Alenka Šivic-Dular
Filozofska fakulteta v Ljubljani
16.
Sin. razposajen
Za izražanje pojma »ausgelassen, mutwillig« ima slovenščina med drugim besedo razposajen ter odtod izpeljane samostalnike razposajenec m. /razposajenka z. »der/die Ausgelassene, der/die Mutwillige« in razposajenost »die Ausgelassen-
115
heit, der Mutwille«. Ta številčno skromna besedna družina je splošnoslovenska, tako da celo Pleteršnik*, ki sicer skrbno locira vsako besedo (bodisi krajevno bodisi vir, v katerem je zapisana, oziroma pisca, ki jo je uporabljal), ne omenja nobenega konkretnega podatka. Beseda je tudi v knjižnem jeziku, ne najdemo pa fonetično ustreznih oblik v nobenem drugem slovanskem jeziku.
Razlage te besedne družine v etimološki strokovni literaturi doslej nisem zasledila, pač pa je rešitev nakazal Pleteršnik s tem, da je obliko razposajen omenil v geselskem članku razposaditi -im »jedem den gehörigen Sitz anweisen«, drugim trem pa je odmeril samostojna gesla. Videti je, da njen slovanski izvir ni bil nikoli sporen. Po njegovem mnenju gre za trpni deležnik preteklega časa omenjenega glagola, nam pa se zdi njuna pomena težko in celo nemogoče združiti. Glagol razposaditi (npr. goste okoli mize) je izrazit kavzativ, predpona raz-pa pomeni distribucijo v prostoru, zato bi njegov deležnik moral pomeniti »tisti, ki so ga kje posadili (predvsem, kadar se govori o več osebah)«. Tak pomen ali pa vsaj podobnega bi ohranil tudi kot pridevnik. K obravnavi je treba pritegniti še neposajen »unruhig, ausgelassen«, celo »unbändig, wild« neposajenec »der Unruhige, der Ausgelassene« in neposajenost »die Ausgelassenheit«^ (narečno ponekod naposajen s prehodom ne- v na-).
Zdi se mi verjetno, da je razposajen nastalo po metatezi iz 'raz-pojas-en, še preden se je pojas^ kontrahiral v pas. Po obliki bi bil pridevnik lahko nastal iz deverbativa 'raz-pojas*, medtem ko bi bilo neposajen tvorjeno iz pridevnika 'pojasen. »s pasom« in nikalnice ne-. Metatetične oblike so postale oblikovno osamljene in leksikalizirane v prenesenem pomenu, zato se je zveza z besedo pojas/pas izgubila. V konkretnem pomenu »z razvezanim pasom, neurejen, raz-puščen« imamo danes le lekseme, izrazito povezane s pasom, npr. razpasan, neopasan.
Za ilustracijo naj pritegnem ustrezno gradivo iz drugih slovanskih jezikov, kjer v osnovi nesporno leži pojas oz. pas, s konkretnim in prenesenim pomenom (za nas je zanimiv le slednji): prim. sh. raspdjas(-an), räspas(-en) »razuzdan«"; mak. raspašan »dojden do krajnite granici na raspuštenosta«, raspašano, raspašanost''; big. razpasvam (se) »ne podd^ržam nužnata disciplina, razpuskam«, razpasanost »razpusnatost, razjuzdanost«''; rus. raspojasyvaH'sia pogov. »stanovittsja nesder-zarmym, raspuscennym«^; češ. rozpäsany »bujny, neväzany, bezuzdny«, rozpä-sati zastar. »učiniti bujnym, rozpustilym, nevdzanym«*; polj. rozpasać »rozuzdać, rozhukać, rozpušcić, rozkielznać« in sin. razposajenec povsem ustrezajoče roz-pasaniec »ten co siQ rozpasal, szaleniec«^".
• M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, II, 1895, str. 358. ' M. Pletaršnik, Slovensko-nemški slovar, I, 1894   sir. 695.
' Nekontrahirano obliko pojas poznajo vzhodnoslovenska narečja.
' Prim. P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, II, 1972, str. 695.
' Gl. op. 4; J. Jurančič, Srbohrvalsko-slovenski slovar, 1955, str. 779 in 781; Rječnik hrvatskoga ili srpskoga
jezika, JAZU XIII, str. 170. Kospas pomeni tudi »neoružan« iz »koji je bez pasa«.
' Rečnik na makeđonskiot jazik, III, 1966  str. 22.
^ Rečnik na sijvremennija b'Llgarski knižoven ezik, III, 1959, str, 50.
» Slovarb sovremennogo russkogo literaturnogo jazyka ANSSSR, XII, 1961, str. 732-3.
• Priručni slovnik jazyka českeho IV/2, 1944-48, str. 916.
" J. Karlowicz-, A. Kryrtskf, W. Niedzwiedzki, Siownik jazyka polskiego. V, »1952 (1912), str. 663.
116
Ob tem naj omenimo še tako rekoč splošnoslovanski in popolnoma vzporeden razvoj tudi pri leksemu uzda, v mak. in big. pa pri gak'e oz. gaste »hlače«, npr. mak. razgašten »koj e raspušten, raspojasan, razuzdan«, razgašti »ostavi bez stega, napravi raspušten, nediscipliniran«.
Manj jasne so sin. besede lazpašen, prostopašen, in samopaš(-en) z izpeljankami. Pri slednji je zaradi vzporednic pri drugih Slovanih" treba izhajati iz 'samopas-»tisti, ki se pase brez nadzorstva«*^, t. j. iz 'samo + pasti-sem. Glede na to, da ta beseda lahko razvije zelo podobne pomene (prim. gluž. gradivo), je skoraj gotovo prihajalo do križanja med pas iz pojas in pasti-sem. Pri razpdšen se zaradi predpone raz- bolj nagibamo k pasu, pri prostopašen pa bolj k pasti-sem.