Kako fe ima v hudi uri sadershati,
Vifoko pod nebam je zhudna kovazhniza; imajo ogenj in vodo , veter piha hujfhi ko ko-vafhki meh; napravijo desh, [neg, tozho in zlo ftrelo iskujejo. Kdo pa tam dela? Babjoverzi dol-shijo zopernize, ki fo nedolshne, kakor mi, ker jih ni. (On, ki sapoveduje morju in vetrovam , vfigamogozhni Bog ima megle v fvoji oblafti— vetri (o njegovi delavzi. Zhe je ravno previ-foko, de bi kdo v to zhudno kovazhnizo vidil , kako fe tam godi: nam je Bog vender toliko pogledati dal , de fe nam ni zopra bati.
Poglejte pezhaten vofek. Ako ga po fukni dergnem , de fe vgreje, majhne liftike popirja na fe potegne in fpet ispufti. Tudi fmola inshi-da to delate. Zhe pa glashovato kolo tako vgrejefh, fe toliko ognja nabere, de ifkre od njega poketajo. Vfe polno je takiga ognja pod nebam; nebefhki ogenj mu pravimo. Kakor na shidi, fmoli, glashu i. t. d. nebefhki ogenj obudifh, de fe nabere, tako ga po frebri, slati, shelesi i. t. d. sgubifh; vef fkos njega fhine. Megle fo ob hudi uri nebefhkiga ognja polne, ki fe po vetri brufijo. Je ena megla prepolna, fe ogenj k fo-fedi sashene in sablifkne. So pa oblaki prepolni in bliso semlje, nebefhki ogenj na semljo fhine in ftrela vdari;   kar fe po simi malokdaj sgodi.
Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena, ki ne vname, kadar kaj takiga sadene, kar ne gori rado, in ognjena, sa katero sazhne goreti. Pogofto pa dvakrat hitro sa pored na ravno tifto mefto vdari, in zhe pervokrat vname, drugokrat
94
sadufhi.    Tako tudi v dimniki ogenj sadufhifh, ako hitro v vanj vftrelifh.
Nekteri fe blifku fkrivajo, drugi noroglavzi ga oponafhajo; nobeno ni prav. V* flovenfkih go-rizah je na sglavji kapeliza Hala, kamor fo dezh-ki ob hudi uri pod ftreho beshali. Neki norog-glavz fe fpakuje, med vratmi ftoji, v megle sija, ter s ozhmi blifk oponafha. Rfk! fe sablifkne in vreshe, ter noroglavza na prizhi vbije. To-varfhi vfi plahi sbeshijo.
Si ob hudi uri na polji, ne letaj, ne goni shi-vine in ji bliso ne hodi, ne vedri pod hraftam (dobam) ali oreham, ne pod kofhatim, vifokim dreve-fam. Nar varnej fe na semljo vleshefh, pa ne bliso vod ali mozherij, ne sravno ftav, kupov fnopja ali ofterv, tudi na kosovz iti ni varno. Si pod ftreho, ne hodi pod kap, ne k oknu, ne bliso pezhi ali dimnika, ne pripufti, de bi fkos odperte okna ali vrata veter vlekel. Eno okno odpreti je varno , de shveplen fopuh, ki fe sa ftrelo kadi, ljudi ne sadufhi, ako bi vdarilo. V" zerkvi ne bodi bliso turna, orgel ali ften , nar varnej je po fredi. Ni varno veliko frebernine ali shelesnine ali kaj ta-kiga per febi nofiti, po kterim rada ftrela potegne. Po nozhi raj vftani, ako nevarnoft zhutifh, de te v poftelji ne dobi, ako bi vdarilo. Nevarno je megli kaditi; po dimi rada ftrela fhvigne — fhe nevarnej megli svoniti, turn narprej sadene. V leti 1783 je per farnim svonenji v 3 mefzih 96 ljudi ftrela vbila; sato je prepovedano.
Dalej ko vdari, posnej sagermi; prej ko sa blifkam trefhi, blishej sadene. Je blifk in grom ob enim, vdari per naf. — Ne leti prenaglo gledat; lahko bo drugokrat vdarilo.              >
Zhe v kako prebivavnizo trefhi in ljudje omedlijo, hitro okna odpri, ljudi pa vun v sdravo fapo snofi. Isreshi jim oblazhi-la, pofebno krog vrata in vfe rasprofti; poli jih s rnerslo vodo. ter jim v prav merslo vodo pomozhene perte okoli glave devaj. Pofhli po sdravnika, naj jim pufha, zhe fo terdne na-tore. Dergni jih po vfim shivoti s kerta-zhami, ktere v merslo vodo pomakaj. Pihaj jih v liže, pa tudi srorzhikam fkosufta, ter jim nof satifnefh. Dobro je tudi, take v rahlo semljo sa eno ped na debelo do liza sagerniti; glava in perfi morajo nekoliko vifhej biti. — Nekterimu roka, ali noga, ali pol shi-vota odreveni, pa fe jim vender pomaga s fkerb-nim ventanjem, naj fo ravno od ftrele ozher neli. Vezhkrat je pa tudi nagla in neprevidena fmert, pred katero naf Bog obvari.
Po polji ljudje ftrel ifhejo, neko foshgano kamnje, ki pravijo, de ga je blifk pernefil, in dobro v sernje djati, de sernja moli ne jedo. Pod nebam v meglah ni kamnja, ftrela pa kamor vdari, sheleso , frebro in druge take rezhi ras-ftopi, tudi kamnje foshge in rasdrobi; tako kamnje imajo sa ftrelo.
Strafhen je nebefhki ogenj, pa tudi potreben in hafnovit sa sdravje in raft. Sdravniki imajo kolovrate, ki na glashovatih nogah ftojijo ; med shido vertijo veliko glashovato kolo, de fe taki-ga ognja nabere. Ako fe s perftam doteknefh, kerhko pokne in te po želim shivoti smekini. Naj bi fe prav veliko takiga ognja nabralo, vola vbije. S tem fe osdravi protin (putka), mertvi udi in vezh takih bolesen. She vezhi dobrota je nebefhki ogenj sa sdravo fapo in raft. Po gromenji in blifkanji vfe lepfhi rafte, tudi gobe po dobravah.
Strelo lahko napeljamo, ako ji magnet na-ftavimo; tode mora biti v nar vifhji kraj nafajen, drot pa dobro po ftrehi napeljan, fulize ne na pre-redko. Ako fo na preredko, ali je drot rija fnedla, je magnet tudi lahko nevarn. Strelo na fe potegne, pa ji pota po droti smanjka ; poverne fe in v ftreho sakadi. Svoje dni fo lepe vifoke lipe, hojke in take drevefa sravno hifh ftavili, in mar-liktero hifho nefrezhe ovarvali; pa vender je bilo nevarno ob hudim vremeni pod tako drevo ftopiti.
Kadar fe svezher prav gofto bres gromenja blifka, pravijo, de fe is viz fveti; ali to fo prasne befede. Je huda megla dalezh, vidimo blifk, pa gromenja ne flifhimo. Je nebo megleno in mo-krotno, fe blifk po meglah blifhi, kakor mefez, kadar fkos okna v kako vodo fije in na fteno blifh dela. Se blifka po leti svezher od feverja , bo hitro desh , naj bi fhe tako vedro bilo ; ako ne tifto nozh, pravijo, gotovo drugi ali tretji dan: tode mi vganjamo, Bog pa vgoni in ftori, kakor njemu   dopade.                            §lomfhek BI. in N.
95