Poglejte na itftvilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CHeliee 3-1242
žSth. UMO »t t be Pot Oftice m Ne« f**. N. t-, »nto Act o/ C«ngreM of March Srd, 187».
V« KOT HA DAN DOBIVAT*
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (IzrsMil mM
i? -v
4 s: Citajte, kar Vm ranima VI ,
No. 2 — Stev. 2
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 5, 1942 - PONEDELJEK, 5. JANUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
POGODBA ZDR
ENIH NARODOV
26 DR2AV SE JE ZAVEZALO, DA NE BODO SKLENILE SEPARATNEGA MIRU Z OSI5ČEM. — V BESEDILU JE TOČKA, DA RUSUA NI OBVEZANA GLEDE JAPONSKE
Iz Bele hiše je bilo v petek naznanjeno, da je '26 zavezniških držav podpisaJo pogodbo, s katero ko ^e zavezale, da ne bodo sklenile separatnega nn-ru z osiečem, ali pa s katerokoli državo osiača.
Drža,ve so obljubile skupno vojaško in gospodarsko silo proti Nemčiji, Italiji in Japonski.
Pogodba, h kateri pripada tudi Rusija, je po svojem besedilu sestavljena tako, da aa sedaj Rusija še ni obvezana l>o-jevati se proti Japonski.
Pogodba, 'ki je 'bila podpisala kmalu zatem, ko se je Winston Churchill vrnil iz Kanade v Ws'aJiingioiu je tela ob i-stem času oznanjena v vseh državah, ki se l»ore proti osi-šeu ter so jo podpisale naslednjo države:
Združene države, Anglija, Rusija, Kitajska, Avstralija, Belgija, Kanada, Co*ta Riea, Jugoslavija, Kuba, Čelioslova-ška, San Salvador, Grška, Guatemala, Haiti, Honduras Indija, Luksenbur^Tka, Hofevnd-ska, Nova (Zelandija, Nikara-gva, Norve&ka, Panama, Poij-si> , Jtt/nn Afrika ftrttoSmiie«.
V pogt bi 26 držav, fei so se zavezale, da. z drŽavam i osišča ne bodo sklenile separatnega 111 i m, ni ralbljen izraz "-za vezni'ke države", ali kaj sličnega, temveč "združeni narodi." --Pogodbo je predsednik Roosevelt sestavljal več dni in noči in ob -..'30 v sredo zjutraj je zapisal "zdruzeui narodi."
Zgodovinska izjava "združenih narodov" je pisana s pisalnim strojem na štirih straneh zforto obrabljenega papirja. Za vsako drŽavo pa je vsak zastopnik lastnoročno najprej zapisal ime države, katero za-stoi>a, nato pa je izjavo podpisal.
Izjavo je najprej podpisal predsednik Roosevelt in je napisal naslednje: — "Done at Washington, Jauuarv First, 1942, The United States of America, by franklin L). Roosevelt. *'
Za njim so podpisali Winston Churchill za Anglijo, Maksim Li tv j nov za U.S.8.R.,' Tse-wen Soong, vnanji minister za Narodno vlado kitajske republike in sicer 1. januarja 1942 v Beli hiši.
Ostalih 22 držav pa je podpisalo 2. januarja po abecednem redu svoje države v una,-du nadomestnega državnega tajnika A. A. Berle.
Ruska ofenziva se nadaljuje
Ruske čete so deloma obkolili Možaisk.—Artilerija že obstreljuje nemške postojanke y mestu. — Umik nemške armade je zabranjen.
V Moskvi je »bilo uradno naznanjeno, da je rdeča armada zavzela Borovsk, ki je veli-' ke važnosti za varnost Možai- V bojazni, da bodo Rusi -še >k«, ki se še nahaja v nemških j dalje prodirali v svoji p roti-rok-?Ji.	I ofenzivi, ko (pričeli Nemci gra-
Fktrovsk se nahaja nO '»»ilj'diti tri Obrambne črte; dve Ha
Nemci grade tri obrambne čvte
jmrozapadno od Moskve in "J.»
milj jugovzhodno od Možniska db glavni cesti, ki pelje \a »Smolenska v Moskvo. Nemci so v "bitki za Borovsk izgubili
Poljskem, tretjo pa of> stari nemško-]»oljski meji, da bo ibranil.M pravo .Ventčijo. Prva dbranrbnu črta je prvotna Stalinova utrjena črta. katero z
mnoaro vojaikov in velikansko J vso naglico utrjujejo. Rusi so množino vojnega mi-terjaja ter | m Sf* Ji novo črto zgradili tako, se še niso mogli utrditi v novi da so'bile Utrdi K' obrnjene pro-
črti.
Poročila s fronte naznanjajo. da Rusi ostajajo ponoči In podnevi nemške postojanko na vseh krajih dolge fronte, toda iposebno omenjen je !»i! samo Borovsk.
Rusi so že obšli Možaisk na jugu pri Borovskeni, na severu pa oni Vo 1 oho 1 ams'ka. Xemei se izpred MožaLs/ka skoro ne
ti.
Poročilo kz Stockihohna pravi, da se Rusi in Nemci že 1k>-re po ulicah Moža i ska, kjer i-majo Nemci okoli S divizij vojaštva.
Z zavzetjem Moža.nka — kar s*e more vsak čas zgoditi — bodo 'Nemcem prekrižani zadnji računi, da se l>o mogla poražena nemška armada vstaviti saj pri Vijazmi, 100 milj za-padno od Moskve. in tam pre-zimiti.
Prejšnjo rusko poročilo o boju pri Možaisku se glasi:
Ruska artilerija je pričela obstreljevati Možaisk, ki je zadnja utrdba notranje obrambne črtte Moskve, hifanterija pa je pripravljena, da naskoči mesto in |)ožene nemški deveti armadni kor iz važne postojanke. V petek je mrsko vrhovno poveljstvo pozviailo nemško armado, da se poda, ker je obkoljena. Ruski poveljnik je dal nemški amadi 24 ur časa ter naznanil: "Podajte se, »ali pa nmrite!"
Poročila iz Stoekholma naznanjajo, da zadnje dne pošilja jo Rusi velikansko <armado pred Moža rs k in da je razvrščena v polkrogu okoli mesta. Na tem krajin imajo Rusi okoli 30 divizij, med katerimi jih je .šest mehaniziranih,
ti Nemčiji; Nemci pa ji-li sedaj obračajo proti Rusiji.
"Stalinova črta teče od let-ske meje proti jugu, jzapadno od Minska, preseka velika Pin-ska močvirja ter se konča ob .stari meji med Poljsko in Ru-munsko.
Druga obrambna črta je močnejša od prve ter teče ob
jrrcrre}b~ tmidknft 1 in bodo" za je-"	^	tudi iimjii med
Nemčijo in Rusijo j>o razdelitvi Poljske v času rusko-nem-škega "prijateljstva." Ta črta je primeromai zelo močna, ker so jo Nemci navzlic, "prijateljstvu" takoj |>o zasedbi Poljske začeli utrjevati.
Z deli na tej črti so Nemci prenehali oib vpadu v Rusijo, kajti n Skd ar si niso mogli misliti, da bi bilo sploh kdaj mogoče, da foi se Rusi obrnili in jih pričeli goniti nazaj. Značilno pa je, aa so pričeli z deli
naj tej črti že v/pričetku decembra.
Da so pa Xwnci v velikem st ni hu pred H n>i, je i lokaz t re-tja obrambna <*-rla ob Odri. lr-t r j t* v ji ii je te ""rte dofcaauje. <la Nemci pričakujejo, <Ia se IhkIo Rusi polastili <*le Poljske. To črto, ki toče za}rajftno od reke, so že pričeli graditi sredi novembra, k<> je nemško vrhovno poveljstvo pričelo slutiti, da IhhIo Rusi vaarili nazaj, 1 >b er-ti rastejo utrjeni stolpi iz jekla in betona ko gobe jk> dežju. oa>i je črta oddaljena nad 500 milj on stare rnsko-poljske meje in do KXX) milj od nemško-ruski h bojišč.
Na drugi in tretji obrambni črti je )k>1o<» poljskih vojnih ujet nikov zaposlenih še fiO.OOO poljslkih delavcev, ki vsled pičle hrane, nezadostne obleke in trudejra mraza umirajo v velikem številu.
Nevtralni vojaški opa-zoval-ci poročajo, da <e dela na o-brambnih črttili nadaljujejo z nenavadno nagli«-o. kar kaže, da so Nemci prepričani, da Ru>i s svojo ofenzivo ne Ikkio še tako kmalu prenehali. Poleg tega pa nemški vojaški kro-iri sami priznavajo, da je nemški generalni i^tab po<lce--njeva 1 rusko v«>jaško silo.
Junaška vloga ruskih žen v vojni
Na miljone ruskih žena in deklet s luži v obrambi domovine v tovarnah, na kmetijah, na ladjah in celo na boj. polju kot zdravnice in postrežnice.
Poročila z Iztoka
Registracija za obrambo
Najbrže 8. februarja se bo pričela registracija, čije eilj je 23,000,000 inož za vojaško in drugo za cibrsmbo poirobno službo. Po scuttmjem načrta bodo mladeniči od 18. do 'JO. leta in starejši možje od .^6. do t)4. leta registrirani za splošno o-brambno delo.
Natančno registracijo bo razglasil predsednHt Roosevelt s posobnim odlokom.
Japonci obstreljujejo Corregidor
Vojni department v Washing! ona naznanja, da so japonski aeroplani v soljoto bom bardirali Corregidor, ameriški Gibraltar na Filipinih.
Corregidor brani vhod v Manilo in dokler Japonci na zavzamejo Corregidora, s e pris^i3:nišča Manile sploh ne morejo posluževati. Močna trdnjava pa se more držati še več mesecev.
pričeli največjo ofenzivo v se-dajni vojni. Okoli Možai^ka imajo Nemci samo 10 divizij,
. Malo više od Možaiska proti severu prodirajo Rusi od Sta-rice po dolini Vokare v jugoza-padni smeri in se bližajo Rže-vu.
Nad trdnjavo je priletelo <>0 jafpouskih bonibnikov in dru-ter i>odO)o.ij, aeroplanov in iKMiiiba rdi ra-
il
vali trdnjavo. I'bitih je bilo 13 vojakov, .'if) pa ranjenih. Povzročena škoda pa je neznatna.
V trdnjavi lorregidor ima uajlbrže svoj glavni stan general Douglas MacArthur, čegar n:iloga je braniti Filipine.
Pomorska bitka na Pacifiku
"Daily Mail" v Londonu po-ixn'a, da so se nekje na Pacifiku »popadle iwneris3ke iti j k -[Hii^.ke bojne ladje.
Tik -za rde*%> armado, ki ^o-ni nemško razbito armado od Moskve, je druga črt. i ruske obrambe, čije junaško tlelo bo živeUj v zgodovini kot blesteč z^rled |Kižrtvovalno?-ti rn>ke že-
Karkoli je .bilo-pisano do sedaj o ruski "ženi, j«* le malenkost, kaj setlaj dela tik za glavno fonto. Mnogo je povesti o junaških ženah drug?!; narodov, to«la v sedanj; vojni ruski« žena prekaša v>e.
Na iniljone ruskih žena in deklet tlela po tovarnah, na kmetijah, na ladjah, pri o-htam.ln domovine,'v zia»*-iti ~tu-žlbi in na "Železnica!.. Toda to še lit vse. Na tisoče žena in dekleti v organiziranih .skupinah sledi ruski armadi, ki potiski nazaj Neinee «*ez s snegom in ledom pokrite -ti pe.
In delo, ki ga opravlja jo, je neprecenljive vrednosti za armado, kajti v mrazu, sr<-ia neizmerno trdega dela potrebuje vojak mnogo več Jirane in to-plote. Nemci umirajo ;>-. mr-zlilisfei T^rX" steTT než«tes:( nč~ li rane.
Žene tik fronto kuhajo za vojake hrano, prinašajo jim sorko jnjačo in Oblačil, ter o-deje. Nosijo ]>a tudi s -eboj puške in muni<*ijo in v troj nice. Sledeč aniKidi, lovijo ziio-stale Nemce, ali pa jih posire-lijr», ako ^e jim prostovoljno ne jjodajo.
Zagrinjalo, ki je zii^iinjalo rusko fronto, je prevalilo Nem ce o njihovi cenitvi ruske armade. Tiuli diplonmti po celem .-.vetu so bili o tem v temi. Hitler z vsem svojim vohun-'stvoiu in peto kolono tu mogel pogIe4lati zii to zagrinjalo. In ta velikanska sila, za glavno fronto je bila celemu s v.'tu nežna I KI'.
Žene delajo na veliki n kolektivnih kmetijah, da preživljajo armado. S kmetij -o dale konje armadi in ravno konji igrajo s (m kaj največjo vlogo v ruski ofenzivi. Žene pa brez konj olxlelujejo polja, same vlačijo "plug in brano in voz.
V ozadju glede živeža ni ui-kakeara ]M»tnanjkanja in celo u-jetniki dohiva.jo dovolj hrane.
RUMUNSKI KAROL BO PRIČEL VSTAJO
Prijatelji bivšega rumun-ke-ira kralja Karo!a, ki živi s svojo ženo Magdo in dvornim ministrom Erneštoin Frdaria-iioni v ntali vili sretli velikega vrta v (*oyaocanu, pre<bnestju mehišhe.ini glavnega mesta, pravijo, da iio Karol v kratkem izdal okolic ii«;i> rumunski narod, <la se uviame proti osi-
Karol je zatj/ust i 1 svojo domovino jeseni lea 3940, ko mu je Hitler sjH)ro*51, <Ia bo le njegov cmIIumI iz dežele oiivarova I Rumuivsko nemške oknpa-<*ije. Predno [>a je odpotoval, je izd-a l na rumunski tiarod ratz-glas, v katerem je svojega >iua I ]>rinca Mihaila imenoval za' svojega namestnika, kot via-1 daria Rumunske.
odpovedal kraljevemu prestolu hi da se v rumnske vladarske |>osle ne bo vmešaval toliko časa, dokler ostane rumunski narod zvest njegovemu širni Mihajlu.
Njegovi prijatelji pravijo, da je vlada ministrskega predsednika generala Antonesca dovolila Nemčiji zasesti Ru-munsko, je pahnila Rumunsko v sramotno vojno in je dovolila mlademu kralju Mihajlu,
da je od[H»tova 1 v tujino.
Po zadnjih p<>ročilih se nahaja kralj Miha j v Florehci pri svoji materi princesi Heleni, to«la pod strogim nadzorstvom nemškega. (Jestapa.
Karol namerava priti v Zdr. •države, kjer se bo sam oklical kot načelnika "svobodne Ru-Ivarol pravi, da se ni nikdar imunske."
Goi
;eja zjvui ^aratHf. t_ nj k two-
tor s strojnicami oibstrelje- i
rtVyVO^^'W • —»."VCv,
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS - in STAMPS

napadati jiemške stojanke 12 milj severno od Theodosije, kjer so se tudi zavzeli neko mesto. Ubitih je bilo najmanj 2000 Nemcev in Ku-V vseh teh l>ojih se ka_že ve-!muneev, Rusi pa so tudi zaplenili 140 težkih strojnic, 150 av-
liikansika i*u«ka zračna sila, ki je prvih šešt mesecev vojne i-mePa velika0-Tu1 i!zgifibe.
Rti-si prihajajo v iboj s hitrejšimi in močnejšimi aero-plani, kot pa v početku vojne 'Mnogo večji so tndi najnovejši bombniki, ki morejo nositi mnogo težje bombe. Ru*ki zračni sili poveljuje general Ser- {nic in 552 železniških voz, ua-bakov.	jloženiih z živežem, obleko in
Na Krimu ko Rusi pričeli munioijo.
tomatičnih pušk in 48 toi>ov.
Na »reli južni fronti sq NenK'i zadnji tecien v decenubru imeli 10,000 samo ubitih.
Tefkom napatfe na Kere so Rusi zajeli 22 popolnoma nepoškodovanih tankov, 128 s<troj-
Angleži «e umikajo I na Mala ji
Angleži priznavajo, da so utrjene po-'pri obrambi Siuga^mra in Bornea doživeli nove poraze. Japoncev ni-so mogli vstavili v bojih v džunglih v.dolini Pe-r. ka 280 milj severno od S<n-i^apnra in so se v soboto umaknili v nove -postojanke.
Tudi na Borneo so Japoi ci imeli uspehe ter so v »rtboto zavzeli Weston, 100 milj severo-pad no od B<luneja na severni obali otoka.
Kako daleč so se Amgleži u-maknili severno od Siiigajjura, poročilo ne po ve, tenia ker so y ,teku hOji db reki Perafc, tedaj mora to biti kakih 240 milj severno od Simcapura.
n so ostale v notranjosti dežele. Vse delo na kmetijah o-pravljajo ženske.
Po tovarnah delajo žene po 12 ur na <fcrn. Mnoge so s,, zelo doibro izurile v mehaniki.
Tatjana Pvožva je vojaška iužiuirka in nadzira veliko tovarno za oklopne avtomobile. Mlada dekleta so pilotke na ir-govskih a^roplanih, kajti vsi moški piloti mečejo fl>om.be na umikajoče se Nemce.
Na ruskih trgovskih parni kril ni nič. m.;;lij kot HKK) žem^ in deklet. 20,000 pa jih je zaposlenih v pristaniščih in vJačil-nih ladjah. IMnogo je kapitank na 'parni'kilt jki ruskih rekah, ena pa celo poveljuje prtsrnikn, ki vrr/.i po svetovni it morjili, četudi je stara šele 28 Jc^t. Neko drugo mlado dekle n-pravljVb ves železniški promet v Moskvi in okolici. Svojega mesta ni nikdar /ajmstila, niti tedaj, ko je bila Moskva ol»-legana.
Na fronti je mnogo veščih y.dnivnic in n«ai tisoče bol niča rk. JMarsika'tera je pokazala veliko .junaštvo, ko je rešila kakega vojakji v goG&du sredi toče so vrttžnih svinčenk in bomb.
Ruske žtjia pa. lusmo organizirane kot vojaki, kakor je bilo pogosto napačno porpča-iio. To je bilo jioročano, ker so nemški letalci videli žene za fronto pri njihovem poslu s puško na rami.
Nemci niso do>ti cenili miške žene aa, fronto in veliko važnosti njenega dela, Nemci so tudi podcenjevali rusko vojaško silo, u računal i so se tudi glede ruske zime, največ j>a so se p reva rili glede ruske žene.
In vse to napačno domnevanje je dovodi o Nemce do propasti.
Hitler je ibil trdno prepričam, <la bo s svojo strogo disciplinirano armado zavzel Moskvo pred nastopom zime in da bo njegova armada na gor-kem v Moskvi čakala pomladi. Toda Moskva se ni podala in Hitlerjevo armado je zalotila zima in sneg, ki je na mnogih krajih deibel 10 čevljev. Vsepovsod se širijo velikanske, s snegom pokrite planjave in^vsleti severne svetlobe so sneg leske-če, da jemlje vojakom vid.
Zato nemški vojaki skor<> napol sh«j)i tavajo proti svoji — domovini.
ZADNJA URA NA "ARK ROYAL*
Prizor na krovu angleške matične ladje zia aeroplane "A-rk Royal", predno je h!
pljena v »Sredozemskenuiiorju. Angleži so skušali pote gniti latijo na varno, p.. i.
'>c to-
"GLAS NARODA" — N>w Yor*
Monday, fanaafY 5, 1942
USTANOVLJEN L lili
GLAS NARODA
(TOICB or TH1 riOFlJ)
99
i>*Md mmA fmOii.bad by »»mum* PaMtahtof C—pwiy, (A OorpoCMlo«). Frank	ProaMent; J. Lopatat, Sec. —	of boriti««! ot tbo
carpOHltloa Ud ftddreMea of above officers: S WKST ISth STJUiVT, NEW IOBK, N. t.
49th Year
"8ta» Naruda la iHOml «f*rj day arapt Saturday«. Hiuidajra and Holiday a
eobarrtptioB learly $•.—. Advertisement oo Agreement.
£a relo Mo relja llat aa Ameriko In Kanado — j i* ik>I l*t* —; .:': aa tet rt leta »1.50. — Za New York h celo leto S7.—; aa pol leta (S KO. Za !o<«fmitto aa oelo leto $7.—; aa pot leta »8.80.
f---.--_-
I' '8toi Naroda" ialiaja /aakl dan Urannlil sobot, nedelj In praxntkor.
Ji -0LAJ8 NARODA." tU WEST IStfa STREET. NEW YORK M. T. Teleplnme: CHelaea t—1 Ut
Sovražni inozemci morejo še postati državljani
f
žavljanov naj drialie zagotovljena, da iriti Ž*ir'ni department. niti kaka vladna oblast jih no bo nadlegovala, dokler se- obna«}0 v soglasju z zakonom," jepdal Attornev
Ckneral, Franci* Biddle.
Govor hrv^keg;a faiana v Detroitu
ODNOŠAJI MED RUSIJO IN JAPONSKO
Ali bo šla Rusija v vojno proti Japonski? Na to vprašanje je najlažje odgovoriti z nasprotnim vprašanjem: Zakaj Rusija Se ni napovedala Japonski vojne?
V prvem ogorčenju nad japonskim izdajalskim uapa-dom na Pearl Harbor je seveda vsak Amerikanec bil mnenja, da je takoj trebU (bombardirati Tokio in druga večja japonska mesta in sicer naj 'bi ruski in ameriški aeroplani nesli maščevani je na Japonsko Iz Vladivostoba,
Vse to se pa ni zgodilo, Četudi je "Pravda'' o^tro ob-t-ojalo japont&i napad. In ker je tedaj 'bila: Moskva Se V nevarnosti, da jo zavzamejo Nemci, se je Washingtona in Londona polotila bojnizen, da *bo mogoče Moskva sklenila kak kompromis z oi?iščem.
Tudi Izjave novega ruskega poslanika Maksima M. Litvinova na prvi časnikarski konferenci niso odstranile te liojazni. Namignil je samo, da Rusija za sedaj ne mara imeti nobenega novega sovražnika.
Zadnje tedne pa je ruska armaoa odgovorila v^em kritikom in dvomljivcem. Nemce je pognala nazaj na celi dolgi fronti in jih podi Se dalje proti zapadli. In prav nič ne kaže, ako se bodo mogli Nemci kaj kmalu vstaviti in postaviti kako novo obrambno črto na mrzlih ruskih stepah.
Preofbralt je prišel prenaglo in novo črto je treba dolgo časa pripravljati in utrjevati. Še pred tremi tedni so se Nemci ogabno ibahali, da z daljnogledi že morejo videti stolpe Moskve. Tedaj niti najmanj nLso mislili na kak umik.
Danes ni več mogoče misliti, da bi se Rusi .bali spopasti se z Jteponci.
Druga zapreka — ako se more v tem slučaju sploh govoriti o kaki zapreki — za vojno med Rusijo m Japonsko pa je nevtralna in nenapadalna pogodba, ki jo je spomladi sklenil Josuke Macnoka z Rusijo.
In ko je Nemčija napadla Rusijo m je predsednik Roosevelt obljubil Rusiji vso pomoč Združenih držav, se je Josip Stalin za to pomoč iskreno zahvalil, ne da bi <bila kaka t »osebna zveza med Rusijo in Združenimi državami. Če bi bila med dbema državama ka&a! zveza, bi Stalin Snatral japonski napad na Pearl Harbor za zadosten povod, da bi odpovedal nevtra hiostno pogodbo in Japnski napovedal vojno.
Razgovori med Rooseveltom 111 Churchillom v Wash-in t^tonu so rodili auglo-ameriški vojni svet, v katerega bodo pritegnjene vse države, ki se bore proti odšču, med njimi tudi t . S. S. R. V tem slučaju bo Rusija avtomatično postala sovražnica Japonske.
Ako bi prišlo do tega, da bi Iz Vladivostofca in drugih sibirskih krajev aeroplani napadli japonska mesta, Rusi ne bi hoteli napadati samo z malim številom aeroplanov, temveč z veliko silo. Rusija ima sicer dovolj aeroplanov, tankov in topov, da more odbiti vsak napad na Sibirijo, zlasti sedaj, ko ima1 Japonska dovolj opravila na Filipinih in pri Singapurn, pri vsem tem pa še nima dovolj bombnikov, da -bi ž njimi mogla -uspeSuo napadati japonska mesta.
Poleg tega pa je Rusija velikan, ne samo po svojem obsegu. temveč tudi v drugih ozirih. Rusija tudi nikdar ne pozabi in nikdar ne odpusti. Rusija se Se dobro spominja ja-t onske vojne leta 1904. spominja se, da so Jaiponci zasedli Vladivostok in pomorsko pokrajino od leta 1918 do 1922.
Ldta KK>4 so Ja]>onci napadli Port Arthur ravno tako m-pričakovano, kot so napadli Pearl Harbor. V tej vojni so Rusi izgubili Korejo in Mandžurijo ter veliki pristanišči Daljni in Port Arthur. Tega Rusi niso pozabili.
Lz vsega tega .ie mogoče sklepati,- da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna, samo cta se fbo mogoče za nekaj časa še odložila.
Kako stojijo oni Amerikan-ci nemškega ali italijanskega rojstva, katerih prošnja za državljanstvo ni bila rešena, je bilo razjasnjeno od Attorney General, Francis Biddle
V protislovju z govoricami, ki so krožile ob isshruhu vojne, je Mr. Biddle izjavil, da ni res, da se bodo od državljanstva izključili oni, ki so v tehničnem pogledu sovražni inozemci — enemy aliens — ako so začeli korake za naturalizacijo dve leti, prcdno je bila vojna n; povedana.
"Dočim je treba po zakonu naložiti nekatere omejitve pri naturalizaciji nemških in itali-l.iafftskih Hiozenucov,"' je rekel Biddle. "njihova edina s vrha je daj;4i vladi mogočnost-, da more iztrebiti 0110 razmeroma malo število sovražnih jinozeniicev upornega značaja" i Koliko malo inozenrcev uteg-1 no biti zapopadenih v to kate-l gorijo, je, kakor se poudarja, j i nzvideti iz dejstva, da le pri-I bližno 3.000 Nemcev. Italijan-| rov in Japonccrv je bilo dose-Idaj zaprtih izmed več kot j 1.100.000 inožcniice-v teh narodnosti.
j "Nemški ali italijaiftki ino-I zemec more še vedno biti na-!turaliziran," je izjavil Mir. Biddle, "ako dne 2 1941 je imel prvi papir, ki jejerov in ki sem njegov, bil vsaj dve leti, ne pa več kot Se v ti^ti vojhi je bil ves noš ! >edem let star; ali pa ako ji j hrvatski kmečki narod « dtišc 1 bi^vpravičen zaprositi za na-|in s srcem na istem hoj&ea. turalrzacijo brez potrebe prve-jkyr smo tudi mi danes. Zato go papirja (kot v slučaju moža sem skupno z dragimi svojimi
JEKBY KOPRIVŠEK in njefov orkester na plohah
Terezinka Polka
Na plantneah—vaR5ek Štv. Al 575 lil tKJQUESNB UNIVERSITY TAMBURICA — str. M «71
Za taz. cenik in cene ploSČ se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 We*t 4 2nd Street, New York
(J<*X3.) — I jvi.tski ban' dr. Ivan Subašič e imel -pri svojem obisku Ifr-atom. Srbom in Slovencem meta Detroita, 21. decenibra 1941 ?kdeči govor:
"N(^potrebn^ j«1 izgirbiti le eno samo besfcto. ki bi jo po-tratifi za opotar.janj? na čas in kraj v katerem živimo >n dogotlke, ki se vrsti jo okrog nas.	1
Vojni čas jo in mi smo v državi, ki. je v v<jjni. Mislim, da bo ta naš razsrovor in ta naš sestanek potekel v opominih na preteklost od prejšnje vojne dalje, da bi nwgH dojeti \-so ne&nost sedanjosti. Pri vs-j '»voji skromnosti vam bom ta-
fjostavili temelje, trdne in moč- j ne, za dokončno in pravično! rešitev vseh naših notranjžh razmer, drža%Tio-pravnlh vpra-š»nj na-s, Srbov, 'Hrvatov in r ' SlovCnctrv. Z dokončno roštit-vijo teh i vprašanj pa bi nastal t' melj za ure« ničen je velike Jugoslavije od Jadranskega do 0 :a»e>ga inorjal
GRDINOVI KOLENDARJI
Kdor Se^aima velikega in pomembnega STENSKEGA KOLEDARJA ZA L. 1942, ta naj ta-koj piše ponj. — Grdino-va firma jih ima še nekaj, da (gfii lahko odda.
Pišite lia: [ A. G-RDINA in SrINOVI 1-053 E. ^62nd STREET CLEVELuVND, O.
1—2.
o.
ki do njih čuti največjo ijubt zen in ki^2a li^mi samo on pretaka »olza.«. Ta. so: nt samo življenja njegove rodbine, oče-Sporazumne je imel tudi nek tov.in	otrok in vnukov,
— morda — varžnejši cilj, ta cilj je bil pripravljenost za dogodke. ki so bili pred ntn«. ki ^ prišli, ki smo jih morali sprp.ieti proti naši volji in zaradi katerih danes preživljamo vs. strahote našo narodne Kal-vnrije.
V trenutku, ko je sovražnik človeštva, ali, katkor ga sum imenujem, "vitez zla«'' napadel bratsko Čeh os lo vaško, smo videli, kaj prihaja. Ko pa je na-
Dosti se je govorilo, da sovjetska Rusija namerava skleniti posebni mir fc Nemčijo. Hitler je skušal pred in po vstopu Združenih držav v vojno ponuditi roko v vpravo Rusom. Rusi so- pa zavrnili vea-t ko pomkibo za mir ki so ceio povdarili, da »amo in edino na .neniAfci zemlji »e bo za en-krrft 4n vselej .sklenil mir. Prfed kratkim je govoril v E. Davi e s,
va>n in domovine, človeških duš, temveč tudi življenja odjMontreahi Joseph bilke in drov<.sa.do živaliee«ia 1 bivši ameriški poslanik v.Mo-telidka, ki ga gladi in krmi vjskvi. Mr. Davies i>ozna Ruxijo svojem lilevn: l>uša ki t?kojin tudi sovjet>ker tvoditelje in ljubi življenje, duša, ki je v In splošno Ruse. Rekel je med
takem strahu pred Neskončnim in se večno murva v religiji — taka duša ne more biti zločinska.
Zato jaz odbijam in. nikdar ne bom nehal odbijati samo nrlsel- a kaj šele izvrševanje najmanjšega zločina, ki se da
padel nafco drago bratsko Polj- nes pripisuj«? mo.iemfa hrvatsko, in ko nam je pokazal vse " strahote zločlnstva, kakšnega
kr.j povedal da ^ v pre^i v 2<Trdorini do s^.fni no-vojni bil vo.iak. na vseh boji-narod napravil nad drugim ta. t.-ko trdim * V b!VS1 Av*tn-11	videli ,trahote. dogodkov,	^
sikemn narodn.
drugim, da častna beseda sovjetske vlade je dovolj dobra za njega, in da zaupa ruskemu narodu.
Sedaj pa prihaja neoficijel-no poročilo* iz Nemčije, da je začela nemška vlada nemude-1110 graditi utrdbe na nemško -ruski meji, da zadrži mski vpad: Pravzaprav bo to trojna
ji volji, na rn-eznipkih boji-|ki so nain riha^5 naproti «e,h pa po moji volji m po za- SfrFražnilc nas jp ]lltro pohočti\. decenfbra povedi naroda, ki sem bil nje-1	p
Zavezniško vrhovno poveljstvo
Predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik Winston Churchill sta iz Bele hiše naznanila', da je bilo postavljeno skupno poveljstvo za "združene narode", ki so v vojni z osiščem na jugoza-paduemu Pacifiku ler da je vrhovni poveljnik angleški general sir Ardiiibfdd P. Wawell. Pod njegovo poveljstvo spadajo ameriške, angleške in ho-lands'ke armade na Daljnem Iztoku.
"Wuvellovn naloga je braniti Siircrapur, Holauds-ko Vzhodno Indijo, Avstralijo ih N0V0 Zelandijo. Pri tem -trm bodo pomagali, amerp&ki general G. H. Brett, (načelnik ameriškega zračnega zjbora, in bo Wawel-
lov namestnik ter v WaweUovi odsotnosti vHiovni poveljnik; ameriški admiral Thonlas C. Ha rt in Wawellov šef generalnega štaba general sir Ilenn* Pownall.
General č'ankajšek pa je poveljnik kopenskih in zračnih armad "združenih nsairodov'' na Kitajskem, v Indo Kini in Thai land i ji. V 0 anka jšeko ve m glavnem stanu bodo tudi an-irieški in ameriški štbibni častniki.	i --tv*.
Siična skupna povelj«tva "botlo postavljeni tudi po drugih frontah in bo obenem tudi imenovan rikupni zavezniški svet za zalaganje <a«rmad z voj
mmi-potrefbščiiiaini.
državljana oziroma žene držav ljanke), aH pa, ako je njegova prošnja za državljanstvo visela na sodni ji."
"Ve!ndarle,,, je rekel Mr. Biddle, "zr.kon določa natančno preiskavo prošenj s strani sovražnih inozem-eev in radi tega vse naturalizaeijske prošnje, ki so visele ob izbruhu vojne nA sodišču, ostanejo neredne za devet—deset dni. A>ko preiskava kakem slučaju odkrije informacijo n& škodo onega, ki prosi za naturalizacijo. naturalizacijski urad sme predložiti svoj ugovor natura-lizacijskemu sodišču proti te-Tnu, da -e dotičniku podeli državljanstvo.
"Nemci in Italijanci, ki niso državljani in ki ne morejo biti zapopad-t ni v tri goii omenjene klasifikacije, morejo postati državljani le 11a en način. Morajo prijaviti svojo željo, da hočejo postati državljani, naturalizaiciiskemiu uradu, ki potom justičnega departmenta bo jih strogo preiskal, da se ugotovi njihova loyalno«t. Ako bo poročilo povoljno, jih predsednik Združenih držav more oprostiti od klasifikacij? .so-
tovariši tudi jaz dobrovol.iec jugoplovanske vojake v bojnih vrstah dara.tTijili zaveznikov.
I>uli naixxla nas je vodil v borbi za svoJmkIo. ,Prva bitka, ki smo jo bili, je bila za rešitev iz stolet-niJi spon Av^tro-Ogrske Z zavezniško zmago »no dobili proti Avstro-Ogrski našo polno svobodo, zmagali ^mo torej v_ borbi za svobodo proti tistemu, ki smo se proti njemu boiili.
Dvajset let ste poslušali vss»-kovrstne pritožbe, mrmranja in izraze nezadovoljnosti, ker se ni do^ecrla taka s^-oboda, kakršno smo si zamišljali in ki smo jo pričakovali. Hrv^iski nr»rod 20 let -še na pre i vodi borbo za svobodo, za priznanje narodne »samobitnosti in oživljen je njegove državnosti.
Nočem in ne l>om prihajal z žalostnimi skomini. Vsi naši spori, ki so bili tf žki in neprijetni. so bili naši notranji spori in zato k^r so bili naši. ker so se dogajali v eni rodbini, so tudi lahko tako hitro prenehali, tako nenadno, kakor je nenadno in hitro prišel s«porazum. Ne rečem in ne maram trditi, da so ne s sporazumom rešila vsa na
toda vojskovanje v naših go-roll in planinah, kjer se naš m>-rod še dane« bori, je dokaz, da nas ni zlomil in to pomeni upanje in upravičeno zaupanje, da nas nikdar zmagal in zlomil ne bo. Naš sovra-žnik, skupni sovražnik, je proti natn uporabil mnosro močnejše sredstvo kot «ta puške in topove,. nporiVbil je orožje sovraštva in razdora med nami, južno-slovanskinii brati. Tudi danee hoče, da bi se med seboj nbijali, in v kolikor se nfu to ne posreči, prikazuje- da se 7,1ms pobijamo. Na-š«>l je svoje Qui-lmgc, ki jim je dal v roke oblast — navidezno oblast — as tem si je skoval orodje, g katerim hoče opravičiti vso strahoto dtjanj, ki jih sam. samo on, kakor nad drugimi premaganimi narodi, teko
tKakor sem dejal in naslikal. zavarovalna <Ma. Prva je Sta-dušo našenra hrvatskega kme-'linova črta, druga je črta, ki •da je ista tudi}so jo na llitro zgradili pote?n duša -srh-kes^a in slovenskega ko šo Rusi • vkorakali na
kmeta, tudi duša bolgarskega in češkecra in slovnškeera in poljskega kmeta in tistega veli kegro. ruskegra. kmeta.
'To je zna«"-11 nos t vseh ne« Slo-
Poljsko po nemškem vpadu.
Včeraj Se je zxlelo Berlinu ta novicti dovolj važna, da so jo zanikali. Nemei pravijo, da imajo dovolj moči in orožja, vanev in to je ukorda na.hnoč- da lahko zadržijo vsak ruski
nejša poteza v značaju Slovana. kajti vsi Slovani smo kmečko ljudstvo. .
Dokaz tega, da je • ta naša duš£»" vdana življenju na sploh in življenju človeka po-^-bej. je tudi ta, da so se prvi spopadi, a v zvezi s tem tudi prve vstaje radi teptanja človeških pravic, zgodili na telesu Slovana/najprej na telesu Češke in Slovaške, potem Poljske, nato nas, južnih Slovanov in končno velike Rudije. Doka?:, da kmečka slovanska duša želi o-stati na braniku svobod-, človekovih pravierin človečanctva se zrcali v lK>r*>ah. ki spričo
tudi nad nami počenja. Zanj) u jih strmi jo vsi narod«, borbah.
je potrebno zavarovati vrata njegove poti, ki se imenuje "Drang naeh OsfcenT, s svojimi
ki se bi je jo zdaj po širnih ste-p'fc Rn=iie.
- Da se sovražniku ne bo po-
vpad.
Po vojnih poročilih, je razvidno, da se Nemci dvakrat tako hitro umikajo kot so prodirali. -— V kratkem se <bo videlo, ako lahko Nem^i zadržijo Jlnsp pri Stalinovi črti. To 'bo
prva preiskušiy;r.
*
Predkratkim je predela a-merišVa vlada ogromni par-nik Francoske črte "'Norman-dieFitaneozi so zgradili to ladjo na tak imčin,'da se more brez velike predelave, spremeniti v transportni paraik ali pa v matično Ia<djo zjt aeroplane. Parnikov ime je bil pre-drugačen, in sedaj se imenuje
NadsljeranJ^ n» 4. stnuH.
vražnih inozentcev in naturali- i !a notranja vprašanja med Sr-zacijsko postopanje more po- H in Hrvati po tej strani ter tem začeti svoj tok,	Slovenci po drugi. Nekaj pa
"Velika veČin an aš i h nedr-| trdim: da smo s sporazumom
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
KUHARSKA KNJIGA^ 1
Recipes §f Ali Nations l <
(V angleškem jeziku J ; RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2B
h ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani'^Jit
Becepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so! tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil (
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo z$J\1 fcnhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in#i ^EOlpI^^	• J1'
aročito pri ^XZZ^^Z^^t \
00
KN^iOARM SLOVNIC PUBLISHING CO.
216 West Street :	Kew York, N. Y.
Zopet~sprejemaino naročilo za to ranimivo knjigo.
Ijndnri. in zato je pripravil, za-j srečilo naših narodov oslaihiti to izvršuje toliko umorov, zato'in v krvavem sovraštvu i^tre-preliva toliko krvi. največ med j biti. o tem nam ne le vliva up
Si*bi potem med Slovenci in naj	---* •
to med Hrvati. Naša mala, a ljuba Slovenija je razsekana in razcepljena in vendar, ona živi, in Še bo živela, kajti če ona ne bo živela, tudi na* ne bo.
Nemčija je ustvarila tako imenovano "neodvisno Hrvatsko "a-njen uajlepšr del dala svojemu soudeležencu pri nasiljih na-d človefštvoml To je naša Dalmacija, naše Primorje naš Jadran. Da o srbstvu i« drugi strani rajši sploh ne govorim, kajti to je danes za nas najbolj boleče vprašanje, ine bolj boleče za same brate Srbe. Tam se obeša in ubija staro in mlado, moške ki žensko, brez obzirov. Ta velika bolečina in trpljenje je naša bolečina in naše trpljenje. Moja želja* je, da bi ta bolečina bila bnako porazdeljena med nami Hrvati in Slovenci kakor med Si'bi.
!To je moja želja zato, ker sem otrok hrvatske vasi in hrvatskega kmečkega naroda. Tak vam hočem pokazati duišo kmečkega naroda, kakršno v sebi nosijo vsi moji kmetje, ki jo nosim v set>i tudi jaz, dušo, ki je enaka v svoji etiki, v svoji religiji, v svojem kultu srca itn duše, v svojih merilih za poštenje iu pravičnost. Ta duša je patrijarhalna, konzervativna in je 'večno zatopljena v svojo revno a slavno tradicijo. Vi vsi ste s kmetov, kakor jaz, in mi vsi vemo, kako nas krnet ljubi svojo zemljo in zakaj jo tako ljuSbi. Svojo zemljo liu-bi» ker niu daje- živlenje, k zanj pomenijo vse, ki sam njihovo lepoto najboljše raiaume,
Illlllliiutlllllllllllifllllilllttilllllllflll
Note
za
P l A N O -HARMONIKO ali KLAVIR
ladja "Lafayette7'.' . Vsakemu Amerikfancu je znano ime Lafayette. Gen. Lafayette je dosti pomagal tej deželi v najnujnejših ur ali. In tudi ladja, ki nosi njegovo častno ime, se bo izkaznla v tej borbi proti zatiranju.
Tuje fašistične legije, ki se 11 bojujejo na *trani Nemčije v =S ;Rusiji nimajo dosti sreče* Po-ročano je <bilo že o Italijanih, Romunih, -.Madžarih, in Slova-gg Ikih. Vsi so imeli strašne izgube. Sedaj pa prihaja porodilo o Francovi "motlri divizi-= ji/' ki je skoro bila po^^olnoma uničena vbitki na ruski fronti. .8000 tisoč mož te divizije je bilo v enem samem boju ubitih.
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
PO JEZERO
KOLO_
OlBIO VALLET STLVIA POLKA
TAM NA V.RTNI GREDI UCBIBOR WALTZ
SPAVAJ. MILKA .MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VBTU . OJ, MAR1ČKA. FEGLJAJ
Zidana marela (polka)
VESELI BRATCI (mHmrka)
JBARClCA
MLADI KAPETANE
KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
POJDI- Z MENOJ DOL & PLANINE
GREMO NA ŠTAJERSKO ŠTAJERlf?
35 centov komad 3 za $1.
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA	= Po ,35« komad: - Jfaročite pri
KNJIGARNI 1 3 '' ;	S 8LOVEVIC PUBLISHING CO. « tU Wost 18th SL. New York g
=illllll!IIIHilllllllll!lllll!llllllllllllllllll
Včeraj je župan La Guardia otvoril kaiupanjo za fond Ude-čega križa v mestu New Yor-ku. — Vsak meščan v me?tu naj prispeva neikoiiko, in naj bo dar še tako majhen. Rojaki po* drugih naseLbinali! V \'a-šem okraju se tudi ndbirajo ~ ! prispevki za Rdeči križ. Po-= treba je velika, skušajte pripomoči.
* *
^ VPKAiŠANJE
Rbd živel ;bi ko vi veselo, Rad z vami radostuo hi pel; Ko bi sr$e me ne bolelo, Ko mogel (biti-bi vesel, .
Saj kamor koli- mi pogleda Oko, povsod, povsod gorje! Človeka skrb preganja bleda, Težava tare mu srce.
Kjako»;bi mogel mirno zreti Jaz brata svojega gorje? Kako veselo mogel peti, Ko njemu ibol mori srce?
(Antoa Funtek.)
_-_______
.j
NARODA" — New Ink
Monday, January 5, 1942
VSTANOVLJEN L till
J AMOS BERENYI:
HjDarovi^SvJ |Treh Kraljev
Od daleč je prišla nekega dne! govoril otrok s pov^šeuimi oč-
na Jožefov dom Elizabeta, žena modrega duhovna Zaharije, ki je bila teta Mariji. Po večerji sta se ženski dolgo pogo-
nu.-	-...-.
sladko nestnpilostjo, kako je hotel pospešiti pripovedovanje in je tudi določil, v ka-
varjali, Jožef je opravljal svo-lkem redu naj se vrsth je delo, z njima pa je'bedel tu- "'Najprej boš povedala, kadi otrok in se veselo igral mno-jko *e je napotil k nam kralj, ki go dalje kot ponavadi. Pred'je prinesel zlato, nato boš pii-pohiočjo pa je ob prvem, peteli- povtdovala o kralju s kadilom. ni nem klicni Marija naročila o- nato pa o tistem •črnem kralju, t roku, naj gre v posteljo, ker je ki mi je prinesel balzam.'* že pozno.	j Zunaj je divjala nemirna.
Petleten je bil tedaj otrok , vlažna noč in v takem času je zelo živ in razumen.	.v toplih domovih mirnih ljudi
[Na materino beriedo si je sle-j sladka povest vsn-komfur viseč, kel suknjico, zlezel je v čisto I Otrok je srečen umikal, ko posteljo in se v sladkem drgetu se je mati usedla k njemu na skrčil, ko je potegnil nase sla-'posteljo. Marija pa mu je pohotno odejo. Elizabeta pa je i loži la roko na glavo in po vesla k njemu, sedla k postelji injdala povest treh kraljev tako, ga smehljaje se zrla ter mu pri-'kot jo je druge krati že pripo-povedovala o Janezu, svojem j vedovabi. sinu. Ko je mati pripravila' "'Na svetu so živeli trije mo-
težko
mizo, se je tudi sklonila nad posteljo, da bi popravila vzgla-vje pod otrokom. Jožef pa se je v kotu vzravnal nad svojim delom in visoko nad njegovo glivo dvignil brlečo lučko in ?iU je s ponižnim, srečnim občudovanjem nt kaj hipov opazoval. Tedaj je otrok sedel, se razigrano zasmejal proti plamenu luči, kakor .imajo otroci navado, lovili z vekami igro trepetajoče luči. Nenadoma je pritegnil materino glavo k svojemu ličeeu in ji zaši petal na uho:
"Pripoveduj še li."
UiPozno je," se je protivihi mati. toda otrok je spoznal v njenem irlasu. da. prošnje ne bodo zaman.
"Samo eno pripoveduj, nato boiu zaspal.*'
M.irija se je ozrla na Elizabeto.
'"O čem pa naj pripovedujem?"	. . , .
'"Pripoveduj o treh kraljih." 1 j očka je plapolala še na robu stružnice in očetova senca se je na široko raztezala po steni. Marija si je snela robec z glave in zresnjeno vprašala otroka:
"Zakaj hočeš, da bi to pripovedovala"?"
"Ker je to najlepše,'' je od-
gočoi kralji; eden tam, kjer soucp zahaja, drugi naA-zliodu. in trettji daleč na jugu, kjer imajo ljudje črne ohraze.
Tedaj si se rodil ti. toda daleč od tod, med takimi ljudmi, ki nas niso poznali ter nas niso sprejeli v svoje domove. Sta novali smo v slabem hlevu, zunaj na robu mesta, toda dobri Bog je prižgal nad nami veliko svetlo zvezdo, ki je vodila t od i od daleč zelo mnogo ljudi k jiaiti.
iZvezda je imela tak sij, da so tra v daljavi opazili tudi trije mogočni kralji, eden od tod. drugi od tam. in v*i trije so rekli: "Napotimo *e in ponesimo darove tja. R,»er se blešči ta zvezda."
Napotili so se vsi trije. En z zapada, drugi z vzhoda, inj tretji od juga, vsi trije v smeri zvezde, ki je sijala nad njimi.
Vzhodni kralj si je rekel, ko se j« napotil: Zakaj bi se obte-žil doma? Mnogo davkoplačevalcev imam, spotoma se l>om ustavil pred vsako hišo in ne Hom odnehal, dokler mi ne da zlatnika, da me bo vredno mo-ie darilo, ki ga hočem prinesti. Sel bom s konjem in z dvema osličema; na konjn bom jahal,
na osla pa bom naložil darilo.	; ^. - • "
Tako je tudi storil. Napotil se je. sam na konju, poleg njega pa osla. Spotoma se je u-stavil v vsaki hiši in terjal na račun zaostalega davka zlatnik. Osla sta prišla z dvema zlatima bremenom« k nam in kralj je vse sipal prt d nas ter se je srečen hvalil, kako težko je zbral diagoceno in veliko darilo. .
Drugi veliki kralj je videl tudi svejltfbo zvezde na vzhodu, a njega je vodila druga ni i sel. Na pot je vzel ~vrečo kadila in obljubil je, da se bo ustavil pri vsakem svetišču in bo daroval bogu svetišča, da bi blagoslovil tebe.
Mimo sto in *to cerkva je po-potoval i n povsod je za žgal o-genj na oltarju. Toda ko je dvignil roko s kadilom nad oltar. se je žerjavica nenadoma izpreineuila v liladun p; pel. In kipi bogov nad žrtveuiki so se povsod sesuli v prah. In mogočni kralj ti je prinesel tisto kadilo, ki ga maliki niso upali sprejeti od njega.
Tretji kralj se je napotil k tebi otl juga. Bil je modrec črnega obraza, toda pobožne (hiše. Na oslico je položil veliko l>o«odoT polun čudovite uiire.
— Najstrašnejše na .svetu je trpljenje slabotnega človeka — je dejal svojemu služabniku, ko -se je podal na pot. — Toda tu imam čudovito zxoe? balzama, ki so jo pripravili moji načenjala in ta ozdravi vsako bolečo rano. Vlil sem jo v posodo in ponesem jra otroku, da ne hi mučila dolga bolezen ne nje-gi>- ne iregove.
Popotoval je skozi države fn po poti je povsod srečeval- ljudi. ki jim je zloba* ali 'bolezen zadala hude rano. Kjegovo <tr>-
►vcu senzacij
99
tCe ImčeU postati wkrobat
snrrti, potem se morate obrniti na gd.-poeU A. Hamida v Kew Yorku, -ki JK> "manager vieh vmtolonieev.*' Gospod A. Kami d je zastopnik vseli zani-Sevalcev. smrti, pozna vse' motoriste, ki zntfo brea nevarnosti drveti skoti steklene zapreke. in vse drzne letaloe. ki skačejo z gorečna letala, pa tudi ljudi, ki znajouf»tno poskrbeti za avtomobilsko nesrečo ali na konju skočijo v vodo z zelo vteokaga zidu. Človek le .ne sme imeti p i\ velikega strahu za življenje in mora biti dohec akrobat, ki oforiadn umetnost padanja — kajti v teip je ravno vsa umetnost — potlej se lalike zanesete, da. ste se pri teni gospodu obrnili na pravi naslov. .
'Naslov na vratih te "trgovine senzacij" pomeni* drw si tu lahko naroČite vsafco poljubno vmtoloiuno akrobatsko umetnost. Aaiieričani imajo močne živce, in so v tem pogledu zelo razvajeni. > .
• l"4KkrivuoM vseh teh pred-stav," pravi llaniid, "jc umetnost padanja. C« navaden človek i*ade iz avtomobila, ki vc zi CO milj na uro, si v v^ini primurov zloani vrat. Moji a-k robat i pa ^e ix avtome*bila. ki vozi 90 milj na uro, vržejo na hrbet in se smehljaje poberejo. ko da >e ne bi prav nič favrfodilo. Imajo namreč izreden smisel za ravnotežje in obvladajo umetnost, da v kritičnem trenutku računajo a vsako desetiitka -ekunde."
Na primer Lucky :Teeter. *> kralj avtomobilskih akrobatov se s hitrostjo 60 milj s svojim starim avtomobilom zaleti v žeh*znthi4onsko steno in si niti prsta nc- zvije Trenutek pred zaMrnn namreč sko-»"•i na zadnji >edež. To se pa Zgodi tako hitro, da gledalec
skok smatra že kot posledica zaleta. I.ieckv Teeter se zna na nagnjeni ee*ti s tovornim avtomobilom trifcrat prekucniti, tako da kosi avtomobila le* po sto nv. t rov . daleč. On sam pa aaradi svetega izrednega .-misla za ravnotei;e in ob-
pogoj pa' je, da- se v oviro zale t i natanko v predpisanem kotu, namreč za las vertikalno. Najmanjša nepravilnost ali -po-, še.vni zalet pomenita, gotovo smrt. Nič ntanj nevarne pa niso akrobacije z živalmi. ■
h. Carver zvezdnik med Mr. Hamifdovimi .akrobati, že .dvanajst let isxaja vratolomne skoke v vodo na konjeveamlirb-. tu. z dvajset metrov visokega zidu. V tem t primeril pa ne velja izgubiti ravnotežja, treba .•:e je krčevito okhmiti konjske grive. Živali so pri takšnih skokih le re*lko ranijo, jeade-cetrr se .pa pogosto zgoeTi, da si pri udarcu .v vodo kaj zlomijo.
Od leta 1S134 do danes pa je .po podatkih pisarne 3kCr. Hamida prt ne.šte.vilnih vrato-1 (Mi mi h prt dstavali njegovih varovancev hodilo le sedem smrtnih .nesreč, dokaz kako a-krcfhati oHvla^lajo svoj smrtno-nevfTen poklic.
t , ——' r—- y~--,
KITAJSKA ZMAGA
Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo včeraj v lAtki.pri faaigši libitih 30,1)00 Japoncev, ki pričeli ofeuzi-7o proti Hunan provinci. Pre ' tem pa jefoilo v d veli daeu ubitih 22,000 Jaoneevv tako da. so v petih dneh izgu!l>Lli 52,000 vojakov.	•	*. '
Po včearjsnjeiu porazu so Japonci v velikem neredu umi« kiijo. ■Šesta japonska divizija je bila skoro popolnoma uničena. Trikrat so že Japonci z uc-skokoin }Kitskuš;ili zavzeti Cang-ša, toda vselej so <bili z velikimi izgubami vrženi nazaj.. V {eb Ito.jwi je bilo tudi ubitih več japonskih častnikov.
Sladkor se je podražil
V Washingtouu je bilo naznanjeno, ela bodo gospe>dinje z današnjim dnem morale več plačevati za sladkor, ker je pri 100 funtih surovega! sladko j a poskočila cena. "od $3.50 na $3t74. jeivladi vsoglaaju z načrtom vlade, ela pridelek sladkorga krta J942 li^ Ktibi kupi po $2.(i5 za 100 funtov.
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni meaee. droga dan to tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In itroBkov, Vra prosimo, da akniate naročnino pravoSatno poravnati. Pošljite naročnino naiarncat Mm aH Jo pa plačaj le na 4emu aasfopnikc' v Vaieic. kraja ali katerem n latoed aaatopnlkov, kojlb Imena bo tiskana a debelimi črkami, ker bo npravt-e*ni obiBkati toni druge naselbine, kjer Je kaj mJUi rojakov naseljeni!) Zastopnik bo Vam taročU potrdilo aa plaCano naročnino.
CALJFOltNIA':
Ban k'ranclaco, Jaeab Luskin
COLOUA1HJ;
Pueblo, Peter Culi«. Waiaenburg, Bi. J. Barak
INDIANA:
IndlanapoUs: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevAU Cicero, J. Pitlas (Chicago, Otoara
In IUlnols) Joiiet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spetlcb Mascoctab, Frank AngosOn North Chicago In Waukegan, WsMh.
MAMXLAND:
Kltamiiler. fr. Vedaptvae MICHIGAN:
Detroit, L. Hank si MINNESOTA:
Chlsboim, J. Lukanlcb Ely, Job. J. Bveleth, Louis . .GUbert, Louis V«
Hlbblug John Povie MONTANA:
Hmmdnp, ML M. Panlaa waaboe. L Champa K1BBSA8KA: Omaha. P. WBW YORK: BrooU/b, Gowan'Ja Carl .TJttle Falls. Worcester, Peter OHIO: Baibci toi^
Cteveiand, Anton Bobek. Okna. Knr linger, Jacob Reanlk. Job- »Upnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Koab Toangstown. Anton Pkslj OBEGON:
Oregon Citj. J. Koblar PBNNSILVANIA : Bessemer, John Javnikar Conemaugb, i. Breasvec	1
Ooverdale in okoUca. Mrs. Itus
Export,
FarreU. Jerry Okorn Forest City,
Fr. Blodnlkar Greensburg, fVtnk Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcich
se zdmvo kožo.
i»V fihniih včasih vidimo moto. ki di*ve proti stekleni zi:-prehi, ali proti ledeni goreči steni, zavarovani z a«l>c«t.nini ylemom. ftpretnošt. pogum in brcapogojno obvladanje telesa canogačijo takšno skrajno drzno senzacijo, ki po njej. kakor trdi Mr. Hami<l, Američani zelo po\*prasnjejK. Akrobat mora voziti tako hitm da razbito steklo ali gOTwe deske zletijo za njim, v smer vožnje, pred-
Kvayn. Ant. Taušelj Luserne. Frank Ballsek Midway. Jo^a inat Pittsburgh in okoUca. Philip Pragni Steeitod, A. Bm Turtle Creek, FV. Sektfres> Wwt	Joft^ph JortB ••
WISCONSIN. Milwaukee, Weat Aliltf, Fr. StaSk Sheboygan, Jssepl
WTOMIKO: Rock Springs, Levis DlamondvtUe. Joe RoU«n
bro «ree ni moglo gledat i t rfn vladanja svoje umetnosti odne Ijenjn in v sleherno bolečo rano je kanil ; od--čudovite mirine amesi. : K^cv je prispel <em, nni je od dragocen p mire ostalo samo za škatlico in kralj je ohža-lovai, da je ostalo razdelil u*h1 do t jo. To je povest o treh kra-ljih-" ' .
in-Jto je1 ^Marija tiho dokončala .svoje besede, je otrok utonil v globoko spanje. Tedaj se je Klrzabeia obrnila k Mari ji in ji dejafc : * .: .
■"•Glej. zdaj se spomiiim. da te nisem še nikoli vprašala, kaj1 je ibilo z darili?"
Marija pa je (pobožala obraz sj>ečegu otroka in odvrnila:
^ Zlato za-padnoga kralja sem skrila v posteljo, da ga ne bi opazili tuji ljudje in nas zaradi njega napadli. Toda naslednji dan je postal otrokov Obraz kot ogenj, telo mu je gorelo v vročici in tako graeno je zrl na oiarjtr, kot .da bi naju ne poznal. Podnevi in ponoči je le stokal, dokler darila nismo vzeli iz postelje in ga razdelili med siromake. Kadilo smo pa pred veliko nočjo poslali v Je-nrealeiTf s-vetfwčn.
"In balzam?'* je vprašala ElizaJbeta.. . ; ■
Marijo je prevzela žalost in tiho je dejala: "Tega sem shranila." '4Za koga ga hraniS "Zanj." .	. . •
»Z. glavo je pokazala na spečega otroka in zamišljeno tibo dodala, kot bi le sobi razlagala misel, blodečo t dalji. • ^
"'Črni kralj je dejal, -da balzam ozdravi vsako rano. Hranila sem ga v skrinji in ga nikomur nisem pokazala.- Pa je nekoč .pozno zvečer jfrwel-k nam strgan, krvaveč: .človek. Razbojniki so ga napadli viri-
TA fUl HAMDI'
Španci na ruski fronti
Rir-ko vrhovno nrmadno poveljstvo je sinoči sporočilo, tla je bila na fronti uničena .*koro
cola divizija španskih prostovoljcev*. Nek iipaut?ki ujetnik
je priznal, da je Mo ubitih nad njegovih tovariše**.
. LLst Iv.vest ja" pravi, da je rnska armada sedaj odločna v >vojem.oklepu, da i»ožene. Keiu na njihova lastna tla, kjer l K) IkmIočo bojišče. ^ /t v
Pomagajte- vladi v tej na-
rodni stiski. Zgradite o-M>rauil»no steno s tem, da kupujete	•
DISPENSE SAVINGS BONDS • in S TAMP S
PREBRISANA IZKORlŠČE-VALKA.
Mfis*. Dora While je svetla Zvezdnica na varietejskenn nebu. Lepa plesalka hna tnnogo saubačev in elaje tistemu «ve-tu- v katerem se ne dolgočasijo, pogoste prilike, za pogovore. Med' njene ča^tilt-e je spadal mlad edvetnik. Seznanil. se jc z njo, ko jo nekoč v njenem iiiveuu .voeTil tožbo proti neke-nra varietejskenm ravnatelju. Tožba se je kou«čala ugodno za njo in tako je uspešni odve tnik kmalu postal rcie Ijnbavnik.
Sledila je idila, ki pa ni dolgo trajala. I^epa mlada ženska u#u je dajala pač povode za ljubosumnost, bilo. je mnogo prepi iov in pomiritev, dokler se ih enh etnik končno naveličal. Na vljuden način jo .je odslovil. Lepa Dora je bila tisti čes vanj slučajno spat zelo zaljubljena. - Silno jo je potrla ta odslovitev, vendar pa je imela toliko praktičnega duha, da ga je pozval u. naj bi ji grenko kroglico slovesa osladil z do-narnim darom. Odvetnik je takoj izvelek*4 čekovno knjiži-co in je napisal nakazila za o tisoč-dolar jev. To je lepo plesalko zelo ganilo.
Ledilko si pa predstavljamo njeno i~aKočaranje, ko je naslednji elan stopila v banko in so ji tam povedali, da izplačila takšne vsote trenutno ne morebiti. Spr\ra ni zvedela vzroka-čez nekoliko dni brezaisp. šniii
poskusov, da bi prišla do de-narjh, pa ji je uspelo omrežiti bančnega blagajnika, da ji je priznal resnico: za eek enostavno ni bilo kritja. Odvetnikova imovina je znašala samo 4600 dolarjev. Toda ple>alka si je znala pomagati. Izprosila »i jo od nekega prijatelja 'posn.jilo 400 dolarjev, to vsoto je na njeno željo uslužni blagajnik vknjižil na odvetnikov račun in ko se jp to zgoe&h>^-j.e pre-Ibrivana lepotica zahtevala od banke; naj jt izplača na Ček .5 trsoč, dolarjev, saj je bil t-ek <se-daj krit. .Tako se je tuefj zgodilo. Prijatelju je takoj vrnila "406 dolarjev in ostanek je olxlrzala.
-Jii-u*.! ,' un ■ : lJi
r A Z P a o, P SLOVENS
K N J IG
^o zmerni clni
. , Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank
"fceller.J ' Be Je no€l znali junak, (IM^teJenkiJ) Flloiofska zgodba (Alojz Jirasek) ' Kaj se je Mukam sanjale (V. Kare-
ledke) • ' Na' nulirnlb nefih (Franc FrISrb) * freter Pavei-cDkvnr (Dr. I.- -Prefeff) Pravica Kladiva H Vladimir U«B(lb) Slika Doriane <ira» (Oscar WUde) Verne duše-v vicali < Prosper lUrime) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. I>e-Btojerski)
v : Pa 7 0q . ^vez^k.,.
I3o O liri da tn JBKoljn (IranMelik)
Po 75c zvezek
Belfeser (Refer Bertede)- ^ Po strani klobuk (Damlr Mul) Z krti Panter (Sinelnlr Ghjdt) Bde€a MeCIa (0. R. Frleh)
. Po $ t zvezek
I'srabljeni nriHJoal (B; G. gtffsr) VerWicus (Pater Kajetan) Sirko <E. S. IVsnpssn) Rudarska balada (Marija Mnjerjem) Prigodke «ekeUee Maje (Wsldrwr
Bonsets)	-
Ping^inaki otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kad
Po $1.25 zvezek
....	.	-	- X.
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlsttn in kazen (F. M. Dostojevskij) Tfgrovl rob je (Mavrice Lablane) Krištof Uhnae (Jack London) Misterija (Gustave le Ronge)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repaties (VI. Uvstlk)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING GO.
216 Weat 18tb Street, New "York. N. Y,
Prvi sneg v New Yorku
Včera j so Xe^yoreoni, ko.^1 se zbudili. ]>o ulicah zagle^lati Sft«ženo.tklejo, prvo v letošnji zimi. Padlo je okoli 'J palev snega. Proti jutru pa.'.jp tudi začelo eJeže^vati in po ulieah je bila velika plojeira.
Vremenski urael napoveduje za prihodnje dni precejlšen mraz. mogoče 13 stopinj na<J ničlo.	.
-or-
uit
T
Sedel je na kupu ostružkov na prtu in se je sani s seboj igraL Ko je zagledal med vrati krvavečega človeka- je earn vstal in odkobacal v kot k skrinji. -Od Tani se je ozrl na krvavečeiga človeka in eiejab Boli! Indvig-nil je skrmjin ^pokrov^tvzoI iz nje škatlo in rekel: "Dajte njemu!" Nato pa je emeje se ves srečen stekel k tujcu in ga objel, kot bi nam bii drag znanec.' Mi pa smo ga namazlai, in mu obvezali rane in tujec .je*.naslednji dan že skoro docela o-zdravljen od£eI od nas. *: Tu je prenehala Marija, o-trokova mati, in zamišljeno je zrla predse, ker ni pofcalbila v svojem srcu niti trenutka tistega večera. Ka4o se je spet Obrnila k Elizabeti in tiho še dodala:
I1'Tista pot od ostružkov do skrinje je bila njegova prva pot in tista Tx*eda, da "boli*', je bila njegova prva beseda. In krvaveči človek je bil
kri. Otrok tedaj še ni hodil.
prvi tujec, ki S® ic objel in pobožal."
Tn ko je'Kanja to razlagala T Žalostni sreči svojega materinskega srca,j50 je. speč i otrok nasmehnil in	mu je
bih in z rannena mu je kapljala obraz kot tistem«- kdor ima
1__* Al__i « « v	• i i'i\ .
sladke sanje.
Poučili spisi
ANGLESB9 SLOn»SEO BEBXLO. Sestsru dr.
r. j. Ksrs. Vesan/-	Gena $2.00
t <hii. • * BODOČI DRŽAVLJANI aaj natroč* kaJUlea T ,"H«w to lecste m (Miai sf ths DriM
States".
V tej knjigi ao vsa poJasnUa ln sakP- .
ni za naseljence	Cen 35 center
„	'"'"r ' '
DOMAČI ŽTVTNOZDRAVNIK, spl«al Tranjo Dolar. 278 atranL Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga ss v takega Klvlnesejca; opla raxnik bolezni ln adravljenje; sUks.
4r< •
GOVEDOREJA. Splssl B. uegvarC. 148 ktranL
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50a
HLKKiBSTTO. Spisal Anton Pevc, S slikami -rtB strani - "	" • !
mjlga m Mlakarje ln UnbltelJe Mlekarstva sploh.
^Oo
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2» stesal, Vea... Knjiga Je namenjena r prntntl n stavbno, umetno ln strojno kljačavnlffsritm iei«. soli'varstvo.
Cena
$1.-
OMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lalanajrei. , 163 strani.
Cen. $1.—
8 aUkav"
ZDRAVILNA 2ELISČA. 62 strani.
Cena

Cena
.25C
Naročite pri:
Slovenia Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
T «

"O L A S NARODA" — Htm f orfc
Monday, JanfrT 5* ^42
MlliiM
Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAX.
ii:*:iiiihii!IIIIIIIi:*:iiiiiiiiii
"Gorje vam, visokost, in vašemu rodu! Kakor ste tu om častili mrliča, tako bo vas zapostavil Bog in vas kaznoval po betiidiih >v. pisma v tretjem in četrtem kolenu! — Proklet in zavržen bodite pred njegovim obličjem, proklet in zavržen na tem in onem svetu! J:roklet ste radi svoj ill grehov! Vidim, kako se izliva taša božjega gnj<?va na vašo glavo Proklet fite in vaše guspodstvo bo strto, kakor so te veuee pomand-rala kopitu, vaših konj!"
"'Blazen far-" ji* nadvojvoda razjaijeno za rohnel nad njim. Zavihtel je bič, da bi udaril. V tem hipu -se je razvnel zadrževani gnev okoli stoječih kmetov v nepopisno raz-jarjenost. Grofica Sztaiay j t- prestrašena priskočila in rekla: "Ljudje božji,, kaj vendar delate? Cesarska visokost je pri meni go>t. Ali hočete žaliti mojeia gosta?''
Spoštovanje, ki ga je vživala grofica med ljudmi, je znua-galo. Množica se je umaknila in ji napravila prostor. Gio-JLm je brez oklevanja odločila:
"(fctanite na moji strani, cesarska visokost. Ne smemo več dražiti kmetov, sicer gorje nam."
Ne da bi se ozirala in mrmranje, še vetluo razjarjene množice, je z nadvojvodo odjahala na čelu lovske drožbe naprej po cesti. Cim je bila pot pred njo prosta, je z bičem vdarila konja ter v divjem dim odjeadila navzdol. Za njo je jahalo vwe lovsko spremstvo, rttuč n vtis še mUčne,j(Šega doživljaja pa je težil vse njih dtfše.
Na gradu Alma»>foldu ??a posestvu ovdovele grofice Aran-ke iSztarav. se je nadvojvoda s svojim spremstvom pripravljal na odhod. Brzojavka z Dunaja ga je klicala domov. Sicer .-e je izogibal vsakemu koraku, ki bi se ga lahko tolmačilo, tla je bil k čemerkoli prisiljen, to pot pa se je moral ozirati na poziv, naj se povrne, k r bi *e sicer silno zamerili cesarju, ki »a itak ni videl po«elmo rad.
Spomin na prizor s svečenikom je izbrisal iz duše z lahkomiselnostjo. ki je bila značilna za njegovo bistvo. X<edo*ta-janje srčne izobrazbe se j- izražalo v njegovem frivolnem živ-^jemikem naziranju, ki je najvišje cenilo surovo polteno uživanje. Prodno so doSli vozovi, s katerimi bi se naj s svojim spremstvom peljal na kol«.-Ivor, «e je napotil h grofici. Gro-tna ga je sprejela v glasbenem salonu. Skozi široka, do tid segajoča okna je žarel v solnimi luči velik sijajno urejen park. Lovski kostum ie zam njala z belo valujočo čipkasto obleko, ki je spreminjala krasoto njene pojave v naravnost bajeslovno popolnost. Za žensko lepoto izredno sprejemljivi nadvojvoda je obstal kakor očaran.
■Grofica A ran k a se jc lahno nasmehnila, nad vtisom, ki ga je napravila na prinčt vo srce.
Oesarška vi«ol.<»st, t^i se bof-ete posloviti? Preje vam mo Mu znova izreči i?;««) '»hvalo za icre-ln-, ča^t
^	___vašega po-
Ostal iiii bo vvu;o v najpi ijetinejšeni spominu " Grofica!" Nadvcjvo ia ji je naglo iU pil bliže, jo roko in j«»*strastn.» sfi^kal.
Tako krasna sto! Tako nebsrtčcno krasna, da blazen, ;iko bi vas zapuCi. predno ste me utišala vas, grofica!"
Mirno a energiciio "P
prijel
bi bil Ljubim
TBTAMOTLJ»N U lili
Govor hrvatskega bana v Detroitu
(Nadaljevanje z 2. str.)
vero, temveč navdaja « pol- ba za zmago n«d demokraci-prepričanostjo poročilo, ki jc, načel, ki jih i * vpodobila
l'rancowlia revolic;in v svobodi, bratstvu in enai^N hrvatski
m no
smo ga prejeli: poslal ga je general DtTažr? Mihajlovič, čet-niški vojskovodja v Jugoslovan'kili gorah. V tem poročilu o hrvatski pravici, da je ve« hrvatski narod ostal trden in od dne do dne odločnejši v ovojem odporu proti nasilju-da je zvest svojemu narodnemu vodstvu z dr. Mačekom na čelu, .ki je skupaj z vsemi prvaki hrvatskega narodnesra vodstva zaprt jn mučen kakor vse ljudstvo. Njegove bojne vrste je izpopolnilo veliko število Slovene v in {Hrvatov: število, ki narašča od dne do dne.
iPo vfcem tem mislim, da je upravičena tudi moja zahteva in edina prošnja, ds< hi bili tu
kmečki narod pa* svojimi apostoli v čhivečaT^tv«» Svobodi in pravici. ' I
Navdušeno se i>ij* bitka za zmago. A zmaga t3 prišla in človeštvu prinesi« srečo — narodom iu človeštva — samo tedaj. če bo v prti vrsti človek, a potom vsi nap1-« našli svojo varnost v st^iovanju njihove svobode iti t"j'h<:vih elo-veeanskih prav jr.
Ko .sem vse to |>«»vedal. vam osh jam dolzanlwigovor, ki ga na temelju mojega Prejšnjega razlaganja ne bo težko dati. Odgovor na vprašf-nj«4: kakšno .Tusroslavijo pričakujemo* Pri di vi vsi, bratje Srhi, Hrvati ča kujem o jo pq načelih človc-in Slovenci, zlasti v teh dneh, j čadstva, pravice in svobode. T^lruženi v bolečini prav tako za si^bski, lirvateki in sloven kakor v odkritosrčni bratski |ski narod, enakomerno in v ljubezni, da bi moarli izpolniti .polni enakopravnosti. To po-tudi vaše dolžnosti do te zer.i- meni, da ini Wemo lie.
V tem času narodne stiske potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno De« fense Stamps m bonde.
rosi m vas
.je oprostila svojo roko in odvrnila: v ...	visok.,st. ne mučite me s takimi izjavami.
V asih zelja no smem usl-šat;, ako nočem izpostaviti svoje ženske f,a>ti jrvnenni preziran.iu. Oženjeni ste in jaz. grofica Sztarav, stojim vendar p.evisoko, da bi bila igrača vaših nagnjenj ..."
I Igrrča, grofica? Tega -ami ne verjamete, da bi v vas
zrl samo igračo. Ljubim vas z vsem žarom svojega srca ki
ie m	n(>lK',li	nič posebnega na mini.
"Zu ri T lo' Dsnm' kakr*na st<? vb lahko v meni vzbudila vse, kar je v meni dobrega in plemenitega. Ne po-
ooznjairka saksonska pnncezinja, ki mi jo vsilili, vi, grofica ste ona ženska, za katero bi hotel živeti do zadnjega" svojega vzdiha!
Topel žar njegovih besi d je zavel kakor spomladanski vinar preko ledenih poljan njenima srca ter vzibudil v nii nova ciMva. Nadvojvoda U instinktivno uganil žensko slabost. Zato so bile njegove besede vedno bolj goreče in vsiljive.
"Grofica Aranka, ako ste do mene kdaj gojili samo senco kakšnega Čustva, ne pustite me'sedaj samega v moji srčni bolesti. Ne veste, kako je -/ mano. kalko LšČom v vaši ljubezni zadnjo oporo pogrezajočega se življenja."
Objel jo je in zdrknil ob tresoči se njeni postavi na tla ter skril svoje vroče liee v čipkastiii gubah njenega krila, ^kozi tenko tkanino je čutila agoče poljmbe na svojem tele-n | Na pol v odporu je zdrknila njena roka na njegovo glavo in' nežne koncine njenih prstov so se dotaknile njegovih las !
'Pojdite, visokost, pojdite od tod! i Ne more in ne sme uiti. Saj ste blazen!"
"Da, blazen sem, -blazni, Aranka, iz ljubezni k tebi. " Obožujem te, bilje mojih sarj. Ljubim te do blaznosti. Tako lepa si, tako topla, ti ne moreš biti bmečutna napram moji srem boli. Ararika, ljubica, daruj mi srečo in blaž;no«t!"
Grofica se je izvila iz objema in se visoko vzravnala. Njena kretnja je bila tako nepričakovana in energična, da jo je izpustil in presenečeno zrl nanjo, še vedno klečoč na tleh ' Z roko si je izravnala krilo in zaklieala: "Prosim vas. visokost pulite me in odidite od mene Ne ven,, kako ste se mogli osroeliti za takšen nastop proti meni. I roc od mene!'*	"
Z vso odločnostjo jo z nogo udarila ob tla. ;n užaljenosti «o «e pojavile v njenih očeh.
"Fej. cesarska visokost! Sram vas- bodi! mogli biti kot mož in kavalir tako brutalen napram dami?" Ves v zadregi in v neodločnosti je stal pred njo "Grofica, oprostite mi, Moja strast me je zavedla k temu koraku. Ne jezite ?e name, odpustite mi "	,
Skušal so je smejati. "Tako nedostopna *te, grofica, hicer niso ženske nikdar nedostopne moški vsiljivosti "
"Fej." je zaklicala in se umaknila za korak dva "M* m so studi živalska strast! Kaj sem vam storila, da te z mano, kakor s kako vlačugo?''
Amerika je končno v vojni. Pri vsem njenem velikem napredku. etičnem in civilizacijskem. ekonomskem in denio-kratsko-političnem. pri vsej veliki moči, moralni in materialni, ki je v njej vpodohljenr, so jo napadli; zahrbtno, n pričakovano in zločinska, kar smo doživeli tudi vsi ostali pohojeni in zasužnjeni narodi. Tn zdaj je vse v vojni in v-e je na boiišču.
Prvo bojišče je bojišče zla, suženjstva in krivice, drugo je bojišče narodov, vseh narodnih teženj — bojna črta demokracije. V tej črti smo tudi mi in vsi Slovani, kakor sem malo prej dejal, združeni z vePkim Britanskim imperijem in njegovimi domini ji ter močne se-vemo-ameriško Unijo.
Ce pogltdate obe bojni črti, prvo sključeno in zapito in obsojeno -na propast, drugo pa z ogionunimi in neizč-t nimj zalogami, z neusahljivimi skladišči orožja in ljudi, p"tem mislim. da< danes ni treba nikogar vzpot^bujati in hrabriti ali ga prepričevati, čigava bo zmaga.
Danes je gotovo, je zmaga na li»-ti strani, kjer i1 Amerika, torej tudi na črt', kjer smo ni i.
vstajenje velike Jugoslavia, ki bo skupnost svobodnega srbskega naroda. svobodnega slovenskega naroda iri svobodnega hrvatskega naroda, a vsi skupaj tako svobodni, da bomo združeni v bratski ljubezni in znosnosti, da si ustvarimo skupno srečo in blagostanje našemu potontetvu in da ustvarimo branik ?a» zunaj, v kolikor bo v bodoči obnovljeni Evropi sploh potreben.
tisto, kar naš narod daje iz ljubezni do svoje domovine.
Vi dajte srvoji Ameriki vse tisto, kar on^ potrebuje za zmago: vse svoje dobro in vsa svoja življenja. Dajte ji vdano in iz polne ljubezni vedno in povsod. A to pomeni v hiši, na cesti, v tovarni v jamah in na hojnem polju. In kadar boste v%e to storili, boste združeni v njeni borbi za najmočnejšo in najlepšo vez med našim malim hrvatskim, slovenskim in srbskim narodom in velikimi demokracijami. Vez v borbfr za zmago Amerike in njenih zaveznikov in. prav tako za zmago naroda, i'/ katerega prihajate. — Živeli!
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
SLOVENSKE PESMI Zbirk* 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica w Ctardandu.
Cena — $l.5t
Bfeill Adami*—K JUGOSLOVANSKIH NABODNIU PESMI ra aM*U
ŠEST NARODNIH PESMI xa
m ztor ................
ŠEST NARODNIH PESMI sa
Prane Ventnrlnl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV......
FEB DO JOVANAC:
ZJntrmJ.........
Slovanaka .....
.29
.M
PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ MIRK: Podoknl«*a........JM
ZORKO PRELOVEO:
Ko to fantje proti vasi B1....JW Le enkrat to .................
Slava dela ..................J»
UR. VOLARI0: KpKmarlD; PAVClC: Potrkan plea
JOB.
JZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Atoeriika slovenska Ura. (Hslaur) JI
Orfsvahe Umm (Vsdoflvfe)___H
Slovenski akordi, 22 netenlfe in
■Mikib zborov (Kart Adani«) Trije meteni zbori (Glwbeaa Ma-
V pepelnl^nl noH, kantata sa sole, in orkester. (Sattner)_
Mladini.
i za mladino s klavir-
)-----
Ver*o Javanee—Ik> MLADIH UR,
I
ALKOHOL NE DAJE ENERGIJE.
Niso še bili zbrani rezultati neštetih poskusov, s katerimi so skušali učenjaki dognati, da li more iz alkohola pridobljena energija opravljati kakšno fi-Sedaj, ko^sem vse to dejal in i žično delo. Šele zdaj je zbral povedal in ko vi ve.-te. kaj naš dognanja -stra*sbun-ke fiziolo-
reter Jereb—OSEM ZBOROV (bm-
tkl tn OMtani) .... .........
Jt
Moški zbori
UtMLaK DCV:
BorOca: Oj. aoj toeei jt iov; Kast mL CaaOe. drov v vas poj-
il n rod hoče in resa pričakuje, bi vam hotel povedati: ameriški Hrvati. Srbi in Slovenci, državljani te velike zemlje, ki je dane? v vojni, kaj mor2te vi storiti, če hoeete ravnati se r>o svojih čustvih do stareira kraja in vaSi dolžnosti do vaše nove domovine.
Za nje od vas n«' zahtevam materialnih, -he človeških žrtev
ker veni, da bi rse dali iz čuta elovečanstva. In če bi dali vse, kar imate, bi to ne bilo dovolj za tisto, česar potrebujemo. Danes mi potrebujemo mnoifo potrebujemo toliko, kolikor liani morejo dati naie velike zavezniške sile. Te nam bodo dale, kolikor bo naš naTod dal in kolikor dane* daje. prepir-
'čan «em, da ne bomo nikdar
OPKAK LHCV
jSrečn«. Ijnbca noja: Ko VOB-es us tuje «re: SoO; Moj (Aa na konjička &*m: l>*iv ono lA sa«; Bh»*o; it vpttaUa InC H
. f
.3*
EMIL AIiAMlC:
H«drs derojk« <bHrkrss>ka.
Vso aof 1*1 potorl ..........
Jnrjevs ......................J
Bodi Mirka doato: Kaj drnee-ga bofem; 7<drs*1ca ........J
VA8ILIJ MIRK fD A. GROBMINO: V«tH<; Po cradtsl ..........J
NaroČilo pofijlt«
(4
Toda zm-'^a ni samo zato na	.
tej Strani, ker ima tn stran ne-|7'apostav,jeni' n«alil>;ve vrele-, \indi in mate-J ^'i. kot ameriški državljani, riala. temveč, ker ima en'.tno ki se še vedno imenujete po poveljstvo, v kfit-rem vodi injstarih invenih našecra naro<l-zapoveduje sam^en ideal: bor-.nepa debla, vi dajte Ameriki
Solze jeze Kako ste
storila, da postopa-
(Nadaljevanje.)
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE' $......
Moje ime------------—_________
Št., ulica ali Box št.......—-—	--
Mesto in država —
Naročite lahko to knjigo pri:
66
KNJIGARNI
Glas Narodan
21G WEST 18th STREET
NEW YORK
pin je Elaine I^ebrenton. prof. Graf. I^ebrentonova je dolcačala energijo, ki nastane s sežiganjem alkohola v organizmu najprej z raznimi posrednimi metodami, končno pa z neposredno metodo. Za svoje poskuse je rabila podgane, na katerih se točno izmeri porabljeni alkohol in mehanično tudi opravljeno delo mišic s tem, da puhtimo podgane tekati po zaprti posodi. Večkratne poskuse je delala razi>kova)ka deloma na skupinah raznih živali, deloma pa na isti živali zdaj v miru, zdaj med delom. O oJb-1 segu njenega dela pričajo mnoge monografije in veliko zbrano delo o fiziološkem pomenu alkohola, sežganega v organiz-mu	holikom piporočajo rdečo b£T-
vo- ki Človeka razveseli. V O uspehih svojega prizadeva- rd<či obleki moški ne more konja sodi Le4m ntonova da v pol-| diti in z rdečilom tudi ne nwre ni men zadostujejo za dokaz pihati v pisarni. Tako mu preda se mišične storitve podgan( ostaia samo ,deč nos tovariša, nikakor ne povečajo, če prime-, kJ naj se melanliolik čim več-šamo podganam v hrano alko-(krat OTre naqij Nervoznim hola. Pri tem >*ploh ni vežno, Ijadem, podvrženim dvše^mi kakšno hrano so dobivale podgane in da-li so bile vajene al-
Dve »g—t. (Prolovee) zbor ia solo
N»U
Oovski odmeri. Cl
imdi. Mrtki ckori___
ZA TAMBUR1CE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambarice, zložil Mar ko Bajak..............
8)«veoske narodne pumi rs taaafcn-raiki zbor (Bajuk) _______
ttom M na planine«, (Bajuk).
JU
.75
7»
it
ZA CITRE:
Poduk za eitre. — « cveskd — (KoiHjski) ________________
ZA K1JIVIR:
Buri pridejo. — Raratniea — .
t__
I rm Mihi in
Emil ArfstnfC ..
1*0 narodnih ■Mftani zbor,
FANTJE NA VASI. 18 nsrndnlb
oa Bdikl »hor. Ciril Ifvpl]..
JN
1 —
Glas Naroda"
tit WEST lttfc STREET
MtW VORL N. T.
depresiji, priporočajo vijoličasto barvo. Če je zakonski mož potrt, naj kupi ženi novo obleko vijoličaste barve. Paziti pa mora seveda, da potem, ko .dobi od šivilje račun, ne postane še bolj potrt. Za normalne ljudi je najbolje menjavati zeleno z modro barvo.
kohola ali ne. In prof. Graf se v polni meri strinja z njo in pravi kategorično, da sn»o dobili jasen odgovor na vprašanje, da-li alkohol tele«u koristi J n li ne. Kemični procesi, ki fcei vrče v telesih vseh živih bitij j s kiTjo stalne toplote, so ob pe-žiffanju alkohola enaki- tako da; velja v tem primera poskus naj živalih v polni meri tudi za človeka. Povsenn brez pomena je vživati alkoholne pijače v domnevi, da človek potem laže dela.

BARVE PROTI NS&VOZ-NOSTI. r
Da vplivajo barve na Človeka, je splošno znano. Dolgo se je govorilo o tem, da zelena iu modra barva človeka pomirita Družinskim/ očetom so svetovali: ali se pogosto prepirate z ženami f Dajte si so»be poslikati modro ali zeleno, pa je prepirov takoj konec. Samo nikdar žolte barve, kajti ta draži in je še posebno nevarna, ker vabuja ljubosumnost. Zakonski mož, ki bi eieer ne videl nič slabega v tem, da je žena veselo kramljala z njegovim prijateljem, bi takoj pobesnel ob misli na to, čim bi stopil v žolto poslikano sobo.
Zdaj svetujejo zlaati živčno bolnim ljudem- -naj bodo previdni pri izbiri barv. Melan
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd, imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitvenimi: KVIŠKU SRCE
2Vi x 3«4 LnCev — 234 strani vezava umetno............ ZSc.
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
'JU x 3% In čer — 2Z4 strani v belem celolidu ...... .Me
KVIŠKU SRCE — M. 408)
2% x 3M InČev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (it. 4M) 2V4 * 4 i n«ev — 255 stra-«l vstevii Sr. Kriiev Pot
Cena $LW
RAJSKI GLASOVI — (St. 416)
2Vi x 4 infer — 255 strani
rstevil St. Kriiev Pot
Cena ILM SKRBI ZA DUŠO	416)
3 x 4Vi Inčev — 612 strsoi
Cena $1.75
! NEBESA SAŠ DOM — (it. 415)
2% x 414 inčev — 384 JnCev
Cena 75e SVETO PISMO _______________
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po telo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori o-snsčeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, ta to iib naročite čimprej, da Vim bomo mogli t njimi post reči.
Angleški mohtveniki:
(ZA MLADINO)
Hey or Heaves
fino veaano .............. J8
v osnje veaano ......... .15
CATHOLIC POCKET MANUAL-v fino usnje vezano......1.—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.