Književnost.
2 9
Vrtovca, je zagledala sedaj tudi v hrvaškem prevodu beli dan. Seveda je prevoditelj marsikaj pre-naredil, kar je zastarelo, ker je Vrtovčeva knjiga „Kmetijska kemija" že davno izdana. Knjigo, katera je razdeljena na šest delov, krasi poljudnost, dasi je o kemiji težko poljudno pisati, pa jo bo moglo zato tudi preprosto ljudstvo kaj dobro rabiti in se ž njo okoriščevati, ker je polna zlatih naukov.
Mrtvoj majci. Posvetio Rikard Katalinič-Jere-tov. 16°. Str. 56. Cena 50 novč. — V drobni, lični knjižici nam podaje pesnik petdeset pesmic, katere je povil na grob svoje davno umrle matere. Spoštovati moramo njegova čustva, saj je ljubezen do matere nekaj najplemenitejšega, posebno če se ji pridruži Še ljubezen do domovine, kakor se je v tej-le knjižici. Saj je nedavno zapel tudi naš  slovenski pesnik :
Spomin na mater pokopano, Komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, Naj tudi sto dožije let.
Pesmice se bero gladko; le želeti bi bilo več stvarnosti, različnosti in mnogo manj pretiranih primer, katere se tako rade in cesto rabijo pri mlajših hrvaških pesnikih. Kratka, jedrnata pesmica velja več kakor celi spev brez misli.
Sin pokojnega hrvaškega bana in slavnega pesnika „Čengič-Age" — Iv. Mažuraniča — bo izdal zbrane njegove pesmi. Zbirka bo zelo zanimiva, ker je večina njegovih pesmij do sedaj še nepri-občena, ker je, kakor znano, slavni pesnik, ko je izdal svoj preznameniti epos: Čengič-ago, povsem umolknil.  Zbirka bo  veljala  2  gld.
Češka književnost.
Češki duhovniki in katoliško socijalno slovstvo.
Če je prinesel „Dom in Svet" že o vseh strokah češke književnosti poročila, mislim, da ne bo odveč, ako omenim še kat. socijalno književnost. I — Izmed novodobnih ved je socijalna v sedanji dobi skoraj najvažnejša. Največji modroslovci vseh narodov premišljajo in delujejo na njenem polju. — Na Češkem od 1. 1890. niso posebno uspevali spisi, ki so obravnavali socijalno vprašanje le z znanstvenega stališča, zato ker suha znanstvena oblika ni znala vabiti čitateljev. Da, ne le da ni privabila bralcev, marveč še odvrnila jih je od sebe. Tem bolje se je priljubilo češkemu ljudstvu socijalno slovstvo „rdeče smeri", ki namerja razjasniti socijalno vprašanje s psovkami, z obrekovanjem, z lažjo, in — z nasiljem. Katoliških spisov bolj preprosto pisanih, s katerimi bi se lahko poučil tudi začetnik, do 1. 1890. ni bilo. Pa kako so se izpre-menili časi!
Sedaj imajo Čehi celo množico katoliških so-cijalnih   spisov,  ki   so  pisani   kakor  za   preprosto
ljudstvo, tako za učenjake. Le škoda, da so prišli malo prepozno! Pa kdo ima največje zasluge v tem oziru? Lahko rečemo: jedini duhovniki. — Češki duhovniki so stali pri zibelki prerojenega češkega naroda, imajo največje zasluge za češko slovstvo sploh, imajo največje zasluge tudi za katoliško  socijalno  slovstvo.
Dr. Edv. Brynych, kraljevograški škof, dr. Anton Lenz, Rud. Verba, dr. Rud. Horsky, Tom. Škrdle, Fr. Filip Konečnv, Fr. Vaneček, Fr. Burian in mnogi drugi so pravi stebri, ki vzdržujejo katol. narodno zavest in jo branijo s peresom in dejanjem proti krivim nazorom socijalnega demokratizma. Vsi so posvetili svoje moči v dušni temi životarečemu češkemu ljudstvu. Njihovi spisi so praktični. Pisatelji hočejo ne samo pokazati, kdo je povzročil narodno bedo, marveč podajejo nam tudi razna sredstva v popravo upadlih moralnih in gmotnih razmer narodnega gospodarstva. Vsi oni pisatelji so iz naroda in kot duhovniki živijo med narodom. Poznajo najbolje njegove bolezni in nadloge. Zato imajo največje zasluge za narod, katerega temelj je vsekako v srednjih njegovih stanovih; tem pomagajo ali z živo besedo, ali z dejanjem, ali s peresom.
I.    Časopisi „Vlast", „Vychovatel", „ Obrana vi'ry", zlasti pa „Delnicke noviny" in „Delnfk" so najboljši pripomočki, ali bolje katekizmi za katoliško ljudstvo v versko mešanih krajih ; in kako krepko vplivajo, razvidi se iz tega, da se jih je po teh časopisih izpreobrnilo  že mnogo.
II.   „Slova pravdv" so brošure, katere je prej izdajal znameniti katoliški apologet, sedanji kra-ljevograški škof, dr. Edv. Brynych in sedaj njegov vrli naslednik, kanonik Fr. Burian. „Slova pravdv" razmotrivajo v lahko umevnem zlogu najnavadnejša in najbolj pereča vprašanja o materijalizmu, o ateizmu, o liberalizmu, o socijalizmu in anarhizmu. Izhajajo že štiri leta ter so izvrstno zdravilo za ljudske bolezni in lek proti socijalnim demokratičnim  spisom.
III.   „Hffchy  společnosti."   Spisal Rud. Vrba. Grehi   človeške   družbe?    „ Zopet   to   karajoče
pridigovanje! Kdo bi bral take neumnosti!" zakliče morda kdo ¦— pa ni res ! Pisatelj, slikajoč sedanjo dobo, je imel najblažji namen : koristiti človeški družbi. Postavlja ji pred oči ogledalo, da zagleda svoje madeže, da sama sebe spozna in se poboljša. Pisatelj razlaga mirno pa odločno razmere, ki vladajo danes v družbi ; primerja jih s prejšnjimi in opozarja, v čem in kako so se izpridile. Človeška družba boleha, torej je potreba, da spozna svojo bolezen. Skromni pisatelj pa neče sam odločiti, kako se da vse popraviti, marveč sklicuje se na izkušenega znalca, krščanskega socijologa dr. Weissa in na znamenitega socijalnega demokrata Pavla Lafargueja. Dasi obsega spisek globoke resnice, vendar je jezik preprost in lahek.    Zato priporo-