GDK: 904(44) ONF (Office National des Forets) - Francoski državni urad za gozdove Milan ŠINKO• Onice National des Forets SVET EVROPE Ker je bil strokovni obisk pri francoskih državnih gozdarjih tesno povezan s Svetom Evrope, ki je obisk s pomočjo svoje orgam- zacije Naturopa pripravil, naj mi bo dovo- ljeno na kratko opisati to prestižno medna- rodno organizacijo, katere članica naj bi postala v kratkem tudi Slovenija. S pričetkom osamosvajanja Slovenije (ali z zaključkom razdruževanja) so se začeli tudi procesi njenega povezovanja. Ena iz- med oblik povezovanja v Evropi je Svet Evrope, meddržavna organizacija, ki jo je ustanovilo leta 1949 deset evropskih držav, danes pa šteje 27 držav. Najpomembnejše naloge Sveta Evrope so zaščita in krepitev demokracije ter človekovih pravic, reševa- nje družbenih problemov in krepitev evrop.: ske kulturne identitete. Čeprav v SloveniJI poznamo Svet Evrope po njegovem med- vladnem in medparlamentarnem delovanJu na področju politike, ki se odvija predvsem v Ministrskem svetu ter Evropski skupščini, so dejavnosti njegovih organov zelo široke. Tako se je evropska skupščina ukvarjala poleg političnih vprašanj tudi z zakonodajo, človekovimi pravicami, zdravstvom, druži- no, kulturo, izobraževanjem, kmetijstvom, okoljem, gospodarjenjem s prostorom, mi- gracijami, nasiljem in še z mnogimi drugimi področji. Za vsako področje skrbi posebna strokovna organizacija. Skupaj je v Svetu * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO Evrope zaposlenih okoli 1000 ljudi, ki so leta 1992 izvajali razne dejavnosti, ki so stale 310 milijonov DEM. CENTER NATUROPA Za gozd arje je zanimivo- predvsem oko- ljevarstveno podro,čje, ki se nanaša na zaščito in upravljanje naravnega okolja v Evropi, ohranjanje in vrednotenje človeko­ vega okolja in na iskanje načinov celost- nega upravljanja in načrtovanja. V ta na- men je bila leta 1982 sprejeta Bernska konvencija, ki naj bi upoštevala vse načine zaščite okolja, ki se nanašajo tako na živali kot na rastline. Za spodbujevanje okoljevar- stvene dejavnosti podeljujejo posebna pri- znanja. Dozdaj so podelili 34 Evropskih diplom - nagrad za ohranjena naravna območja. Ustanovili so tudi 288 zaščitenih biogenetskih rezervatov ter izvedli medijsko akcijo »spoštujmo življenje«. Posebej spod- * * * * * * * * * * * * CENTRE NA TURO PA Gozd V ~1. 1993 103 bujajo znanstveno sodelovanje za razisko- vanje naravnih in tehnoloških nesreč, ki lahko ogrozijo naše okolje. V Svetu Evrope izdajajo publikacije, ki s področja varovanja in gospodarjenja z okoljem, seznanjajo širšo in strokovno javnost. Pomembno de- lovno telo Sveta Evrope je CENTER NATU- ROPA, ki je bil ustanovljen zato, da bi prenašal spoznanja o pomembnosti izbolj- šanja kakovosti okolja. Osnovni namen Centra Naturopa je komuniciranje in prenos znanj, zato je njihovo geslo »prava informa- cija pravi osebi ob pravem času«. ln prav center Naturopa, ki ga vodi g. Hayo H. Hoekstra, je bil pobudnik študijskega obiska gozdarjev vzhodne Evrope. V Jugoslaviji so vabila za take dejavnosti poniknila v beograjskem birokratskem breznu, zdaj pa sta bila povabljena dva predstavnika Slove- nije. $tirinajstdnevne ekskurzije sva se ude- ležila avtor prispevka ter g. Baldomir Svetli- čič, dipl. inž. gozd., z Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ONF Obisk je bil namenjen predvsem spozna- vanju francoskih državnih institucij, in sicer tako tistih, ki neposredno gospodarijo z javnimi (državnimi in občinskimi) gozdovi, kot tudi vrhunskih državnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Francoske gozdove lahko lastniško raz- delimo na 73% zasebnih gozdov (1 0,5 milijona ha) ter 27% javnih gozdov (4,4 milijona ha), ki jih sestavlja 1, 73 milijona ha državnih gozdov ter 2,55 milijona ha občin­ skih gozdov. Z zasebnimi gozdovi gospoda- rijo lastniki sami, zasebni gozdarski izve- denci ali združenja lastnikov. Z vsemi jav- nimi gozdovi gospodari Državni urad za gozdove - Office National des Forets (s kratico ONF), ki je (državna) javna usta- nova s proizvodnim in komercialnim znača­ jem. Sredi šestdesetih let se je ONF preo- brazila iz ,,administrativnec( ustanove v javno podjetje. Poudariti je treba, da ONF nima skoraj nobene povezave z zasebnimi gozdovi in je tudi ne načrtuje. Sicer suho- parna številke nam prikažejo obseg ONF. Za gospodarjenje s 4,4 milijona ha (14 milijonov m3 poseka) gozdov, od tega do- 104 GozdV51,1993 brih 900.000 ha v francoskih prekomorskih deželah, je zaposlenih okoli 15.000 ljudi, od katerih je bilo leta 1990 541 diplomiranih inženirjev, 1255 gozdarskih tehnikov A (po naši lestvici inženirjev), 3995 tehnikov C (naši tehniki) in 1602 administrativna delav- ca. Organizacijsko je ONF zelo razvejana organizacija. Operativno vodstvo predstav- lja generalna direkcija v Parizu, ki ima za opravljanje vseh z zakonom predvidenih nalog vrsto specialističnih strokovnih služb. Na naslednji ravni deluje 25 regij (upravna funkcija), ki so do določene mere avtonom- ne, za neposredno operativno gospodarje- nje z gozdovi pa razdeljene še na 83 »gospodarskih enot«. Gospodarske enote sestavljajo gozdni obrati (skupaj 860), ki so nadalje razdeljeni še na skupaj 3950 revir- jev. Površine posameznih enot se lahko zaradi naravnih razmer zelo razlikujejo. S tremi milijardami frankov prihodka je deseta največja javna družba v državi. Finančno je ONF odvisna od gospodarjenja z gozdo- vi, saj je prihodek od prodaje donosov Kdo je ujetnik? Zaščita pomlajenih površin z ograjo. gozda (gozdni sortimenti, lovske pravice, nelesni gozdni proizvodi) glavni vir njenega proračuna. Vir sredstev je tudi prispevek za storitve, ki jih opravljajo za občinske go- zdove in subvencije države za posebne naloge. Dobiček kot razlika med prihodki in stroški gospodarjenja, med katere so všteta tudi načrtovana vlaganja v gozdove, gre v državni proračun. Zakon omejuje mono- polno ravnanje ONF na trgu ter preprečuje morebitne špekulacije pri prodaji gozdnih sortimentov z določili, s katerimi določa javno prodajo (licitacija) kot glavni način prodaje. Pooblastila funkcionarjev so pred- pisana z zakonom in zelo omejena. Predpi- san je tudi način obveščanja potencialnih kupcev, s katerim se zagotavlja popolno obveščenost tržnih subjektov. Večino let- nega etata prodajo na panju lesnim trgov- cem, ki imajo skupine za posek in spravilo. S strokovnim osebjem ONF nadzoruje izva- janje določb o pogojih poseka in spravila in so sestavni del pogodb o prodaji lesa. Finančna neodvisnost od države in odvi- snost od rezultatov gospodarjenja se ka- žeta v težnjah po racionalizaciji. Tako bo na primer uvajanje računalništva na vse ravni gospodarjenja z gozdovi omogočilo večjo finančno uspešnost- zaradi zmanjša- nja stroškov. Tudi za plače, saj bo npr. v Alzaciji po letu 2000 delalo namesto 450 strokovnih in administrativnih delavcev samo še 300. ONF je nekakšna ))država v državi«, saj ima poleg finančne avtonomnosti, ki je sicer pod drobnogledom Administrativnega sveta kot vrhovnega upravljalskega in nad- zornega organa, svojo službo za medna~ rodno dejavnost ter svoj izobraževalni cen- ter. Služba za mednarodne stike sodeluje z ustanovami v drugih državah, ki tako kot oni gospodarijo z državnimi gozdovi, isto- časno pa poskušajo zaposliti svoje strokov- njake na projektih zunaj Francije. Uslužbenci ONF nosijo enotna oblačila, pri čemer so slavnostne uniforme s poseb- nimi čepicami - za višje funkcionarje, zelo podobne vojaškim (žandarskim). Uniforme imajo tudi oznake, ki označujejo stopnjo na hierarhični lestvici in področje dela. Uni- forme nosijo predvsem pri postopkih za prodajo gozdnih sortimentov, nadzorovanju gozdov ter uradnih postopkih. Posebne omembe je vreden njihov izo- braževalni center v Velaine-en-Haye pri Nancyu. V njem se (do)izobrazijo vsi kadri, ki delajo v ONF. Izobraževalni center je najsodobneje opremljen, tako za teoretične predmete kot praktično delo. V njem izobra- žujejo tudi vso administrativno osebje. Po- leg osnovnega izobraževanja (inženirji, teh- niki, delovodje, gozdni delavci, administra- cija, posvečajo posebno pozornost načr­ tnemu obnavljanju in dopolnjevanju znanj vseh profilov. Vsako leto sodeluje na različ­ nih oblikah izobraževanja v tem centru okoli 2400 uslužbencev ONF. Potrebe po znanju se povečujejo iz leta v leto, saj so še leta 1983-84 izobraževali dobrih 400 zaposlenih. ln kakšno ceno ima znanje? Plače so v ONF enake za enaka delovna mesta oziroma izobrazbo po vsej Franciji in jih določa direkcija v Parizu. Omeniti je treba, da Pariz odloča tudi o številu zapo- slenih in njihovi strukturi na posameznem območju. Zanimive so tudi številke, ki pove- jo, da ima tehnik neto plačo okoli 1 0.000 FF, inženir pa za 60% več. Gozdarji ONF s ponosom nosijo svoje uniforme. Gozd V 51, 1993 105 Vodstvo centra posebej poudarja njihov interes za mednarodno povezovanje in že- lje po vzpostavljanju novih zvez. Omeniti velja tudi ogled posebnega obra- ta, ki mi sicer ne bi vzbudil toliko pozornosti (morda domotožja ?), če ne bi prihajal iz države, ki meji na vojna območja. Naš obisk je bil namreč usmerjen v severo- vzhodno Francijo (Aizacija, Lorraine), kjer so bile v preteklosti velike vojaške bitke. Posledice prve in druge svetovne vojne občutijo gozdarji in lesarji še danes, saj so ostanki eksplozivnih teles še vedno prisotni. Na območjih bitk iz prve svetovne vojne so našli tudi do 3 kilograme kovinskih delcev na kvadratni meter gozdne površine. To predstavlja velik gospodarski problem, saj so gozdni sortimenti s kovinskimi delci ve- liko manj vredni. Zato je ONF ustanovila mehanizirane skladišče v Champ le Luc, kjer s posebno natančnimi detektorji (hlod pregledajo v dveh sekundah in odkrijejo 2 g težak kovinski delec teoretično do 50 cm globoko), ki so povezani z računalniki, ti pa z žago za krojenje, izrežejo kovinske delce in optimalno skrojijo posamezne sortimen- te. Zmogljivost te opreme in 11 zaposlenih je okoli 80.000 m3 na leto. Vsak tako pregle- dan in obdelan sortiment dobi svojo oznako in posebno potrdilo o neoporečnosti in zato na trgu višjo ceno (1 000 FF/m3) kot nepre- gledan (120 FF/m3). Posebno področje dejavnosti ONF je tudi skrb za naravno dediščino in prosto živeče živali. Naravni parki - rezervati z visoko ravnijo varovanja narave - so v Franciji možni samo v državnih gozdovih ali v občinskih, če se občine tako odločijo in potem tako določijo v gozdnogospodarskih načrtih. Na takih območjih dobi ONF po- sebne dotacije države ali lokalnih skupno- sti. Gospodarjenje z gozdovi za lov pomeni v proračunu ONF okoli 10% prihodkov, kar pa je trdo prislužen denar. Več kot je divjadi, višja je cena !ovnih pravic, ki jih oddajo najboljšemu ponudniku. Zato mo- rajo predvsem mlade sestoje pred (zavest- no) visokim staležem divjadi posebej skrbno varovati na mehanske in tudi ke- Dediščina prve svetovne vojne (vse slike- foto: M. Šinko) 106 Gozd V 51, 1993 mične načine. Vendar gozdarji ne gospoda- rijo z divjadjo samostojno, ampak pri tem sodelujejo s posebno službo pri ministrstvu za okolje, ki je pravzaprav pristojna za prosto živeče živali in sprejema vse ključne odločitve v zvezi z njimi. Zaradi tega prihaja tudi do "kratkih stikov« pri pogledih na reševanje problemov. Na gojenje gozdov so v ONF posebej ponosni, zato so nam predstavili kar nekaj sestojev, s katerimi gospodarijo. Kljub te- mu, da so zelo odvisni od prihodkov ii gozda, menijo, da gospodarijo na način, ki je blizu naravi (proche de nature). Pred- vsem v primerjavi z nemškim gozdarstvom menijo, da gospodarijo sonaravne. Vsak gozdnogojitven ukrep je prilagojen rastišč­ nim razmeram in ekonomiki. Zato je visoka raven znanja o rastišču značilnost gozdar- jev ONF. Obnova gozdov je ponekod na- GDK: 902.1 ravna, pri umetni pa uporabljajo rastišču prilagojene drevesne vrste, zato ni prese- netljiv velik delež obnov gozdov z listavci. Za umetno obnovo listavcev uporabljajo sadike iz lastnih drevesnic, ki so visoko specializirane in strokovno usposobljene ustanove. Za njihov način gojenja gozdov bi slovenski gozdarji uporabljali oznako »šablonsko((, kljub temu, da znajo francoski gozdarji utemeljiti posamezen ukrep. Se- veda se ni bilo mogoče izogniti primerjavam s stanjem v zasebnih gozdovih, ki večinoma kažejo popolnoma drugačno podobo. Go- zdarji ONF s tem niso preveč •>obremenje- ni«. Pogovorom na to temo so se izogibali, češ da nimajo dovolj podatkov, da niso pristojni in podobno. Gozdarstvo neke države ima lahko več plati in tisto, ki jo kaže ONF, je vredno spoznati. Pa še radi se predstavijo! Jesenkovo priznanje za leto 1993 Antonu Simoniču, dipl. inž. gozd. Obrazložitev Anton Simonič je diplomiral leta 1958 na Gozdarskem oddelku FAGV. Sodelovanje s prof. dr. S. Valentinčičem že pred diplomo je usodno zaznamovalo njegovo kasnejšo strokovno usmerjenost v živalski svet kot integralni del gozdnih ekosistemov. Simoni- čeva službena pot je zelo pestra. Začel jo je že pred diplomo na IGLIS-u, leta 1960 je predaval varstvo gozdov in lovstvo na Sred- nji gozdarski šoli v Postojni. Želel je spo- znati pravo gozdarsko prakso, zato je prev- zel mesto pomočnika na gozdni upravi Bohinjska Bistrica, kjer je ostal do leta 1962. Od leta 1962 do 1969 je delal kot šel terenskih ekip pri Biroju za gozdnogospo- darsko načrtovanje v Ljubljani. Izdeloval je gozdnogospodarske in Jovskogospodarske načrte. Od leta 1970 do 1976 je delal na Slove- nijalesu, na oddelku za tropske vrste lesa, kjer je imel priložnost obiskovati Centralno Afriko in se seznaniti s tropskim gozdom in njegovim živalstvom. V sredini leta 1976 je dobil razpisano mesto direktorja Gojitvenega lovišča "Je- len" Snežnik pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer je delal do leta 1981, nato pa do leta 1984 na skupnih službah Gozd- nega gospodarstva v Postojni. To je ob- dobje v njegovi delovni karieri, ko se je njegova strokovna nagnjenost popolnoma ujela z delovnim mestom. V Notranjskem lovskogojitvenem območju je uveljavil eko- sistemski pristop pri usklajevanju številčno­ sti divjadi s kapacitetami njenega življenj- skega okolja, ki je znan pod imenom "kon- trolna metoda gospodarjenja z divjadjo«. Uspehi, ki so bili pri tem doseženi po svojem pomenu daleč presegajo okvir no- tranjskega, oziroma postojnskega območja. Uveljavljena metoda predstavlja bistveni sestavni del celostnega in adaptivnega usmerjanja razvoja gozdov na ekosistem- skih osnovah. Doseženi uspehi v Notranjskem lovsko- gojitvenem območju pomenijo_ obračun s GozdV 51,1993 107