je šla na rovaš društev, ki se ne potrudijo v zbiranju lahkih atletov Izven svojih nogometnih teamov. Moram se zopet dotakniti skrajno nevarne točke v člankarjevem hpisu, točke, kateri bi marsikdo pripisoval nekako tendenco, kar bi bilo zelo žalostno, ako bi se izkazalo za resnično. Marsikateri čitatelj je že uganil, da gre tu radi indirektnega vzroka prekinitve tekme Adria-Obzor — za res obžalovanja vreden slučaj, ki je dal povoda drugemu tudi obžalovanja vrednemu slučaju < Vekjet-Tominc). V tem je popolnoma neupravičena rditev, da se naša mladina veseli, če e nasprotnik zbrcan in nezavesten na leli. To se do danes še ni oripetilo — toliko kavalirstva je vedno v vseh naših četah. Ako je ^zadnjič Vekjet obležal z zlomljeno ključnico to bila nesreča in on je s svojo drzno ;gro sam drvel v njo. Kdor bi trdil, da mu je bila ključnica zlomljena z brco, ta laže — padec pa je zakrivila insidijoznost njega samega. Da se je kdo veselil tega tragičnega incidenta, je smešno trditi. Trditev, da je med igralci razširjeno «splošno, četudi prikrito pravilo», če je igralec nadležen, brcni ga kamorkoli, a tako da bo izgledalo kot nesreča, gre na rovaš športnih vodij in načelnikov nogometa, kar ogorčeno zavračamo! Vemo pač dobro, da pri igri, kjer je glavno orodje noga, brez brc ne gre, in to vedo nogometaši sami in eden drugemu opraščajo. Če je pa tupatam kdo «trapiran», je v resnici v Vzabavo občinstvu in igralcem, četudi njega jezi. K temu bi tudi spadala trditev pisca, ki skuša konstatirati, da se največ (!) pretepov in nesreč tudi smrtnih, dogodi na nogometnih igriščih. Jaz pa temu nasprotno trdim, da bi zamogli vsi listi na tem božjem svetu opraviti brez kronistov, ako bi se drugod nesreče ne dogajale. Vsak najmanjši incident na /kateremsibodi igrišču dvigne navadno veliko prahu, kar znači, da je isti nekaj posebnega, redkega. Smrtni slučaji? Čitali smo res pred kratkim, da je strela udarila v igro pred nogometnimi vrati, ubila &dor pozna tamošnje razpoloženje med tekmecema in napetost publike, se mu zdi tak poizkus smešen, jaz sem pa u ver j en, da bo že prvi nastop iz teh Ndveh stvorjene nove edinih -~nosna manifestacija reškega nogometa, uži-vana od obojestranske publike v najbolj prisrčnem razpoloženju. Ni-li torej nogomet socijalno vzgojna edinica? Ni-li nogomet šola discipline! Zakaj občuduje ves naš športni živelj četo «Prosvete»? Radi vzorne discipline, ki je resničen vzgled vsem drugim! In to doseči bodi naše stremljenje, ne pa podirati, kar je stalo truda in razočaranj! Vsaka, še najbolj zdrava konkurenca ima. nekaj slabega na sebL Odpraviti to «slabo» pomeni razbiti konkurenco. Z razbitjem konkurence izginemo v monotonost življenja, ki je skrajno nevarna. To ne samo v sportu, pač pa posebno v sportu. Zastonj je, da citira oziroma omenja člankar Tyršove železne zakone. Žali-bog «tempora mutantur!» (Navajam ta rek popolnoma osamljen, brez drugega dela!!) Naj športno zaključim: — Sodnik, tndi ne ravno strokovnjak, če ni Gam-ma ali Bar,zamore 22 igralcem poldrago uro držati nzde in jih pokazati občinstvu kot najboljše, na| plemenite j še kavalir) e, ki lahko dajo istemu resničnega užitka, ki ga vsebuje pristen nogomet! Pa brez zamere! S. R. niku on. Suardu. Sedež konfederacije se nahaja v Rimu. Usti ftetUsnikl lotinlk v Pragi predložil poverilna pisma RIM, 21. Iz Prage poročajo: Predsednik republike Masarjk je danes sprejel novega italijanskega poslanika v Pragi comm. Preziosija, ki mu je predložil poverilna pisma. Ob tej priliki je imel italijanski poslanik daljši nagovor na predsednika Čehoslovaške republike. _ Priprave a spreten jen. tleblle ob povratku v Rim RIM, 21. Povratek generala Nobile, ki je z Amundsenom preletel severni tečaj, bodo proslavili Rimljani na najbolj svečan način. Na dan pred prihodom generala Nobile bo rimski guverner pozval meščane potom letakov, da se pol-noštevilno udeležijo sprejema generala Nobile in italijanske posadke zrakoplova «Norge». Oh prihodu v Rim bodo sprejeli generala Nobile na kolodvoru bodo znižale draginjske dokladc za 5 odstotkov, višjim uradnikom pa progresivno vedno več. V narodni skupščini je anketni od-.bor danes nadaljeval razpravo o bencinski aferi. Glede narodne skupščine se šiiijo vesti, da se bo sestala 25. septembra. Pribičević pri Ninčiću Svetozar Pribičević je popoldne pose-til zunanjega ministra dr. Ninčiea Ta poset je zbudil v političnih krogih veliko senzacijo. Takoj po posetu so Pribi-čeviča obiskali novinarji ter ga naprosili za pojasnila glede njegovega raz govora z Ninčičem. Izjavil jim je, da se je pri zunanjem ministru informiral važnih dogodkih v jugoslovenski zuna nji politiki, ker odide v kratkem v ino zemstvo. Zdi se, da Svetozar Pribičević odpotuje na Francosko. Nadalje je Pri bičević povedal novinarjem, da njegov poset pri Ninčiću ni bil političnega značaja. . _ Bodrero al urgira! ratifikacije nettunskih pogodb BEOGRAD, 21. (Izv.) Italijanski poslanik Bodrero je dajies izjavil novinarjem, da ni nikakor urgiral pri mi- ljuje. ' nistru dr. Ninčiću ratifikacije nettun- zastopiuki ministrstva za zrakoplovbo . t™™™* u^r ™CQn enega in ogluhonemila štiri nogometaše. Mislim, da to ni incident tehnične narave. Pred leti je obležal vratar Program ministrske seje Ministri bodo 2. avgusta poleg važnih gospodarskih vprašanj proučevali tudi nekatere ukrepe glede Julijske Krajine RIM, 21. V palači Chigi se vršijo pripravljalna dela za sejo ministrskega sveta, ki se bo vršila dne 2. avgusta in ki ji pripisujejo veliko važnost. Ministri se bodo bavili na tej seji tudi z nekaterimi ukrepi glede Julijske Krajine. Že včeraj se je vršilo v palači Vimi-nale preliminarno zborovanje, katerega so se udeležili prefekti in fašistov-ski tajniki iz Julijske Krajine, z Reke in iz Zadra. Gotovo je, da bo notranji minister Federzoni dne 2. avgusta poročal na ministrski seji o izidu tega zborovanja. Nadalje se bo ministr »1 i svet podrobno bavil z žitno bitko. Finančni minister Volpi, ki se je včeraj povrnil v Rim, je imel danes važne razgovore z ministrom Giuratijem, Roc-com in Belluzzom. Vsi ti razgovori so bili jzgolj gospodarskega značaja. Na ministrski seji bo poročal Volpi o gospodarskem in finančnem položaju v deželi. Ministrski svet bo proučeval ukrepe za pospeševanje gospodarske bitke, kakor ustanovitev posebnih konsuinnih razprodaj al nic za delavce in uradnike, omejitev urnika za razpečavanje alkoholnih pijač v javnih lokalih in vprašanje izdelovanja kruha. Z vprašanjem izdelovanja kruha se (je te dni bavil tudi osrednji tržni od-jbor, ki je predlagal mešan dobre moke s Čim večjimi odstotki slabe moke. Pod vodstvom comm. Stuchija pride te ,dni v Rim komisija mlinarjev, ki jo ,bo v vsaki zadevi krušnega vprašanja zaslišal gospodarski minister on. Bel-luzzo. in zastopniki rimskega guvernatorata. Rimski guverner sen. Cremonesi bo spremljal generala Nobile v posebni kočiji do palače Chigi, kjer bodo general Nobile in ostali člani posadke zrakoplova «Norge» predstavljeni Mussoliniju. Naslednje dni bodo general Nobile in n^eovi tovariši svečano odlikovani. In sicer bo prejel Nobile savojski vojaški red, njegovi tovariši pa zlate medalje. Razun tega bo podelila fašistovska stranka vsem letalcem častno izkaznico. ____ Zanibonijov proces v oktobru RIM, 21. Poučeni krogi pravijo, da se bo Zanibonijev proces pričel 3. ali pa 5. oktobra. Kraj razprave ni bil še določen. _ Vprašanje avtonomne uprave za Postojnsko jamo RIM, 21. Finančni minister je predložil predsedništvu poslanske zbornice načrt za izpremenitev v zakon kr. odloka z dne 1. julija 1926, ki predvideva ustanovitev avtonomne uprave za Postojnsko jamo. Dierdzinski umrl MOSKVA, 21. V svojem stanovanju je umrl, od kapi zadet, sedanji predsednik gospodarskega sovjeta Džer-dzinski. Se tri ure prej je govoril na skih konvencij, kakor so pisali nekateri listi. Pač pa se je poslovil od Ninčića, ker odide za nekaj tednov na Bled na oddih. _ Trgovinska pogajanja s Francijo in Anglijo BEOGRAD, 21. (Izv.) V petek odpotuje v Pariz jugoslovenska delegacija za trgovinska pogajanja s Francijo. Iz ozi-rov splošnega varčevanja se bodo vršila v Parizu tudi trgovinska pogajanja z Belgijo in z Anglijo. Predsedoval jim bo jugoslovenski poslanik v Parizu gospod Spalajković. Končna pogodba z Anglijo bo podpisana v Londonu. Herriotova vlada v hitrem delu sredi nasprotij od vseh strani PARIZ, 21. Ministrski svet je imel včeraj in danes različne seje za izdelavo svojega finančnega načrta, s katerim nastopi na popoldanski seji poslanske zbornice. Ta sklep do hitrega nastopa je vzbudila najrazličnejše komentarje, ki so bili tem bolj neosnovani, ker pravih načrtov vlade nihče dt?-bro ne pozna. Zavoljo kratkega prekinjen j a včerajšnje popoldanske oz. večerne seje ministrskega sveta, so se raznesle najbolj neverjetne govorice, tako o demisiji finančnega ministra in nekakem atentatu na Herriota, kar je pa $>Ilo z uradne strani vse odločno demantirano. Glavni tajnik v predsedstvu mi- plenarni seji glavnega odbora komunistične stranke. Džerdzinski je bil rojen nistrskega sveta Israel je zanikal vest, I. 1877. in se je začel že zelo zgodaj da bi vlada nameravala zaključiti zbor- udejstvovati v revolucijonamem gibanju. Bil je eden izmed vodij oktobrske revolucije. V sovjetski republiki je bil najprvo načelnik «čeke», nato poverjenik za notranje zadeve in pozneje za promet- Na zadnje je vodil, kakor rečeno, gospodarski sovjet ter politično upravo. Perzijski vstafi bežijo v Rusijo . MOSKVA, 21. Okoli 700 perzijskih vstašev, ki so jih zasledovale vladne čete, so pri Gavdenu zbežali na rusko ozemlje. Bili so razoroženi in internirani. ' Indijci vztrajale KALKUTA, 21. Hindujci so napadli s kamenjem neko muslimansko procesijo. Nastali so izgredi, med katerimi je .bil 1 musliman ubit, 9 ranjenih. Poli-Ministrski svet bo na seji dne 2. av- clia ie aretirala ir«Jrfinih 100 oseb. niško zasedanje takoj po finančnih interpelacijah in odglasovanju načrta, ki bi ji dal nekaj prostosti za finančne ukrepe. V parlamentarnih krogih šo govorili, da se hoče vlada za plače nameščencem poslužiti Morganovega sklada. Za sanacijo se zateče k posojilom v inostranstvo in k zlatim rezervam Francoske banke. Druga sredstva so bila izključena, zlasti inflacija in moratorij. Ni še nič znano, kako namerava vlada ugoditi najbolj nujnim potrebam državne zakladnice, za potrebe na daljši rok je znano, da je De Monzie že dolge mesece pripravljal načrt, ki bi se .lahko takoj uveljavil. On kakor Her-riot bosta zahtevala po svojih izvajanjih na zborniški seji zaupnico. O tej seji pričakujejo, da -bo zelo burna, Her-riotu sovražni listi celo trdijo, da bo vlada padla. Posebno sovražne so vladi skupine republikanske demokratske Prlsfcp Ilslljs K taasersKentn statutu na podlagi enakopravnosti s Francijo in Britanijo PARIZ, 21. «Petit Parisien» poroča iz Tangerja: Poučeni krogi pravijo, da bo Italija skoraj gotovo pristopila k tan-gerskemu statutu na podlagi enakopravnosti s Francijo, Veliko Britanijo in Španijo. Ta vest je napravila v Tan-gerju najboljši vtis, kajti s pristopom Italije k tangerskemu s**ai.:tu bodo poravnane nekatere mednarodne sporne točke. Delo grške vlade ATENE, 21. Finančni minister Lado-pulos je izjavil novinarjem, da bo nova vlada z zmanjšanjem stroškov skušala uravnovesiti državno bilanco in zagotoviti prebitek. Z zmanjšanjem davkov se bo opogumilo poljedelstvo; v načrtu je tudi izboljšanje trgovinske bilance in ustalitev drahme. Na mesto notranjega ministra Spyrilosa, ki je določen za drug važen posel, se je imenoval član Papanastazijevega ministrstva Aravantinos. Vlada bo dovolila listom svobodno kritiko svojega delovanja, toda bo prepovedala vlačiti na dan notranje dogodke iz preteklosti. Listi, ki so bili prepovedani, bodo smeli spet izhajati Tisk poroča* da se oovrnejo pregnanci na Naksos še ta teden v Atene. Pangalos je sporočil, da nikakor ne namerava razpustiti meniške republike na Atosu, temveč da jo hoče le modernizirati in jo podrediti posebnemu državnemu namestniku. Polno moč ima poljska vlada že v žepu VARŠAVA, 21. Sej m je odobril zakonski načrt za spremembo ustave. Dal je državnemu predsedniku- pravico, da sme na predlog ministrskega sveta in ene izmed obeh zbornic obe zbornici razpustiti. S posebnim zakonom mu je tudi dovolila, da sme izdajati zakonske naredbe, s čimer se omogoča njegov veto in polna moč vlade. Listi pripisujejo ta uspeh Bartlovemu govoru \ hvalijo med drugim tudi to, da je njegova vlada kot prva postavila židovsko vprašanje na temelj ustave in enakopravnosti. _ Če&orotfSkI vzorčni veleseln! v Pragi se bo vršil 13. vzorčni velesejm od 24. avg. do 5. sept. Avstrijske železnice so dovolile obiskovalcem 25-odstot. zmanjšanje železniških stroškov, ki bo veljalo od 25. avg. do 5. sept. za potovanje tja in od 29. avg. do 9. sept. za potovanje nazaj. Sejmska izkaznica bo morala biti žigosana z žigom dotične avstrijske postaje ali pa z žigom potovalne agencije. V Brnu se bo vršil 5. velesejm od 1. avg. do 15. avg. in bo združila vse glavne moravske industrije. V Llbercu bo 7. velesejm od 14. do 20. avg. Zasto* pane so na njem tekstilna, kemična, steklarska, keramična in druge industrije. Izkaznica tega ssjma upravičuje do naslednjih železniških znižanj: 20% na italijanskih železnicah, 50 5g na j ugoslovenskih, 25^ na avstrijskih (za povratek 50^) in 33% na čehoslovaSkih. Tudi Tržaški Lloyd in razne družbe za pomorsko plovbo so dovolile posehn* znižanja. Vročina v NEW YORK, 21. V Chicagi radi vročine 38° umrlo 25 oseb. IL__ vedal, mu ni težko pokazati dežele, j kjer posluje* vsaj za današnje zmešan* Francoska doživlja težke dneve. Nje- razmere, izborno. Krizo parlamentarizma je treba iskati potem rajši nekje Kriza v krizi no gospodarstvo je na tleb; dober del letošnje letine, ki itak nikoli ni zadostovala njenim potrebam, so uničile katastrofalne ujme tega poletja; njena valuta je napravila obupen skok ob robu prepada, mimo katerega se je skušala že dolga časa in zaman popeti v višino, ter leti kakor tisti samomorilni junak, «z nogami navzgor«, v pospešenem padcu proti dnu; na nje vrata trkajo številni upniki iz dežele in inozemstva, od javnih, nameščencev, ki čakajo z nestrpnostjo na plače, do ameriških vojnih izposoje val cev, in vsem tem bi bilo treba samo do avgusta izplačati 2 milijardi frankov — to najmanj, v slučaju, da bi se frank v tem času na kakšen nemogoč čudežni na-Čin ustalil na sedanjo vrednost. Državna blagajna pa ne razpolaga z več nego 600 milijoni! Kani naj gre država po ostale primanjkljaje, da izpolni v teku enega meseca svoje najbolj nujne obveznosti? Tega nihče ne ve, kakor ni nobenega preroka, ki bi znal povedati, odkod jih bo vzela potem za obveznosti naslednjega meseca in dalje. V novih posojilih iz inozemstva? Tudi v slučaju,! da. bi se mogle posamezne parlamentarne stranke zedinrti za posojila, kar je pa skoraj izključeno, nastane vprašanje, koga naj «napumpajo». Edini financier, ki bi prišel v poštev, Amerika, je že kar za naprej kategorično izjavil, da ne da niti ficka, dokler Francozi ne podpišejo washington*ke pogodbe za ureditev vojnih dolgov. Če se pa spominjate, je bila baš ta pogodba s svojimi za Francoze skrajno neugodnimi klavzulami, ki je povzročila med vsemi sanacijskimi tem« f -nimi zahtevami skoraj najodločnejši in najbolj soglasni odpor tako v parlamentu kakor v javnosti. Ostane potem še dvoje, troje začasnih in trajnih rešilnih možnosti, ki jih pa tisti, kateri jih predlagajo, drugje, v krizi ljudi, ki za parlamentarizem Še niso zreli, ki niso torej zreff za svobodo in demokracijo, kf svobodo razumejo zase, dolžnost formalistično in birokratsko, delo kot prerekanje, družabno uredbo pa kot uadvlado svojih oseb ali svojih strank oz. formalističnih strankarskih programov nad vsemi drugimi, brezpogojno nad vsemi drugimi. V imenu te brezpogojnosti, tega formalizma in nespožtovanja vsega izven sebe in izven svojega ožjega kroga, se zanaša potem v javno življenje in v parlament ozkosrčnost in sovražna razcepljenost, ki vsako skupno delo onemogoča. To, nič več in nič manj, je kriza parlamentarne demokracije in to krizo, ki je zgolj kriza nezrelosti v ljudeh, dokazujejo takšni slučaji, kakor je sedanji obupni položaj francoske države. K. K. DNEVNE VESTI Ttum mat «nm KMtafH ; STK ^SKSMS^pft Za občinskega komisarja v Trstu je branki zbrani v glavnih pokrajinskih ban-imenovan kom. dr. Ernesto Perez. Vče- koncem maje 3 miijarde 884 raj popoldne ob 13.30 je prispel wvi! m prihranlti v ^^ Yel*m načelnik tržaške občinske uprave iz: nov. Rima v Trst. Z istim vlakom se je pripeljal tudi tržaški prefekt gr. uff. Ga- zavodih 3 miljard« 259 milijo- ITALUAirglO - JUgOSLOmSKA KONFERENCA V TRSTU Včeraj predpokine je bila otv-or ie na tu v Trstu ----"—" m - - - sti, ki se je vrnil iz Rima v Trst. Včeraj predpoldne se je župan sena-torPitacco Plovil od obttnskega urad- 'ZJZgZ popoldne ob 1. un pjtse je so-! delitev bivte a-rstroo^e moni- staj k zadnji seji občinski odbor. Sena- hije. Predsednik te konference je len. Sa- Borba Rušile za žitne . trge Dolgo let je morala povojna Rusija skrbeti predvsem za to, da zadovolji Svoje domače potrebe na žitu. Izvoz žita je bil omejen na najmanjšo možno mero. V ruskih narodnogospodarskih krogih se smatra sedanji položaj kot prehoden, vendar pa ti krogi nikakor ne prikrivajo skrbi za bodočnost. Prevladuje bojazen, da Rusija ne bo mogla več zavzeti onega mesta na svetovnem žitnem trgu, ki ga je zavzemala pred vojno. To ne bo mogoče niti tedaj — tako se bojijo — tudi če bo Rusija pridelovala še več žita nego pred vojno. Vsekakor bo Rusija prisiljena se boriti z vso vztrajnostjo, ako bo hotela premagati konkurenco onih držav, ki so zavzele v zadnjih letih njeno prejšnje mesto. V tej borbi bo igrala veliko vlogo ne samo količina žita in njega HJenđa. | cena, temveč tudi kakovost lita same- sami resno ne jemljejo ali pa vsaj že!ga Nekateri odlični ruski narodni go- a priori brez upanja, da bi prodrli. Inflacija, proti kateri so vsi; davek na imetjar ki mu, razumljivo, nasprotujejo vsi kapitalistični krogi; zvišanje posrednih davkov, ki ga spet proleta-riat noče na svoja, že tako preveč obremenjena ramena. Kar bi bilo drugega, n. pr. zmanjšanje konsuma, poslabšanje kruha itd., je potem ali stvarno neizvedljivo ali predolgo trajno ali malenkostno kakor izpraznjevanje morja s .čajno žličko, nikoli pa bi ne imelo kakšno pa pomena samo zase, brez drugih velikanskih sanacijskih akcij. Takšen je položaj in takšna so zdravila. Mogoče jih ni imela še nikdar nobena država v krizi toliko na razpolago, obenem pa še nikoli nobena ni bila v takšni zagati, v takšni nemož-nosti, da se z njimi okoristi. In to v takšni bližini grozečega poloma. Kar se ie godilo z Nemčijo po vojni, nekaj let po vojni, je bilo temu podobno in strašno, a še daleč ne tako strašno kakor na Francoskem, kajti Nemci so imeli vsaj kakšno upanje na bodočnost: so vedeli, da trpijo za grehe preteklosti, česar Francozi še niso javno priznali; imeli so vsaj to možnost, da,so utegnili ustvariti z zvezami med strankami sorodnih načel kolikor toliko močne diktature, ki so znale uveljaviti vsaj najbolj temeljne ukrepe proti gospodarski smrti — na Francoskem pa je tako, da so politične in kot posledica tega gospodarske diktature nemogoče, pa naj bi se rekrutirale v okolici desniee, levice ali sredine. Tisti nemški in nekateri drugi listi, ki torej trdijo, s slabo prikrito škodoželjnostjo, da stoji Francoska pred istimi obupnimi dilemami kakor Nemčija v L 1922., se ne-ko-jiko motijo in, žal, da se motijo celo, rekel bi, nekako optimistično. Kajti francoska notranja razrvanost je še hujša nego nemška 1. 1922., tudi če se ne kaže s političnimi umori, hitlerjan-stvom in špartakovstvom; je hujša, ker je neodločnejša in nezmožnejša za to, da bi pustila kakršnem u koli reševalnemu delu tudi praktično delati. Kaj pomagajo vsi Caillauxovi napori, ki so stremeli za diktaturo in sicer gotovo s poštenim namenom, če so zadeli včeraj ob ustavne, republikanske, osebne in proletarske razrednobojne pomisleke opozicije in so bili v nekaj trenutkih pokopani; kaj poma^^io Her-riotovi napori, ki so gotovo prav tako nesebični in energični, če se zlomijo jutri ob podobnih pomislekih z druge strani? In če pride pojutrišnjem zopet Caillaux na površje ali Poincare, si bo moral pri danih razmerah naslednji dan umiti roke in odpovedati. Država pa mora do 25. avg. plačati 2 milijardi frankov; ima samo 600 milijonov v blagajni; njeno gospodarstvo se zvija na tleh_ Kriza francoskega gospodarstva je v zadnji vrsti odločena po krizi francoskega strankarskega življenja, po krizi v francoskem parlamentu. Resnica je, da se maščuje tu v mnog očem napačna in lahkomiselna politika medvojnih in povojnih francoskih nacionalističnih vlad, toda to prihaja sedaj šele v drugi vrsti v poštev, a v prvi vrsti parlamentarna razcepljenost. Nočem iz tega soditi, kakor sodi danes neštevilno možganov z očitno slastjo, da se je tu znova izkazala zgrešen ost demokratizma in demokratičnega parlamentarizma. To so prazne marnje. Kdor namiguje na dežele, kier ie parlamentarizem odpo- spodarji in tudi poljedelci pa se pritožujejo v zadnjem času, da se je kakovost ruskega žita v zadnjih letih poslabšala Pretekle dni je posvetil prof. G. Maister v moskovskih. «Iz vesti jih* temu vprašanju dolg članek, v katerem je naglasaL, da je za rusko povojno po-Jjedelstvo najznačilnejše to,, da se krči površina posejanega zrwTjisča ter da nazaduje kakovost žita, posebno pa pšenice. To dejstvo ima svojo razlago v tem, da so ruski poljedelci zgubili v letih slabe letine dobro domače some, medtem ko je ono, ki je bilo uvoženo iz drugih krajev, posebno iz Sibirije, mnogo slabše. One države, ki so zavladale na svetovnem žitnem trgu v času odsotnosti Rusije, pa so pridelovanje žita v tem času povečale za 20%. Najnevarnejši konkurent Rusije je Kanada Ta dežela je storila mnogo za zboljšanje kakovosti svojega žita že ob času vojne. Prof. Maister opozarja na potrebo, da začne tudi Rusija odločno propagando za zboljšanje svojega žita. Površina posejane zemlje se mora povečali in seme zboljšati. To je prvi predpogoj, ki se mora udejstviti, ako naj Rusija misli na uspešno konkurenco z drugimi deželami na svetovnem trgu. V Rusiji se je storilo do sedaj v tem oziru zelo malo. Po mnenju prof. Maistra bi se morale ustanoviti v Rusiji čim prej posebne postaje, ki naj hi pridelovale prvovrstno seme. Pisec zanimivega .članka naglasa dalje, da Rusija premalo pozna pravo stanje mednarodnega žitnega trga. Večkrat se zgodi, da se pošljejo v inozemstvo take vrste žita, po katerih ni nikakega povpra^ Sevanja Mnenje prof. Maistra delijo tudi moskovski narodnogospodarski krogi, kateri smatrajo proučevanje inozemskih trgov in propagando za zboljšanje kakovosti ruskega žita za najvažnejšo nalogo ruskega kmetijstva. Kakor se vidi, ima torej tudi Rusija svojo Žitno bitko. V zvezi s to žitno bitko bo gotovo zanimalo tudi socijalno vprašanje, ki se tiče nekdanjih ruskih veleposestnikov ali pomješčikov. Poljedelski komi-sarijat je določil pred kratkim način, kako naj se izvrši preselitev onih veleposestnikov, ki so ostali po revoluciji na svojih posestvih. Po informacijah, komisar jata za poljedelstvo je vpisanih v vladnih seznamih 9145 veleposestniških družin, ki štejejo približno 37.000 duš. Njihovo imetje obsega 98.000 desjatin zemlje. Sklenjeno je bilo, da se preseli 3454 družin (14.500 ljudi) , ki bodo morale zapustiti 43.000 desjatin zemlje. Glede ostalih družin preiskava ni končana. Do sedaj je bilo izgnanih s posestev 1577 družin. Vsem pregnanim družinam je bila ponujena druga zemlja na Uralu in v Sibiriji. Kakor poročajo «Izvestja», pa se ni izjavila nobena izgnana družina, da želi imeti zemljo od kolonijalnega fonda. Med veleposetsniki, ki smejo po sklepu najvišjih poljedelskih oblasti še nadalje oetati na svojih posestvih, so družine, katerih predniki ali pa člani so imeli velike zasluge, za revolucija; med njimi se nahaja veleposestnik Moro-zov, družina dekabrista Muravjeva, Beztuževa - Rjumina, dalje družina prof. Zukovskega in pevca SaliapAna. tor PHaeco se je ob tej priliki službeno poslovil tudi od občinskih odbornikov, kateri so mu podarili za spomin par biserov z briljanti. Občinski komisar kom. Perez je rodom Sieilijaiiec, okoli 50 let star, v činu viceprefekta in je služboval do sedaj v ministrstvu za notranje stvari. Imenovanje kom. Poreza za občinskega komisarja v Trstu je tržaške italijanske kroge precej presenetilo, ker so ti krogi pričakovali, da bo imenovana na to mesto kaka tržaška osebnost. In res so se imenovale razne odlične osebe, med katerimi da bo vlada izbrala komisarja. Kakor se pa vidi, je prišlo drugače. Včerajšnji «Popolo di Trieste» tako-le pojasnjuje izbero vlade v osebi kom Pereza: «Volja vlade v popolnem sporazumu z visokimi mesti stranke, je bila ravno ta, da se ima imenovati za upravnika občine oseba, ki stoji popolnoma izven domačih krogov in ki se ne bo mogla na noben način sumničiti — nočemo reči pristranosti — pač pa niti simpa-tiziranja z eno ali drugo osebo ali z eno ali drugo skupino®. Včeraj popoldne se je vršila uradna predaja občinskih poslov novemu načelniku občinske uprave. AH KOM Trst „ncMKnir? To vprašanje se je pojavilo prvič pred nekaj meseci, ko so pričeli podirati majhno hido, nahajajoč o se med ulicama Roesini (kanalom), Macchiaveili ter korzom Cavour. Na istem mestu naj bi se v kratkem dvignila ponosna palača, ki bi bila po srojš lepoti sestra bližnjim, po višini pa naj bi jih še znatno prekašala Projekt za to stavbo je izdelal znani tržaški arhitekt Arduino Berlam. Po skici, ki je bila objavljena pred Časom v nekem tukajšnjem dnevniku, ima palača poleg prizemlja ter šestih popolnih nadstropij še nad streho nekako «nadstrešje*>, to je nekak paviljon, sestoječ iz giavne. velike dvorane, jedilnice, igralnice itd. Glavna dvorana sama obsega dve nadstropji nad stavbo se dvigajočega stolpa. Okoli paviljona nahajamo teraso, šestih metrov širok osti. Slično teraso imamo tudi nad paviljonom — Stolp končuje s kupolo, ki bo s svojo raznobarvno razsvetljavo služila reklamnim svrham. Palača ima dva vhoda ter tri dvigala, od katerih eno — po ameriškem načinu — služi le najvišjim nadstropjem. — Stavba je namenjena predvsem uradom, le nekatera nadstropja privatnim stanovanjem. lata, načelnik nekdanjega urada za nove pokrajine. Kar se tiče stilistike, je ta «moderna»; enostavnost in linearnost sta nje glavna, vodilna momenta. — Razen stebrov pritličja, ki so iz istrskega kamna, so fasade iz neometane opeke, oživljene z raznobarvno faenčno keramiko. To bi bil torej prvi tržaški «nebotič-nik», kakor si ga je zamislil arh. Berlam; kljub svoji skromni višini, v primeru z ameriškimi — njegova višina od tal do vrha kupole meri 50 m —, predstavlja za naše mesto precejšnjega velikana Po svoji resnosti bo vreden c^rug svojih sosednih, v splošnem pa se bo toliko od bolj oddaljene klasične cerkve sv. Antona, kolikor od bližnjih palač, Assicurazioni Generali in Car-ciotti, precej razlikoval. Z objavo skice te stavbe se je razvnel med tukajšnjim časopisjem dolg polemičen boj med onimi, ki odobravajo ta projekt, in med onimi, ki ga zavračajo. Razlog te razdvojenosti v mišljenju tukajšnjih arhitektov in inženirjev, je zgolj estetične narave: do sedaj se je namreč pri gradnji novih stavb skušalo držati višine sosednjih že obstoječih; Berlam-ova pa hoče to monotonost višin prelomiti. — Najkompe-tentnejši faktor, tukajšnji Tehniški urad, se v tem oziru še ni izjavil. J. S. NT A TKO. UNIVERZI V poletni izpitni dobi, ki je trajala od 12. do 13. t. m., so dosegli naslov doktorje^ iz trgovinske vede na tukajšnji univerzi sledeči gospodje: Bar bina Faustino, Polja-nić Anton, Kamfi Hain, Citter Humbert, Alesani Si Ivi j, Pu#Kato Livij, PaJuian Joa-him, Pngiiato Pavel, Zennaro Teobald, Petelin Alfred, Lunder Dunte. šahovski Tinunn v trstu Jetri, v petek m vrti sestanek kahlsltv. Kav m na dnevnem nim važne zadeve, med temi medmestni ftvnir Barie^Tnt, je po-trefcna kar »ajitevilnejia udeležba. _ Vodstvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI trg. Cene dne 20. VII. 1926 na debelo: Zelen |ava r Solata 40—60; paradižniki 65; belo zelje 80—100; zelje (rumeno) .60; vrzote50—90; krompir (nov) 40—55; radič (velik) 50—300; bledes 35—40; grah (pozni) 100—160; fižol v stročju (velik) 50—90; fižol (mali zelen) 100—200; fižol nov (z luščinami) 110—190; buče 30—80; kumare 40—60; pesa (bela) 30—50; pesa (ru-deča) 20—35; korenje 55; melancane 220— 310; paprika (zelena) 230-^390; špinača 40-70; česen 150—250 za cent, čebula 50—90. Sadja: Marelice 200—350; breskve 100— 600; fige 50—180; jabolka 40—90; hruške 70—270; cimbarji 90—150; češplje 100-190; «amoli» 140—400; jagode 600—800; «ronglo» 120—200; ribes 180; pomaranče 60—70 L zaboj, limone 13—30 L zaboj. Paradižnik narašča v količini. Včerajšnji trg ga je.imel nad 200 centov. Cena hitro pada Tudi istrskega krompirja je zeiq mnogo, a se vzdržuje v ceni. Še tedno je zanimanje za fino sadje veliko. Posebno pažnjo uživajo breskve, ki ^>a že odzore-vajo^ Lepa jabolka so iskana — s hruška-t mi je trg bogato založen (100 centov približno) is iste imajo mnogo kupcev. Kupčija živa, toda količinsko slaba. OniitvMt vMtl — Slov. ak. dreatie «Balkan*. Danes ob navadni uri reden sestanek. — Odbor. — Razpustili občni zber »Gostilniške in kavarn, zadruge članov K. D. 0.» se bo vr- na poziv trg. in pomorske sodnije v nedeljo, dne 25. t. m., ob 10. uri zjutraj v gorenji sobi konsumnega društva v Ho-janu. — Odbor. — D. k. N. Tommaseo - Trst. Danes točno ob 20. uri se vrši sestanek dramskega odseka. Dolžnost vsakega člana je, da se ga udeleži. V petek trenaža nogometašev in lahkoatletov. Zbirališče v prostorih ob 17. uri. V soboto ob 18. uri sestanek športnega odseka. _V Trata, dma 22- julij« 11*1 IGRIŠČE SL D. ADSUA Nedeij« 25. 7. 1426. _ Fiaeleff AfiRT* . PROSVETA PROSVETA - ADBf H«*— Nogomet Tmmjaka profta M. 9 do Uoydm£a stolpa -« od Uu črz most nad železnico, petdeset kordon ■f ,eT?' **tem M desno, po cesti s stop* Ni mogoče zgre«ti!! — Pričetek ob 16Jft Predteksaa: Concordia - Tommaseo, retouz. S. D. Adfia Jutri v petek članski sestanek. Vsi nogometa*! m hasen&šice gotovo! Nogom«taži naj prineso mjs« jioe prve čete s seboj! Lahko atleti vsak po M sliki f — Vodja. V petek ob 6. uri zvečer trainčng celega nogm meta. Prva teta gotovo.' — Vodja. Po podatkih, ki jih objavlja priloga k uradnemu listu «Gazzetta Ufficiale», po-snemljemo sledečo gospodarsko in finančno sliko koncem junija 1926. Prebitek obračuna koncem proračunskega leta 1S25-26 znaša 1489- milijonov. Razpoložljiva gotovina t državni blagajni je znašala dne junija t. L & milijarde 980 milijonov. Državni dolg je znašal 30. Junija t. I. 91 milijard 309 milijonov. Ciste založbe rednih delniških družb so znašale v mesecu juniju 308 milijonov, medtem ko so znašale v istem mesecu lanskega leta 715 milijonov. Vseh delniških družb je bilo 11.285 s kapitalom 38 miljarcf 822 milijonov. Izvoz je dosegel v prvih petih mesecih 1. 1926 6 miljard 634 milijonov, a uvoz 11 miljard 600 milijonov. V isti dobi 1. 1985. je znašal uvoz 11 miljard 641 miljonov. Prebitek uvoza nad izvozom znaša torej 4 miljarde 735 milijonov. Kredit imetnikov poštno-hranilnih vlog je znašal 3& junija 1926 okoli 10 miljard 415 miliionov. Vsi prihranki, ki iih ie ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo seje 29. 7. 1928 Odobrene tekne: Magdalena-Primorje 2-0 (forfait); Rocol-Prosek 2-0 (forfait). Forfait Obzor: Ker se je Obzor odtegnil od prvenstva, se odobrijo sledeči izidi: Obzor - Adria 0-2, Prosveta - Obzor 2-0 in Adria - Obzor 2-0. Slačaj Tomiue: Se preda Osrednjemu Športnemu Vodstvu. Nedeljske tekme: Igrišče Adria ob 15 Višava - Primorje, igrišče Adria ob 17 Prosveta - Adria obe tekmi sodi g. Plesničar. Igrišče Primorje ob 9. zjutraj Prosek - Jadran. Sodnik g. Regent. Uradna redovanja objavimo prihodnjič. T. V. N. Tehnično Vodstvo Kolesarstva Uradno poročilo seje 28. 7. 1928 Za vzpodbujevalno tekmo se je vpisalo dosedaj 15 kolesarjev. Dan in proga tekme se objavi prihodnji teden. Vpisovanje se zaključi 26. t. m. Poživljamo vnovič članice naj sledijo za takojšen vpis kolesarjev. T. V. N. Tehnično Vodstvo Hazene. Uradno poročilo ssje 28. 7.1928 V nedeljo točno ob 18.30 iinala tržaškega prvenstva na igrišču A dri je med S. D. Adrio m M. D. Prosveto. Sodnik g. Pavlo-vič. Komisar g. Kravos. T. V. H. Tehnično Vodstvo lahke Atletike Uradno poročilo seje 28. 7. 1928 G. Riosa je izstopil iz T. V. L. A. Nedeljski dftstančnl tok: V nedeljo 25. t. m. se vrši distančni tek na progi Prosek-Opčine in nazaj (10 km.) Odhod točno ob 8.30 zjutraj. Starter: g. Luin. Komisarja na progi gg. Lah in Sila Josip. Časemerilci: gg. Pavlovi č in Žerjal. Komisarja na Opčinah: gg. Bidovec in'Kravos. Sodniki na ciifa: Luin, 2erjal in Pavlovič. Vpisovanje se podaljša do pol ure pred odhodom. T. V. L. A. SAVEZ SODNIKOV poročilo seje 28. 7. 1838 nadsffrfce tekme: Prosveta-Adria g. Plesničar, Višava - Primorje goep. Plesničar, Prosek - Jadran g. Regent. VaUlos g. Regent Albin je vabljen, da se udelefti sestanka v torek 27. t. m. Izdala se mu bode izkaznica Tete}: Ker se je od 14 vpisanih v tečaj odzvala vabilu k tofcrtjini le trojica, se tečaj ne bo driaL Javljamo pa vsem vpisanim, da se bodo čez 1 mesec vrfili praktični in teoretični izpiti za nove sodnike. S. s. TKHKI6NO VUUSTVO PLAVANJA. Uradno poročilo sots 28. 7. Iz tržaškega 2ivllenia Grozen samomor ženske. V svojem stanovanju v ulici Ferriera št, 49 si je predpreteklo noč na grozen način vzela življenje ^9-letna Roža Contento, žena šoferja. Medtem ko sta njen mož in 13-letc.a hčerka trdno spala, je na tihem vstala iz postelje ter si z brlvno britvijo prerezala vrat. Ko je okoli 2. ure mož vstal, da se odpravi v službo, je našel ženo tik postelje na tleh v široki luži krvi; nesreč-nica ni kazala nikakega znamenja življej-nja več. Grobni prizor je moža silno presu-ni', vendar se je kmalu zavedel in hitel telefonirat na rešilno postajo. Toda zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta je na prvi pogled spoznal, da je vsaka Človeška pomoč zaman; nesrečna žena je bila že mrtva; smrt je bila nastopila radi izkrvavljenja. Zdi se, da je šla Contentova v grozno emrt radi neozdravljive pljučne bolezni. Dasi navidezno ni kazala, da bi bila obupana nad svojo usodo, je nesrečna ženska bržkone že delj časa nameravala končati z življenjem, kajti nekoč jo je mož presenetil v sobi, ko si je ogledovala brivno brP tev. Možu se je zdelo njeno obnašanje sumljivo, toda žena ga je pomirila, rekoč, da si je hotela le porezati kurja očesa. Sicer pa je Contentova živela z možem v najlepši slogi in je bila v vsakem oziru pridna žena in skrbna mati. Ni izključeno, da je reva storila obupmi korak v hipni blaznosti. Truplo samomorilke je bilo včeraj zj«4 traj prepeljano v mrtvašnico mestne bol-« nišnice. Obesil se je. Včeraj zjutraj so nekateri delavci po« pravljali tramvajsko progo v Škorklji; meti njimi je bil tudi 23-letni Karel Samič m Orleka. Okoli 9. ure je Samič prekinil svoje delo in krenil v gozdič, ki se razprostira okoli vojaškega športnega igrišča, da bi zadostil neki telesni potrebi. Ko je mlarie^-niČ stopil v goščavo, je nenadoma presenečen obstal pred presunljivim prizorom, ki se je nudil njegovim ofem: na bližnjem drevescu je visel obešenec. Globoko dirnjen je mladenič obvestil o žalostnem odkritja tovariše, nato se je podal na bližnjo orož-niško postajo in tam javil dogodek. Prišedši na lice mesta, so orožniki ugcP tovili, da je obešenec visel najbrž že par dni, kajti na truplu so se že poznali znaki razkrajanja. Samomorilec je bil približno 30-leten mož, kostanjevih las in brit; je imel pnnošeno sivo obleko s četverooglaii-mi risbami, obut pa je bil v črne čevlje. Pri njem niso našli nikakih osebnih listin, zato ni bilo mogoče dognati samomorilče-ve istovetnosti. Po izvidu sodne komisije je bilo truplo včeraj popoldne prepeljano v mrtvašnice mestne bolnišnice. Huda nezgoda prt delu. - En delavec nevarno poškodovan. Pri novem svetilniku, ki ga grade na Greti, se je včeraj zjutraj dogodila huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledice. Na zidarskem odru, visokem ka-kah 10 metrov, so delavci premikali na le-ki senih valjih ogromen, kake 4 stote težak kamen, ki so ga imeli vzidati. Dasi se je oder šibil in sumljivo škripal pod ogromno težo, so delavci menili, da bodo vendarle srečno spravili kamen na določeno mesto, zato niso odra ojačili, kakor bi ga bili morali. Ta neprevidnost je zakrivila nesrečo. Nenadoma se je del odra zrušil in težki kamen je treščil s polomljenimi deskami vred na tla. Dočim so drugi delavci pravočasno odskočili na varno, je 42- letni poda-jač Vincene Leone, stanujoč v ulici Rena št. 16, padel na spodnji oder in od tam na tla. Pri tem je siromak zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa, posebno na glavi in hrbtu; poškodoval si je tudi hrbte-co v križu. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral, ako ne bo še kaj hujšega, kake 4 tedne. Požar v trgovini starinskih predmetov. Včeraj popoldne okoli 14. ure je izbruhnil v trgovini starinskih predmetov Židinje Ljube Dnbinsky v ulici Settefontane št. 14 nevaren požar. 70-letaii David Dufcinsky, mož lastnice, je po kosilu legel na divan v ozadju trgovine, da bi se nekoliko odpo^ Čil; pri tem je prižgal cigareto, čez nekaj časa je starec zadremal, a ko se je kmalu nato prebudil, je okoli njega plapolal ogenj. Starec je skušal udušiti plamene, a biTo je že prepozno. Medtem so ljudje na ulici zapazili nevarnost in nekdo je hitel telefonirat na postajo mestnih gasilcev, odkoder sta kmalu nato prihitela na lice mesta dva oddelka ognjegascev pod vodstvom poročnika Uia. Po polurnem delu je bil požar, ki je povzročil kakih 15.000 lir škode, popolnoma pogašen. Toda gasilci so oetali na licu mesta še druge pol ure, dokler so spravili poškodovano blagov kar ga ni uničil požar, iz trgovine. Skoda ni pokrita z zavarovanjem. Pri gašenju se je Dubinsky opekel po ro-» kah in desnem uhliu. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnlšni' i. Iz tržaške pokrajina SEŽANA " Tukajšnji Italijani pripravljajo za prihodnji mesec veliko vrtno veselico, ki se bo vrfiila na prostorih hotela pri Treh kronah. Naši Italijani bi radi videli, da bi bili v pripravljalnem odboru tudi Slovenci. Do* ______________godek sam na sebi nima posebnega po* 8. avgusta se vrti ▼ Grijana pripravfjnini mena. Bo to veselica kakor v*aka druga, meeting (80—100—800—300 m). Vp»ova«ja t Pa« pa je nameravana prireditev pose zaključijo 29l tm. Podeohnejše poročilo i membna zato, ker se prav sedal kaže vsa sledi T. V. P. Škodljivost dejstva, da se slovenske pri- V Trst«, dne 22. julija 182«. iRUKttMh m. reditve niso mogle doslej vršiti v Sežani. • Potem so Sli izletniki v gostilno g. Naber- višfcek vpisal v milico, a je kmalu potem igo leto bodo občutile trte današnjo točo. Ijen samo onim, ki imajo posebno dovoljni Škodljivo je to pač radi tega, ker bi bila goja, da se mak> okrepčajo. Pri tem so se- izstopil. 1 Pod vsakim sadnim drevesom je bilo vse nje od rudmiške direkcije v Trstu. Prejšnjfr. v nasprotnem slučaju idila stvor jena sama veda tudi zapeli par pesmic. Nikomur ni j Sestavila so se po končanem zasliševa-1 polno pobitega sadja in, če je Še kje kaj čase je zadostovalo dovoljenje od raviu^ od sebe. Slovenci bi imeli svoje prireditve 1 prišlo na um, da bi ae čutil radi teh pes- nju prič vprašanja, na kar se je raprava •• ostalo na drevesu, se bo moralo pobrati, teljstva našega rudnika, toda nekaj let seuf fn nncoJ'oH hl iih flir?i Tf o K :on i * n n„ mi J* bnlrnvl'AlS iT ■ ■ ■ r1«l«n. T m, nav nočih ' k« t9mmrwi <)an A \nnXn«n iv4i4ir Cl/i J io iT-i o .filmi 1 Kili — —1 —: --J__a.. :. In posečali bi jih tudi Italijani, in na- sprotno: ko bi prirejali Italijani svoje veselice, bi jih posečali in podpirali tudi Slovenci. Vse brez nasprotovanja in konkurence in ob medsebojnem spoštovanju. K sodelovanju se vabijo isti Sežanci, ki mic kakorkoli prizadetega. Le par naših . odgodila na drgi dan. O končnem izidu bo- vanje, za organizacijo pomoči v slučaju požara. Sežana in okolica bridko čutjta zgubo svojega tako agilnega društva, ki je bilo naš ponos. Vsem nam je še vedno teiko pri srcu, ko pomislimo na žalostni konec onega, za kar smo delali in se trudili 30 let. Mi nismo proti nameravani italijanski prireditvi. Pač pa moramo povedati svojfi Še davi ob sedmi uri so bili jarki polni to- to ne zadostuje. če, njena ko oreh debela zrna so primrznila1' ——— ■ drugo ob drugo in napravila v senčnatih j KnJ82eVHOSt fa UmetflOSt legah trdno ledeno Skorjo. «Ves živež, vse t I; . ^^ življenje je uničeno-« mi je tarnal kmet,s. ^Er]M\Yfc FI*™re P': Star«fže pesnic* ko si je na vse zgodaj ogledoval škodo. «V m P«sateljlee. Izbrani spisi za mladino. Z Gorico na trg bom morala iti, če bom hote- risbami okrasili Iv. Kobilčeva in R. Klein - ______, . _ . Ja družini kaj skuhati!« je pristavila žena Sternenova. V Ljubljani 1926. Natisnila in naj se zabava po svoji volji. Resnici na Pi»e; Telaiin: Odstop prostora finančni Vse zre s strahom v bodočnost Kar je pu- ^ož^a Učiteljska tiskarna Str. CXXXVI J juho bodi omenjeno, da je taktno posto- brigadi za gradnjo vojašnice; Padoora:, stiia večmesečna moča, kar se je bilo reši- + 293> ceua vez- knjigi Din 80. — Po dalj-panje g. GrazioU-ja napravilo najboljši prodajni in obrtni davek 1926; Bcvee: Re-1 \Q v zadnjih treh lepih dnevih, vse je na šem presledku je izšel zopet, sedaj XIV. vtis, česar bi ne mogli trditi glede nastopa! kurs proti družinskemu davku Tausani tieh §t Maver, Podsabotin, Oslavje, Sčed- zvezek znane elegantne zbirke »Slovenski Ivana; Totintr Bilanca 1926; Podpora: po- ; nc, v tetl frakcijah je toča najbolj Rosnoda- Pesn*ki in pisatelji«, ki jo izdajata pri U- domačinov kot so Vran, Gerbec in dr. so' mo poročali, mislih, da je treba nastopiti Pa so zain-' „ teresirali za stvar g. Grazioli-ja, politične- »'"•P* npravnefa . ... ga tajnika sežanskega fasja, ki je Pil vi ,me T 8011 janja ua. _______„_______, __ Toma ju. Ta se je seveda takoj prepričal, f Zadeve, ki so se odobrile: so hoteli lansko leto meseca septembrji da ni nobenega razloga za kako posredo-, Pravilnik glede občinskih Čuvajev; prirediti vrtno veselico v korist našega ga-! vanje, in je pustil veselo družbo na miru, Lra: Poviiek za eno Četrt na davek za nasilnega društva. Veselica ni bila do vol je- —4 —1--------- —n---— na, gasilno društvo pa je bilo razpuščeno z motivacijo, da je prekoračilo svoj delokrog. A društvo je imelo v pravilih točko, na podlagi katere je imelo imeti svoj god-beni, pevski in dramatični odsek in prirejati veselice za pridobivanje sredstev, s katerimi naj se vzdržuje glavno poslo- tistih par domačinov. IZ RODIKA. že dolgo se nismo oglasili iz na Se v**? v . — - ,—, — frakcijah je toča najbolj gospoda- .. , _ . T - - v višek za eno četrt na davek na peso. Zade- j^ja £e|0 afcacije 0t, cestj je oklestila. Vi- ClteIJski tiskarni F. Erjavec in P. Flere. Ta ve, ki so 9e odložile: IttNiakcrg: Odškod-; nogradi kažejo žalostno sliko. Ko je hodil obsega «starejše pesnice in pisate- nina kaplanu in zvonarju. Različni ukre- človek spomladi po Brdih, je videval že na Uice«, to je vse do nastopa naše moderne, Tli- ^hKina fc J nisn So nrprtlfrf.ilfl hilan r. ____i.:__u__¥-»_1 - - i__i________lci in zaznamilip fnrli v -7 crr»r?rv*ri n i ničo fona mnenje, da bi vse drugače izgledalo pri j no s senom gre počasi. Letina kaže precej pas v Sežani, če bi se kulturno življenje dobro. «Edinosti», čeravno je ta naš dnevnik tu px: Občine, ki niso še predložile bilanc vse zgodaj pridne Brice kako so se potili ki zaznamuje tudi v zgodovini naše žene pri nas zelo čislan. Bomo sansau , 1926. (Računski oddelek predlaga, naj se ^ pn^o delali, in sedaj ves trud je po- ustanovitev tržaške «Slovenke». Čeprav je doče se kaj bolj pogoetoma oglašati, da ne uradno sestavijo proračuni vseh onih ob-! polnoma zastonj So kmetje ob Pevmici namenjena knjiga v prvi vrsti mladini, bomo zasostajali za drugimi kraji. Vzro- gn^ teh §e niso predložile); Miren: Da- \ prj Podsabotinu, katerim je lan=ko leto zlast* ženski, bo vzbudila gotovo veliko pokov, da smo molčali, je več, a ne bomo o na napise (se odbije); Bovec: Rekurs odnesla zdivjana Pevmica ves pridelek- z°rnost tudi pri odraslem občinstvu, po-njih pisali. | proti družinskemu davku v slučajih Karla. sirkj fi2oJ krompir ^ zraven pridelka še sebno med ženstvom, saj je tu v naši li- Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas Pirca, Ivana Miheliča in Ivana Pavlina j zemljo, ki je nadomestila z gruščem in pe-i t®rarni zgodovini prvič izčrpno obdelana sedaj polne roke dela. Dež nam je do pred (se zavrne); ferniče: Rekurs proti družin- j »kom, letos se je lotil kmet z novim upom i V0^ kl i° Je zavzemala |ena v našem kratkim vedno nagajal, tako da smo le s skemu davku Volčič Antona (se mu ugo-; delaT pa je priš|a toča ^ mu prečrtala zo- slovstvu. Obširni literarni uvod v knjigi težavo opravljali najnujnejša dela. Poseb- di); Čepovam Rekurs proti obrtnemu dav- pet vse račune. Marsikdo je videl, ko je obdeluje izčrpno sicer Ie Hausmannovo, razvijalo v znamenju svobodnega tekmovanja med obema narodnostima, nego pa tako. TOMAJ Kako bi se lahko razvijalo življenje pri nas brez vsakih incidentov, je pokazala pretekla nedelja Ta dan so napravili nekateri Križani (iz morskega Križa) izlet v j da ne zaspiš v spanju kralja Matjaža. Edi- našo vas. Bili so večinoma člani pevskega ~ " ~ " * ------- društva «Vesna», torej pevci. Priliko svojega nedeljs kega izleta so.porabili tudi za- ku Marije Ho jak (se zavrne). KRONBER6 Prepir radi zUo ogledoval Škodo, cesto odprto v svet in se- i Turnograjsko, Pesjakovo in Pajkovo, te be na njej, kajti nemogoče se mu je zdelo,; f'avne štiri starejše literatke, vendar se da bi si po tolikih udarcih še opomogel, dotakne tudi vse druge dolge vrste, ki se -------i —^ ^ __ x je kakorkoli pojavila na našem slovstve- Da bi se nam vsaj davki, ki so tako težko Kar se tiče kulturnega udejstvovanja, smo na precej slabih nogah. Pred petimi leti se je ustanovilo pri nas društvo *Jur- Mladina, zbudi se! Dvigni duha in moči to, da so obiskali na našem pokopališču grob prerano umrlega pisatelja Srečka Kosovela. Njegovemu spominu so se poklonili s cvetjem in pa s par žalostinkami. no Še godba nam je ostala ter nam včasih preganja tužne misli. ^ .. , . . ___ . Dne 25. t. m. bomo imeli cerkveni shod. sv^jega ^protn^a s lopato m mu^pri- Včerai predpoldne sta se spri jela na breme, odpisali, so si zaželeli, a utihnili,;116?1 PoliU. tj^0' ima™° seUaJ r5s1P°' nJhf \nJdA in sicer Paušič Rafael in ^er niso vedeli, če so dopustne take želje, polen pregled ženskega hterarnega dela v ^ ^ li bila OWasti bi priskočile revežem na pomot Preteklem stoletju Nanizanega je Štefan Bone. Ze delj časa sta si bila Jn tu(J. lanci so naprošeni, da se za- uvPdu ter v tolmaču toliko doslej drug drugemu v žeKMicu to pa raai vzamejo za ponesrečence in naj posredu- ! PoInoma neznanega gradiva, da lahko mir-kega zidu, o katerem je vsak trdil, da; jej^ ^ pride pomoč v tej ali oni obliki. rečemo, da sta nam podala šele Erjavec je njegova lastnina. Ko sta se dodobra oštela in izbesedi&la, je udaril Paušič Prijatelji" in znanci, pridite ta dan v naš | M^jal globoko jano na^bradi Rodikl Nudi se vam lepa prilika za izlet! Vaški mladeni€. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Sreda, 27. 7. Zopet je danes vroč in topel dan. S noči je grmelo, parkrat se je celo usul hud dež, pa je bil le hipen. Močno pa je gTmelo na tolminsko stran in proti Goram sploh. Pričakujemo vesti in sporočil o nalivih in nesrečah. Ob ~ol eni uri so vsled električne nasičenosti zraka ugasnile vse luči po mestu. Tema, ki je nastala* je povzročila po vseh po polnoči odprtih lokalih mnogo komentarja in hrupa. Motili so jo le močni bliski. To neurje brez dežja je" trajalo do 4. ure zjutraj. Danes pa je znova lep dan. Toplomer kaže v senci ob 12. urij^ 28° C. Vročina nadležna, po ulicah malo pnnasamo ljudi, le kdor je prisiljen. Zato je zvečer tem več šetalcev. Polni so vrtovi in kavarne. — Danes je pridrvela z gor Soča temnorjava, pri pe ve ruskem mostu se je hipoma zvišala »a cel meter, kar kaže, da so morali biti na Kanalskem ali pa še više gori hudi nalivi. Komaj se je začela Soča čistiti, že so jo zadnji nalivi skalili. Slovenski umetniki v Gorici Naše mesto in okolica je dala Slovencem dokaj kulturnih, umetniških delavcev. Udejstvujejo se po Sloveniji, na odrih, kot učitelji umetnosti itd. In se vsako poletje znova vračajo k nam. Poleg- drugih so nas posetili letos znani pevec, tenorist zagrebške opere, ki je pred kratkim slavil svojo zmago v Narodnem divadlu v Pra#i, g. Marij lige od 1.10 do 1.50; cimherji od 0.80 do 1, ,in Flere izčrpno sliko navedenih slov-BOVEC j stvenic. Tudi antologija, v kateri je objav- Tudi letos nas je presenetila naša mla- 1 jenih nekaj doslej sploh neznanih spisov dina s svojo prireditvijo ob zaključku šol- in s katera so postale naše starejše pisa-skega leta. Mnogo je bilo truda, dosti dela, [ teljice zopet dostopne širšemu občinstvu, teli so kmetje, da pomirijo razdrazene preden se je moglo vse to prikazati nafje izbrana Ie iz del Hausmannove, Turno-duhove, Boneta so odpravili domov, da odru. Hvaležni in zahvalni moramo biti! grajske, Pesjakove in Pajkove. Zbirka je si posdravi dobljene rane, PanšiČ se je1 g. nadučitelju in njegovi gospe za vse na-(zaradi svoje izredno elegantna opreme pa* naznanil oblasti in bo spoznal, da' porno delo, ki sta ga imela z našimi otro-j piana že od poprej, le to naj omenimo, da je prepovedano dokazovati z lopato.............1 - -- - *- .....-■-»- * »- * ' lastninsko pravico. VOJSKO 25. t. m. na cerkveni praznik sv. Jako- ; krompir 0.38; jabolka od 0.70 do ba priredi druStvo «PIaninca» svojo tretjo 1.40. j prireditev. Na dnevnem redu je dvodejan- 1 sovi. Peli so in zopet radostno peli — naši Na trg je prišlo precej blaga. Kupčija ka «Lažizdravnika», ki je prežeta skozi in otroci — in ploskanja je bilo dosti, včasih t________ j ______-m m <■ « *_ ___* _ __»^; a vwi. b /4n n a tia K/vi4r\ orln_ ! ltoX ivAaoiI« ww%. r» ■ T a 0 a 1 a -m n ■■ 1 1 m iVt »t dobro; čisti in dosti izvežbani so njih glasovi. Peli so in zopet radostno peli — naši _ otroci — in ploskanja je bilo dosti, včasih dobra s sadjem, z'zelenja^Tslaba^ ker skozi s humor jem,^tako dase ne bodo gle-| več, včastti manj.__Igra se Je razvijala v manjka pop«-aše van j e. ' " " x " - «- - . Največ je bilo pripeljanih na trg hrušk do 70 kvintalov. ci — in tudi ostalo učiteljstvo zasluži po- je ta zvezek tudi ilustriran od dveh žensk, hvalo. namreč Iv. KobilČeve in Rože Klein-Ster- Prireditev sama na sebi je uspela nad ! nenove, najvažnejših zastopnic starejše vse dobro. Pesmi in deklamacije so se vr- generacije naših upodabljajočih umetnic, stile druga za drugo. Naši otroci so peli I Prihodnji zvezek, ki nam ga obetata pri- dalci dolgočasili. Prepričani smo celo, da' vedno večje zadovoljstvo in zabavo gle-bo preveč smeha. Po končani igri bo prosta i dalcev in razpoloženje se je stopnjevalo, zabava, šaljiva poŠta in srečolov. Dobit- Katerega izmed njih naj omenimo in poki bodo velike vrednosti ,zato bomo segali. hvalimo? Vsi šo rešili svoje vloge prav Kupčija s paradižniki je začela te pridno po srečkah. Toda kaj bi Vam na- ( dobro: od Kralja in obeh Maričk, od dru-dneve in so dosedai prišle le malen-; Stevali, pridite in deležni boste vsega. — žic in stare Mete, od čevljarja in berača kostne količine na trtr ' Upamo, da nas obiščejo vsi, ki pridejo od: pa do lakajev in čevljarskih vajencev in . , . [ blizu in od daleč k cerkveni slavnostL — j — porednih palčkov. Vsekakor pa sta čev- Kot posebnost omenimo, da so prme- Nadejamo se tudi obilne udeležbe iz Idrije. Ijarska vajenca s svojimi kupleti izzvala sli Brici z Oslavja kazat od toče zadeto; Vreme se je izpremenilo, v kotlini bo ne- t obilo smeha in tudi lakaja sta krepko kon-sadje, ki je bilo nema a vendar zgo- j znosna vročina, zato pa na Vojsko, na sve- kurirala. vorna priča, kako je razsajala in kle-1 ži planinski zrak. stila toča po Bi dih. (Poročilo o tej toči Prireditev se prične ob pol treh popoldne na drugem mestu.) Droga telefonska zveza Gorice s Trstom. Goriška trgovska zbornica zagotavlja da bodo dela za drugo telefonsko zvezo izgo-tovljena še v teku enega meseca. Približujemo se torej izpolnitvi goreče želje Go-ričanov po hitrejši zvezi s Trstom, kar se uresniči komaj sedaj z drugo telefonsko j zvezo, kajti dosedaj je moral čakati vsak, i in se bo vršila v društveni dvorani (salon g.e Likar. Na svidenje! IZ PRE3MICE. Izobraževalno društvo «Zora» iz Prešni-ce priredi dne 25. t. m. na dan domačega opasila veselico na dvorišču gosp. Antona Menon v Prešnici, kot je bilo že javljeno. Sodelovala bodo bližnja bratska društva, in sicer: «&kala» iz Cemotič, «Zveza» iz reditelja, bo obsegal »Pokrajinske pesnike in pisatelje.« Zbirko in posebej še ta zvezek seveda vsem toplo priporočamo. — Slovenski pritrkovavec. Pravkar je izdala Katoliška knjigarna v Gorici 136 strani debelo knjigo »Slovenski pritrkovavec«, ki jo je spisal svetnik Ivan Mercina, državni glasbeni učitelj "v Gorici. Knjiga je navodilo za pritrkovanje cerkvenih zvonov po škrilkah. V predgovoru je zapisano: «Mi Slovenci smo že po naravi pritrko^ vavci». Treba je, da se pritrkovanje ohr% ni, da se ta lepi običaj razvija in spopol-njuje. 243 vzorcov za pritrkovanje je pisatelj nakopičil. Tako knjigo ni imel do-V ostalem: obisk je bil prav lep; samo slej še noben narod v Evropi, treba za prihodnje prireditve energičnih . j>obi se pri Katoliški knjigarni v Gorici, rediteljev, osobito za galerijo. Tam se je -via Garducci 2, v Stokovi knjigarni v Tr-zbralo nekoliko fantalinov s cigareto v stUj via Milano 31. — Nevezana 8 Ur, ve-ustih, ki so neprestano motili prireditev z ^ana v platno 11 lil. neslanimi vpadi in opazkami. —ne., _ . cnnPWTr. [• — Oče, budi volja tvoja, spisal dr. Ivan anri.si(,A '.Pregelj. Katoliška knjigarna je izdala pod Tukajšnje bralno društvo «Stol» vabi gornjim naslovom knjigo. Obseg 108 strani, na prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 12 risb Saše Šcntla. To knjigo je izdala dne 25. t. m. (Sv. Jakofo, dan srpeniške^a že prevaljska Družba sv. Mohorja, Toda sejma). Predstavljala se bo Jalen-o^a dra- nova izdaja je nekoliko spremenjena in kdor ie hotel *ovoriti a Trstom na.ima.ni Ocizle, «LiIija» iz Beke, »Cvetoči SIavnik» ma štiridejanka «Dom», vzeta iz kmet- ilustrirana. Prodaja se v Katoliški knjigar- , w ® U * liatuiu, Utt.JJUd.UJ tJ^Hfrr^TH i irx «SSlnvniIf« 17 Klanra NA ^nrrn -rV^r- .. _______• o _ ,____- . dve uri na zvezo. iz Podgorij in «Slavnik» iz Klanca. Na skega življenja. Društveni pevski zbor ni v Gorici, via Cardncci 2, v Stokovi knji-vzporedu bo deklamacija «La mendicante« 1 nam zapoje par lepih narodnih pesmi. Po gami, via Milano 23 v Trstu po L 3.50 in šaloigra «Prvi aprila v dveh dejanjih. J igri prosta zabava. — Začetek ob 3. uri in _ ^^ veiikefia mučenika. Ka- Nadaljuje se rozprava proti Hvalici Iva- Med vzporedom in pri plesu bo igralo god- 1 pol popoldne. Sosedna društva so napro- toliška kniigaina v Gorici ie izdala «Zad-nu, ki je ustrelil dne 15. marca 1926. svoje- j J>eno društvo iz Ocizle, začetek veselice geria, naj tisti dan ne napravljajo prire- Qje dneye Velitega mučenika», povest iz ga tovariša Lovižčeka Franca, in aieer se točno ob *■ un P°P°ian®- .. ^ .. ditev, temveč naj nas mnogoštevilno po- r n;ishnnskptTfl .i^iov^nia v spvpnii Ampribi zaslišujejo še ostale priče Priča Dugar ne pove nič posebnega. Priča S t erg ar je videl, kako se je raztrgal obtožencu jopič. Priča Kenda izjavlja, da je streljal Hvalica na Loviifcelfca štiri korake daleč. Prvi K obilni udeležbi uljudno vabi — Odbor. CERKNO. Deček pod avtomobilom. Ko je privozil avtomobil po poti iz Zelina proti Cerknemu, je priiel nenadoma po-1 da je poleg ostalih treh rudnikov __ . . , 0 : misijonskega delovanja v severni Ameriki, setijo. — Bralno društvo od Gravnarja in proti jugu do oslav- Tako bomo torej za eno nadstropje v tla skega pokopališča, kar je bilo v teh mejah, bogatejši. je vse uničeno. Uničen je sirk, žalostno i zeio zanimiv bi bil za vsakogar izlet v mole stebla iz zemlje, uničen fižol, povrt-! nag mdnik. Vemo, da bi se ga mnogi člani ni na, krompir se bo moral izkopati, ker je tega ali onega društva na Vipavskem, Cer-ve povedati o obtožencu le dobre stvari, toča okleatila vse, kar je bilo zelenega nad kljanskem, Tolminskem itd. zelo radi ude-medtem ko se spominja, da se je tudi Lo- zemljo. Vinaki pridelek je uničen, še dro- j ležili. Toda žalibog je obisk rudnika dovo- je razmeroma precejšen. Iz zgornjih polj ; drugih za zopet ne; četrtič poseduje moč * ^ _ 1 _ l_ m._• *___ ____ii_ _ ___ JI _ * *____eamnmnA^tivA i 1 nlAtAm in samomnožitve, t j. plojenja. Da je vsaka živeča stvar sama v sebi organizirana, je potrjeno, kajti celo pri najnižjih enostaničnih bitjih najdemo organizirano protoplazmo. Dalje ne more noben: 1 živa stvar obstajati, če ni v neprestanem stiku z neorganskim svetom, iz katerega neprestano črpa tvarino, ki jo rabi za kemično presnavljanje v sebi. PODLISTEK JULES VERNE: (76) Skrivnostni otok «Kakšen velikan!« je vzkliknil Nab. Ta naziv je bil upravičen, ker kit je meril v dolgost osemdeset čevljev in je tehtal okrog 150 tisoč funtov. Nasedli velikan pa je bil miren in se m skušal osvoboditi vkljub visokemu morju. Naseljenci so v kratkem spoznali, zakaj se ni kit gibal. Bil je namreč mrtev, a v njegovem le-» vem boku je tičala še harpuna. «Tod blizu so torej tudi kitolovci?« je vprašal Gedeon Spilett. — Kako mislite to? je vprašal mornar. — Zaradi one harpune... — O, gospod Spilett, to ne dokazuje ničesar, ga je prekinil mornar. Zgodilo se je, da je kit napravil še na tisoče milj a harpuno v života, zato se nam ni treba čuditi, če so tega kita nekje na severu zadeli in je poginil na jugu Tihega oceana. — Vendar... ie hotel nadaljevati Gedeon Spilett. ker mu PencroCTova razlaga nI Se zadostovala. — To je prav mogoče, je potrdil Cir Smith; poglejmo si natančneje harpuno. Morda najdemo, kakor je navactoo. zajSta-menovano na njej ime ladje, odkoder je. prišla. In resnično, ko je Pencroff povlekel harpuno iz kitovega boka, je prebral: Mana Stella, Vineyard. «Ladja iz Vineyarda! Ladja iz moje domovine!« je vzkliknil PencrofL «Maria Stella!« Lepa kitolovka, pri moji veti. Oh, prijatelji, ladja iz Vineyanfaf Lađja Iz VI-neyarda!»*) Mornar je vihtel nad glavo harpuno in neprestano ponavljal to ime, ki mu je tako drago, ime svoje domovine! Ker ni bilo pričakovati, da bo Mm*ia Stella kedaj zahtevala harpuniraso žival, so sklenili, da jo takoj načnejo, predao se začne razkrajati. Ptice roparice, ki so ie več dni obletavale bogati plen, so se ga kotel e takoj polastiti. Morali so jih prepoditi s puškinimi streli. žival je bila samica kita; v njej so našli mnogo mleka, ki je po prirodoslovcu Dfef- ') Pristaniško mestp v državi Nov. Yorka. fenbachu dobro kot kravje, ker je istega okusa, barve in gostote. j Pencroff, ki je nekoč služil na neki kito-I lovki, je znal, kako se odira mast. To delo rjia je bilo precej neprijetno in je trajalo cele tri dni. Vsi so se udeležili tega dela, celo Gedeon Spilett, ki je po mornarjevih zatrdilih postal «izvrsten brodolo«nnik». Izrezali so mast v dolgih vzporednih kosih, ki so bili debeli dva čevlja in pol, nato so napravili manjše kose ter jth raztopili v prstenih posodah, ki so jfh prinesli i obrežju, da ne bi zasmradili okolice planote Lepega razgleda. Pri topitvi je mast izgubila priMBno tretjino teže, toda vkljub temu je je bilo dosti. Samo jezik je dal 6000 funtov ribje masti, spodnja ustnica 4000 funtov. Iz te masti se je dalo napraviti toliko glicerina in stearina, da so bili naseljenci za dolgo časa brez skrbi. Poleg tega so dobili tadi ribjo kost, ki se je dalji tudi uporabiti, dasi ni na otoku Lincolnu nihče nosil ne medervev ae dežnikov. Zgornji del kitovega žrela je bil na obeh stranefc posejan s oaemsto roženih, zelo prožnih In vlaknatih brkov, ki so na roheh razcefrani, Sest čevljev dolgi, In v katere se nalovi na tisoče malih khralfr rib in m+-kužcev, s katerimi ae kit hranL Ko so naseljenci v svojo veliko zadoščenje izvršili delo, so prepustili ostanke živali ptičem v plen. Pričakovati je bilo, da jo bodo snedli do koščka. Nato so se vrnili k svojim običajnim opravilom v granitno hišo. Predno so pričeli z zidanjem ladje, je Cir Smith izdelal majhne priprave, ki so vzbudile pri tovariših veliko radovednost. Vzel je ducat ribjih kosti, jih razdelil v šest enakih kosov ter jih na koncih pri-šjnčil. — Cemu vam bodo te reči, gospod Cir? je vprašal Harbert, ko je Inženir končal. — S tem bomo ubijali volkove, lisice in .jaguarje, je odgovoril inženir. — Takoj zdaj? — Ne, šele prihodnje zime, če ne bo nedostajalo ledu. , — Toda ne razumem^, je nadaljeval Harbert. — Boš že razumel, sinko, je nadaljeval inženir. Teh priprav nisem jaz izumil, ampak jih aleutski ribiči v ruski Ameriki le davno uporabljajo. Kosti, ki jih tn vidite, prijatelji, npognem, ko bo začelo zmrzo-vati, in jih bom toliko časa polival z vodo, da se prevlečejo z dovolj debelo ledeno plastjo, ki jih bo držala upognjene. Nato I jih dobro namažemo z mastjo ter jih raztrosimo po snegu. Kaj se zgodi, ko izstradana žival pogoltne to? Gorkota njenega 'želodca mora raztopiti ledeno plast, ribja kost se raztegne in prebode želodec s konicama. — To je zares premeteno, je rekel Pencroff. — Prihranimo si smodnik in svinec, je pristavil inženir. — In je bolje od zank! je pripomnil Nab. — Toda počakajmo zime. — Da, zime. Medtem je zidanje ladje dobro napredovalo in proti koncu meseca je bila 2f napol z deskami pokrita. Že so se poznale lepe oblike, ki so kazale, da bo ladja dobro plavala. Pencroff je delal z brezprimemo vnema Samo njegova trdna narava je mogla kljubovati tem naporom; skrivaj pa so mu tovariši pripravljali nagrado za njegov trud, in 31. maja je imel biti dan njegovega naj-' večjega veselja. Tistega dne je Pencroff namreč po kosilu, ko je ravno hotel od mize, čutil, kako« mu je nekdo položil roko na rame. Bil je Gedeon Spilett, ki mu je dejal: ♦(Počakajte tre no tek, Pencroff; tako na pojdete proč. Pozabili ste na posladek? V Trst«, dao 22. Jallfa 1920. Temelj žive tvarine je stanični sok, ki mu pravimo protoplazma. Ta je po svojem kemičnem sestavu silno komplicirana. Razlikuje se pač pri različnih organizmih, vsepovsod pa sestoji iz življenjske «plaz-me» in vode. Plazma je sestavljena iz takih kemičnih snovi, od katerih izprememb je odvisno življenje. Po ustroju ni protoplazma enotna, kajti vedno je najdemo v dveh oblikah, ki sta vedno skupaj, namreč citoplazma (cytoplasma) ki sestavlja glavni del celote, ter jedro, ki je hranivni in re-pifeduktivni centrum. To dvoje, citoplazma in jedro, tvorita skupaj celico. Kombinacije celic pa sestavljajo telesa vseh organizmov, naj si bodo že veliki ali majhni, nekdanji ali sedanji. Stanica je najmanjši živ delec vsake žive stvari, pa naj bo to človek, žival ali rastlina. Temeljna ali glavna življenjska pojava sta dva, namreč hranitev in razmnoževanje. Hranitev ni prav za prav nič drugega kot izrabljanje dosegljivih tvarin za napravo novih celic, ki so potrebne za rast telesa ali pa za nadomestitev onih, ki so se izrabile. Bistvene tvarine, ki jih celica rabi, to kisik, voda ter nekatere soli, skratka: potrebne so vse tiste prvine, iz katerih je sestavljena protoplazma. Ako jih živo bitje ne more dobiti v zadostni meri, hira; v skrajnem slučaju ugasne tudi življenje celic. Dalje imamo nekatere sestavine, ki ne smejo priti v telo, ker če pridejo, vplivajo na staničevje pogubno. Te sestavine poznamo pod skupnim imenom strupi, ki zmanjšajo ali uničijo življenjsko silo stanic. Smrt celic nastopi lahko tudi radi preobilice potrebnih hranil istotako kakor radi pomanjkanja slednjih: preveč ali premalo vode; prenizka ali previsoka temperatura; prekomerna ali nezadostna svetloba. Še več je takih činiteljev, ki so v pravi meri koristni in nujno potrebni življenju, postanejo pa uničujoči, če presegajo meje. Vsako živo bitje stoji med dvema mejama, med katerima edinima more živeti. Življenje je v opasnosti ali povsem nemogoče, ko hitro se ena ali druga meja prekorači. Čudno je pri tem to, da imajo bas najnižje živalice in rastlinice, sestoječe iz malo drugega kot iz protoplazme in vode, razmeroma zelo široke meje. Morejo ohra ftčns. Triaftka kmetijska, dražba t Trst« ima največjo izbero vseh kmetijskih potrebščin. V svojih skladiščih ulica Raffineria št. 7 in Torre bianca 19, se dobijo: Semena vseh vrst, naročena od zanesljivih nemških tvrdk. Vsa semena se pred razprodajo preizkusijo na lastnem aparatu za preizkušanje kaljivo-sti. Za sedanjo setev imamo preizkušena semena jesenske repe okrogle in podol-gaste solate endivije, motovilca, zgodnje in kasne broklje, cvetoči karfjol, inkarnatne ali laške detelje, spinače vseh vrst, radiča solatinka, graha nizkega itd. Sredstva za pokonča vanje rastlinskih škodljivcev: Angleško modro galico, žveplo ventilirano , apneni. arze-nik «Azol» železno galico, «Silvena» razkuževaino sredstvo proti vsem mrčesom itd. Kmetijsko orodje: škropilnice znamke «Vermosel», Ferrara, Volpi; žve-plalnike ročne in nalirbtne, razno ročno vrtno in poljsko orodje! kose znamke Merkur od 70/cm, znamke «Hima-laia» od 60 in 65/cm, grabi je lesene, senene vile itd. Orala znamke «Sack» in znamke «Backer» plužna telesa za lesene gred-lje, slamoreznice, itd. Kmetijske stroje vseh vrst nabavlja po želji posameznika od najboljših tu in inozemskih tovarn v najkrajšem času in po naj zmernejših cenah. Za natančnejša navodila obrnite se na našo centralo v ulici Torrebianca št. 19. UMETNA GNOJILA. Opozarjamo ponovno vse one zadruge in člane, ki še niso odgovorili na KAMJONI s IJ^feSk. poroča s« foa 3-41. Viala in mah lamjoal conah. Pri-94, tel*. 1123 PO- SVOJIM GOSTOM ---r- da sem prevzel stiko pri poataji v Sežani. Točim oajboijia \_ Dobra kuhinja. Priporoča se Bizjak, dosedanji voditelj Mahorčačvve gostila«. i 124 niti življenjsko silo celo pod pogoji, ki sojna*® ponudbo za preskrbo kalijevih pogibelni /a višje razvita bitja. Protozoe,; soli, da preteče rok nabave dne 29. t. m. jajčeca od nižjih vrst živali, trosi gliv itd. f Temaievo žlindro smo že vso oddali moremo polagoma posušiti in ostali bodrila je čas narečitve že potekel. Ako do-dolgo časa živi brez vsake vode. Nekatere [ bimo nov« ponudbo, bomo javili, nitkaste črve so posušili, pa so navzlic BAMCA^lcmrirana sprejema noseče. Via Ma- 1127 ČEVLJARSKI vajenec in poideiavec se sprejmeta. Dobita stanovanje in hrano. Rozzol in Monte 1000. 1128 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1096 BABICA, avtonzirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farne t o 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1070 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebaja kimn in je vsled tega posebno pri- goročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin, teklenića po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich«, Trst, Via Giuliani 42. 1044 aroialte In Sirite „EDINOST1 'i LUIGI GREGOR1CH 756 Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na bebelo in za družine Vialt t»r® M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giuliani 31 Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 77i m. Stranca*. TRST — VIA GINNASTICA iT. 15 ZDRAVNIK Dr. Fran Korsano 748 sprejema od 12 do 1 In-od 5 do 7 Via S. Lnzzaro št. L n. KRONE plačuje po L 2.35 zlatem STEBHIH - Trst Via Mazzini 43 „„ temu ostali živi skozi štirinajst let; dalje so zopet taka semena, ki popolnoma suha ohranijo kaljivost deset pa tudi dvajset let. Glive kvasnice preživijo temperaturo sedemdesetih stopinj Celzija nad ničlo, nekatere med njimi bodo preživele celo sto stoj)inj, namreč temperaturo vrele vode. Pasteur je segreval glivne trose do 120 stopinj Celzija, ne da bi jih uničil. Ko so pa bili enaki trosi vlažni, jih je uničil že s temperaturo sto stopinj. Nekateri trdijo, da so bakterije, ki jih toplota vrele vode ne uniči; morda velja to za izjemne vrste, navadno se pa zgodi, da bakterije podle-žejo mnogo pod sto stopinjami toplote. Znanstvenik Kiihne je enostanične morske amebe umoril s 35 stopinjami Celzija; a-mebe iz rek so prenesle deset stopinj več. Celo semena od rastlin so segreli do sto stopinj, ne da bi jim uničili kaljivost. Vsekakor velja to le za slučaj, da izpostavljen nje taki temperaturi ni predolgo; mnogo nižja temperatura je za semenje pogi-belna, če traja dolgo časa. Višje razvite rastline je zajel led ledenikov, pa so ostale žive v njem skozi štiri leta. Ribe, žabe itd, eo pa mnogokrat oživele, potem ko so bile dolgo časa zmrznjene v ledu. Suhe glive kvasnice, kakor zatrjuje Cagniard de la Tour, so preživele mraz šestdesetih stopinj Celzija pod ničlo, ko jih je pa ovlažil z vodo, jih je bilo konec že pri peti stopinji pod ničlo. Cohn je ohladil bakterije do 18 stopinj pori ničlo, ne da bi jih usmrtil, semena pa prenesejo brez škode celo take skrajnosti v mrazu, kot je 120 stopinj pod ničlo. Tudi pri živailh je razlika v občutenju mraza. Semper je opazil, da drobcene in-fuzorije usmrti že ledišče vode, tolmun-skih polžkov pa ne, navzlic temu je bil minimum življenjskega delovanja pri prvih pri četrti stopinji Celzija, pri drugih pa že pri dvanajsti stopinji. Iz vsega tega je mogoče videti večji ali manjši razmak mej, med katerimi obstaja možnost življenja, toda meje pa le so. Če ni torej pogojev za življejne, ne bo slednje, ne bo slednje obstajalo. In ko hitro življenje izgine iz telesa, postane to samo tvarina, ki je podvržena takoj vsem tistim zakonom, ki vladajo neorganski svet. Razmnoževanje živih bitij pa ni drugo kot to, da se od živečega organizma odloči več ali manj kompliciran del z vsemi značilnostmi prvotne vrste in živi potem ter se razvija zase na isti način. Prav nič ni čudno, da se iz hrastovega želoda razvije hrast, kajti v želodu, ki je del hrasta, ne more biti drugih karakteristik. Isto velja za vsako živo bitje. Naj se razmnoževanje vrši na kakršenkoli način, vedno se zgodi, da prejšnje življenje da iz sebe del samega sebe, ki se potem razvija samo zase kakor novo. F. M. — Italijanski in švedski no no mejniki so igrali v torek zopet v Stokholmu. Zmagali so Italijani s 3 : 0. — Konservativna vlada v Ottawi (Kanada) je bila vržena po samih treh dneh poslovanja. Poslovna vlada, ki je hila nato sestavljena, je določila nove volitve za 14. sept. t. 1. — V Hongkonou je tajfun napravil za več milijzvnov dolarjev Škode. — Avstrijski prosvetni minister Rlnteten je pridobil socijalne demokrate za nova pogajanja glede šolskega vprašanja. S tem I je vsaj za ta trenutek odstranjena ena najtežjih kriz v avstrijskem parlamentu, ki bo mogel tako spet redno delati. SUPERFOSFAT IN AMONIJEV SUI«FAT. Zbiramo predznambe za naročila snperiosfata in amonijevega sulfata, čim več naročil dobimo, tem eenejše bodo naSe ponudbe. Cene so odvisne od Vas samih. Vabimo vse one, ki bodo potrebovali superfosfat in amonijev sulfat, da prijavijo, množino potrebe brez obveze naročila. Narcčbe bomo sprejemali, ko bomo izdali naše ponudbe in navedli cene. Prijave sprejema: Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torrebianca SL 19. DAROVI Na veliki dan Kočanskih Še večjih štru-kljcv nabrala dva pod koškim jezom lepo svoto. Privlekla sta na to za plešasto grivo «šimelna» ga cukala tako dolgo za plešo, da je doložil 10 lir med groznim hrzanjem, brcanjem in prekopicanjem. Ko so se trije pri valili do hrastovega oreha, vzela sta mu še uro z verižico ter jo prodala na amerikanski dražbi tako, da je narastla svota na lir 106.50, na kar je še neki usmiljen in dobrodušen mecen doložil 5 stotink za onega, ki ponese denar v Trst, da bo imel za tramvaj. Ker je pa ta slednji antitramva-jec in ker pri «Edinosti» nimajo nikdar drobiža, zaokroži svoto na 110.— lir. Cvelf Jože ml. in Fran TomažiČ iz Matenjevasi vsak po 10 lir kot odklonjeno nagrado pri ponesrečenem avtomobilu. Skupno lir 130 za «Šolsko društvo.» Živeli vsi veseli in ne jezni «Jezovei»! V počastitev spomina svojega blagopo-kojnega očeta daruje ob prvi obletnici njegove smrti g. Karel Križman iz Tubelj lir 20.— za «Šolsko društvo». Koncem šolskega leta v otroškem vrtcu v Škednju so darovale matere gojencev lir 75.— za tamošnjo podružnico «Šolskega društva«. Za obdaritev otrok ob sklepu šolskega leta dne 17. t', m. v otr. vrtcu v Rocolu so darovali: trg. Marija Lozar sladščice in nekaj igrač; Magajna Anton 5 zvitkov bi-škotov; g. Jakob Perhauc 2 litra malinov-ca; Ukmar Ana sadje, sladščice in čokolado; Cergol Alojzija biškote in sladščice; Fran Kandare 1 1 škatlo fig in biškote; Fran Novak biškote; Mihael Zadnik nekaj sadja; Ana Ukmr sadje, biškote, sladščice in čokolado. Ob tej priliki je darovala tudi gojenka vrtca Pečar Petra, ki letos prestopi v ljudsko šolo lir 5.— za rocolski otroški vrtec. Vsem velikodušnim darovalcem v imenu naših malčkov najlepša hvala. Anton Škamperle daroval podružnici Š. D. pri sv. Ivanu lir 10.— mesto cvetja na grob prerano umrli Milici Schmidt. MALI OGLASI BEBIVT7 f ran AI via Torre bianca 21. pouk In 3ckl11 t~JlflUUL prevodi v vseh jezikih. (1135 VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST . TRŽIČ - ČERVIMJAN - BENETKE OdMi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 1X30; 14.55; 17.—; —; 18.15; 19.30; 23.45. Modi: 5.30; 8.10; IO—; 11.05; 13.10; 14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM OdMi: 5.40» 6.25; 7.10; &3S; 12.45; 15.35; 17.30; 1935. DoMI: 7.53; «35; 1130; 1435; 1«^; 19.—; 20.—; 22.55. TRST - NABRE2ZKA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 5.05; 7^; 9.25, 1130; 14.45; 16.30; 18.40; 1*45; 30.20; 21.05. Defcodi; 4.—; 7.—; 7.35; 830; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42? 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. državni mlođvor TRST - »UJE - POREČ Odkodi: 5—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; IS.10; 21.15. TRST - GORICA - PODRRDO Odkodi: 6.10; 630; 12,—; 1735; 18.35. Dohodi: 7.37; 1131; 1535; 2135; 22.401 TRST - HERPELJE - PULA Odh* 2.35 komad Zlato, mm, platin. Mmite zlafe komals kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsi, VI i Mazzini 46 765 OM u »edinosti' intsjo noMi uspel! Priporočljiva ferdke „Adria čevlji" trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zalog* raznih čevljev za sport Ha tista itmm s topiMo GORICA — Via C. Favetti 9. Ha Jfnjigaraa Mm s mm GORICA — Via G. Carducci 7. IRESČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Predno k«) nakupit^ oblSčIta 75 Veliko skladišče pohištva tvrdk a ALESSANDRO LEVI MINZI Via liMerl it 1 - Via MaKanlan št. 7-19 Spalno eotoe* obodne ©obe, posamezni kosi pohištva, v veliki izberi. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KRUllČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. KERlEVANi JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavoor 9. TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU tevriuj* vm tiskarska dala v najmodernejem stilu kakor | tudi v včbarvntm tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, | fcrkaml, Lywotyp«, «tereotypijo tor rotacijskim strojem, j V— naročila »a izvršufejo točno in po zmernih cenah.J I Ulica S. Francesco d'Assisi 20 JAKOB BStATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — nI. MameUi 6. (Šolska nI.) Martin Poznajelsek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. HOIAR JOSIP Gostilna GORICA _ Via Monache 11. ŠOFER, mlad, izučen, išče službe v mestu ali na j deželi. Naslov pri upravništvu. 1138 Borzna porodi«, Trst. 21. julija. Amsterdam 1200, Belgija 67, Francija 63, London 149.75, New York 30.60, Španija 485, Švica 590, Atene 36, Berlin 730, Buka-rešt 14, Praga 91, Ogrska 0.0425, Dunaj 425, Zagreb 54. Uradna cena zlata (20.VII) 586.87. Vojnoodškodninske obveznice 67. GOSTILNA, dobro vpeljana, s koncesijo in stanovanjem se proda; druga se da v najem. Kavarna Trenta ottobre, Mabnič. 1133 MIZARSKI učenec in pomočnik se sprejmeta, šlenc Ivan, Bistrica. 1134 IZŠEL JE: Roman v treh delih NOC PRETEKLOSTI BHHH SIR, ovčji, pomladni, v pinjah, ima na prodaj Ra fael Zimic, stara trgovina s sirom, Deskle. 1095 ! j PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaliju in bronhiajalnim afekcijam. Stcklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva sc samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via GiuHaai 42. 1136 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo! na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla- j sti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Pro-, daja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1137 > V. J. b rnttlM pravdni IVAN VOUR L §•-, po poifl pripo—g •no L 7*40. V inozemstvo šfoka, Vfta Milano 57 in Žen. dobr. udruienje v Trstu, Nar. Knji#srss, Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna. Trža&n posojilnica m hranilnico registrovan* zadruga z omejenimi poroštva ra uradu)« v tvoji lastni fil$l ulica Torrebianca 19» 1. nadst. > mm dobi t kaVcaral STOKA. Sprejema navsdne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun i9 vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje MTpo4%mi večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči raiun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. (Ta razpolago varnostne celic« (sate) Orada! ore za stranke ođ 87» do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Slav. lalaf. 25-67. 750 Hajsturejfl slov. denarni zavod