SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski tar."
Izh/ijn 6. in 20. vsako*«, meseca na celi !|| Z% oznanila se plačuje od navadne ver* poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se nat4sne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Štev. 17. V Mariboru 5. septembra 1877. Letnik V.
Kratek pregled koroške zgodovine.
Najstarejši prebivalci so bili Kelti, in sicer narodi Tav-riščani ali Noričani. Ti narodi niso bili več divji, marveč imeli mesta in se pečali z živinorejo, poljedelstvom in rudo-kopom. Bili so še pagani in častili solnce, mesec in zvezde po božje. Ko so bili Cimbri in Tevtoni, germanski (nemški) narodi od severja došli in Rimljane napadli, bila je glavna bitka pri No reji, starem mestu med Brežami (Friesacb) in Neumarktom (1. 113 pr. Kr.). Rimljani so bili popolnem premagani in Cimbri so jih daljo preganjali, a bili naposled vendar le od Rimljanov uničeni.
Rimljani so si 15 let pr. Kr. podvergli Norik, h kateri deželi je vsa deuašnja Koroška pripadala, naselili se tu, zidali ceste in se vedno bolj in bolj udomačevali. Imeli so tu Rimljani že poštne postaje, n. pr. v junaki dolini. Najvažnejše rimske naselbine na Koroškem so bile Ti burni a v Turji (Lurnfeld) in Vi run um na Gorposvetskem polji (Zollfeld).
Med splošnim preseljevanjem narodov (od 400—600 pr. Kr.) so nekatera ljudstva potovala tudi skozi koroško deželo v gorkeje južne in zahodne kraje, n. pr. Vzhodni Goti in Longobardi. Proti koncu 6. stoletja (1. 595) so prišli v koroško deželo Slovenci iz daljnih ruskih plaujav. Bili so mirno ljudstvo, ki je marljivo polje obdevalo in živino redilo. Svojo novo domovino so imenovali Slovenci Gorotan (gorato deželo). Od tod izvira ujeno latinsko ime Carantanum, ktero v 8. stoletji v pervič *ačujeroo, in nemško Kar n ten. (Znabiti pa od tudi Karnov, ktero Ime pa tudi gorjanec pomeni.) Terpeli so pa koroški in sosedni Slovenci obilo od Avarov, zato so si izvolili hrabrega moža Sama (627) za kralja in se oslobidili njih jarma. Po smerti Samovi (662) pa se jo njegova deržava zopet razdrobila. Goro-tanske Slovence so vladali potem domači knezi, Borut, Karat
17
in Hotimir. Toda radi novih napadov Avarov združijo se Gorotani z Bavarci pod Tagilom II. (1. 772.). Poslednji se je pa speri s Karolom Velikim, mogočnim cesarjem velike frankovske deržave; zato si je Karol Veliki podvergel Bavarce z Goro|anom (1. 788.)'. Za Karola Velikega se je naselilo na Koroško veliko Nemcev; on in vsi njegovi nasledniki so pospeševali ponemčevanje prej čisto slovenskega Gorotaua. Vendar je dovolil Korošcem, da so si volili svojega vojvoda, ki je pa moral frankovskega kralja pripozuati za najvišjega deželskega gospoda. Da so sprijeli koroški Slovenci kerščansko vero, pošiljali so se k njim duhovniki iz Ogleja in Solnograda. Koroška je obsegala v tistem času tudi vso sedanje Štajersko in uekoliko Tirolskega, kjer so tudi Slovenci bivali. S Slovenci so tuji gospodarji ostro ravnali, odvzeli so jim domače kneze in vsilili jim namestnike iz Bavarskega. Leta 887. je bilo Koroško z Bavarskim združeno, pozneje (976) pa zopet ločeno in v vojvodino povzdignjeno. Razni nemški cesarji, ki so imeli za frau-kovskimi kralji verhovno oblast uad Korošci, podeljevali so to vojvodino različnim nemškim žlahtnikom. Lota 1071. seje ustanovilo v Kerki za koroško deželo posebno škotijstvo. Potem ko so različni vladarji gospodovali čez Gorotan in ko je bil tudi češki kralj Otokar II., po smerti zadnjega koroškega grofa Ulriha (1269) izvoljen je bil na Nemškem Rudolf Habsburški za cesarja, ki je s svojo zmago čez Otokarja 1278 dobil pravico, tudi s koroško vojvodino po svoji previdnosti ravnati. In ta je podelil Koroško Maj n bardu Tirolskemu (1286). Koroška dežela je morala biti v tem času po večini še slovenska; kajti celč novi vojvodi so v slovenskem jeziku prisegali; to je bila silno stara navada in se ohranila do 12. in 13. stoletja. Koroški vojvodi so se dolgo let tako le ustanovljali: Pod Kernsko goro jo bil neki kamen, na ta kamen se je vsedel kmet, kateri je imel za to pravico po rodu. Z eno roko je deržal bičkastega bika, z drugo ble-kasto kobilo.
Temu kmetu se približa v borni kmečki obleki novi vojvoda, obdan od svojih žlahtnikov, ki so bili pa bogato in lepo oblečeni. Kmet praša zdaj l judstvo v slovenskem jeziku: „Kdo je tisti, ki se tam približujeV“ Na to odgovorč okrog stoječi: „Dežolui knez je“. Kmet dalje praša: ,,Ali je pravičen sodnik, ki išče sreče domovine? Ali je prostorojen? Ali je prijatelj in varh prave vere?“ Na to odgovorč vsi: „Je in’vselej bode“. Kmeta dalje praša: „Po kateri pravici ino moro pregnati od mojega sedeža?" Vsi odgovorč: 'Dobiš 60 beličev, bičkastega bika, kobilo in kneževo obleko ter rešil bode tvojo hišo vsega davka. Sedaj kmet vdari kneza lahko na lice, češ, naj bo pravičen sodnik, odstopi s kamna in odpelje živinčeti. Potem stopi knez na kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri
strani sveta in glasno zapriseže, da bode vsem pravičen sodnik. Pripoveduje se še, da je knez potem iz kmetskega klobuka vodo pil in s tem ljudstvo podučiti hotel, naj ne hrepeni po vinu, marveč uaj bo s tem zadovoljno, kar domovina rodi.
Po tem opravilu podal se je novi knez v Gosposvetsko cerkev, kjer se je božja služba veršila.
V teh časih ni bil še Celovec glavno mesto cele dežele, ampak vojvodi, zlasti potomci Majnhardovi so imeli svoj sedež v Št. Vidu. Leta 1335. umerje zadnji Tirolski grof in koroški vojvoda. Spojila se je tedaj koroška vojvodina z drugimi avstrijskimi deželami. Razen različnih vojsk med plemenitniki, domačimi in drugimi vladarji nadlegovale so Korošce še druge nadloge. Prišla je v deželo cela truma kobilic, razsajala je strašna kuga, bil je (I. 1348) hud potres, pri katerem se je bila cela južna stran Dobrača poderla in zvalila v dolino, po kateri teče Zila, ki je narastla v veliko jezero. 17 gradov in 10 vasi je bilo pri tej priliki pokončanih. Leljak se je bil ves poderl. Velika cerkev se je bila ravno med božjo službo porušila, da so vsi ljudje bili pod padajočim zidovjem pokončani.
Kakor druge slovenske dežele, tako je tudi Koroška pred grozovitimi napadi Turkov neznano veliko terpela, in tudi Korošci so se jih morali sami braniti in odvračevati jih, ker avstrijski vladarji niso imeli dovolj moči, te grozovite roparje za zmirom odpoditi. Pod vlado vitežkega cesarja Maksimiljana je bilo mesto Celovec (1514.) pogorelo. Stanovi koroški, t. j. žlahtniki so po privoljenji cesarjevem to mesto vzeli v svoje roke, ga zopet sezidali in tako je 1. 1518 Celovec glavno mesto dežele postal.
Bolj kakor v drugih deželah se je bila na Koroškem nova luteranska vera zasejala. Vpeljali so jo bili razni iz Nemškega dosli rokodelci in rudokopi' pa tudi domači di|aki, šolaioči se na Nemškem. Ko je tedanji cesar Karol V. protestante preganjal, napadli so ga bili zadnji v Iusbruku tako izuenadoma, da je moral po noči zbežati v Beljak, kjer je bil radostno sprejet. Nasledniki cesarja Karola V. v vladanji avstrijskih dežel 8o novo vero strogo prepovedali in protestaute z vso odločnostjo preganjali; veliko ljudi se je zopet povernilo v katoliško cerkev mnogo se jih pa tudi izselilo. Sicer je pa bila v tem ča«u (od •81«—1648) radi verskih prepirov velika in dolgotrajna vojska tridesetletna na Nemškem. Pod vlado cesarja Karola VI. raz-8ajala je na Koroškem velika kuga v kacih 72 krajih in je 600>J ljudi na tej bolezni umerlo. Ta vladar (Karol VI.) je 8kerbel posebno za koroško deželo. Leta 1728. potoval je sam Čez Ljubelj in ukazal to slabo cesto popraviti. On *>i je bil veliko prizadjal, da so njegovo hčer Marijo Terezijo evropski vladarji pripoznali za avstrijsko (nemško) cesarico. Marija Terorja (1740—1780), ki jo imela v začetku svoje vlade veliko skerbi r*di prestola, bila je preblaga cesarica, ki je neprenehoma delo-
17*
vala za korist svojih narodov. Odpravila je neusmiljeno in nečloveško kaznovanje krivičnikov pri sodnijskih gospoRkah, sežiganje copernic (čarovnic), ki je še do takrat v neumni navadi bilo. Zmanjšala je tlaka kmetom in skerbela, da so se prepotrebne šole ustanovile. Ta modra vladarica je bila došla tudi v Celovec, ki jo je bil slovesno sprejel. V ta spomin postavljen je njej na čast spominek na novem tergu. Njen sin Jožef II. (1780—1790) jej je bil vreden naslednik, ki je svojo zaslužno mater v marsičem lepem posnemal. Pod vlado cesarja Franca I. (1792—1835) so bile vojske z Francozi, ki so bili pod vodstvom Napoleona še le 1797 na Koroško priderli; pa se po sklenjenem miru zopet umaknili. Ko se je leta 1809 vojska z nova začela, so se avstrijski vojaki zlasti na Predelu in Na-borjetu krepko branili francoskim sovražnikom. Njih junaško smert svedočijo spominki v omenjenih dveh krajih. Francozi so dobili v 1. 1809. sklenjenem miru na Dunaju en del Koroškega (Beljaški okraj.), v katerem so po francoskem načinu uradovali. Cesar Napoleon je gorenje Koroško z Beljakom, Kranjsko, Goriško, Gradiško, Istersko, en del Hervatskega in Dalmacijo združil v Ilirsko deržavo, ktero kraljestvo, razen Dalmacije je še do leta 1849. pod avstrijsko vlado trajalo.
Ko se je bila vsa Evropa zoper zmagovalnega Napoleona združila (1813.), zapodili so bili Francoze iz cele Evrope v njih deželo nazaj; umakniti so se morali torej tudi iz koroških planin. Po smerti Franca I. vladal je od 1. 1835 do leta 1848. cesar Ferdinand I., ki je zapustil naše cesarstvo cesarju Francu Jožefu I,, našemu sedanjemu presvitlemu cesarju.
»Učitelj Dobrašini*
Podučna povest Slovencem. Po hervatskom izvirniku od J. Trnskega
posnel Ivan Lapajne.
(Daljo.)
Prejšnjega učitelja je večkrat za to in ono navduševal, kar bi bilo v šolski napredek, toda Wohlauf ni ga umel ali ga pa umeti ni hotel. Tudi šolske svetovalce je nagovarjal, da bi se sezidalo poslopje za večrazredno šolo, toda govoril je gluhim ušesom. Kor je videl, da nič no opravi s sedaujim učiteljem, bila je njegova perva skerb, da privabi v Stari terg boljšega učitelja. Kedar je župnik Dobrila na svoje njive hodil, porabil je vsako priliko, da je kmetom priporočal, naj globoko orjejo, naj delajo široko razore, naj sejejo deteljo. Rekel jim je: Gnoji dobro, pa sej koruzo (turšico), za koruzo ječmen, za ječmenom dvoletno deteljo, za deteljo pšenico.
Pokazal jim je, kako se mlada drevesca presajajo, cepijo, čistijo in obrezujejo, Župnik je bil naročen sam na več kme-
tijskih listov, a tudi kmetom je priporočal, da so si naročevali na „Novice“, „Slovenski gospodar0 in dr. A ne mislite, dragi bralci, da je župnik Dobrila samo za gospodarstvo bil vnet in da je morda svoj duhovniški posel zanemarjal.
Jako se motite. Župnik Dobrila je verlo izurjeni pridigar, vnet razširjevalec Jezusove vere. Nikoli ni sel na leco (prižnico), da ne bi se bil pripravljal za pridigo, da ne bi premišljeval pred, kaj treba kmetu povedati in kako mu je treba povedati, da bodo mu nauki tim bolje v serce segli. Njegova iskrena želja je bila, da svoje farmane izredi tako, da bodo pobožni, pošteni, pravični, napredovalni, a tudi nekoliko ponosni ljudje.
Župnik Dobrila je tako podučeval svoje kmete, da ga je vsakdo hvaliti mogel, ako je hotel pravično o njem soditi. Najpobož-nejša duša je morala hvaliti njegove nauke, tudi posvetnjaki mu niso morali reči, da je mračnjak ali nazadnjak, da ne želi napredka svojim ovčicam.
Župnik Dobrila se ni ogibal društev. Sam je večkrat rekel: „Ljudjc spadajo v društvo. V društvu se človek ohrabri, v društvu se človek uči poznati prednosti bližnjega, ali pa njegove slabosti; oboje mu koristi. V društvu človek dobi prijateljev, znancev; tu se izbrusi, navadi se lepih običajev in uljudnosti." Toda svaril je pred pijančevanjem in pred igro za denar. Pijance in igralce je pogostoma svaril, a njemu tudi gre zasluga, da se je njih število v Starem tergu zel6 zmanjšalo.
Takov je bil ta župnik, poštenjak skozi in skozi, mož bistre glave in dobrega serca. Bog daj obilo takih slovenskemu narodu!
Kmetijska čitalnica in napredovanje z združenimi močmi.
Komaj se je Dobrašiu v Starem tergu malo udomačil, začel je čversto delovati.
Njegovega marljivega delovanja v vsakdanji šoli nočem omenjati. A on je bil osnoval tudi ponavljevalno šolo v Starem tergu, katere dosedaj tu še niso imeli Oglasilo se je bilo mnogo mladine, ki ni hodila več v vsakdanjo šolo. Največ jih je dohajalo iz radovednosti; a pozneje so pa hodili iz ukaželj-uosti, kajti Dobrašin je znal tako mikavno podučevati in z otroci tako lepo ravnati, da ga mladina ni mogla nahvaliti. Podučeval je posebej dečke, a zopet posebej deklice. Izmed dečkov je bilo mnogo takih, ki so se pripravljali za rokodelski stan. Tim jo posebno na serce govoril, kako lep je rokodelski stan, koliko »i marljiv izveden in uljuden rokodelec lehko zasluži. Priporočal jim je, naj se podajo na tuje, kedar odrastejo, kajti v domačem kraji se rokodelec ne more do dobrega izučiti. V ponavljevalno Solo je dohajal tudi g. župnik prav pogostoma, in sploh je pomagal Dobrašinu, kjer je le mogel, a Dobrašin je bil najodkrito-serčnejši spoštovalec župuikov. Zato ni dopustil župuik, da bi
hodil učitelj v kerčfno obedovati. „Dokler ne ustanovite svojega gospodarstva, sto moj vsakdanji gost. Ne bode se radi vas več kuhalo, a jaz želim, da narod vidi, kako se lepo porazumemo.“
Nekoji kmetje, katerim sta se župnik in učitelj jako prikupila, bodili so večkrat v duhovnjo in šolo popraševat za svet v tej in oni reči, pa tudi poizvedavat novic, kajti Dobrašin in župnik imela sta obilo časopisov.
Ko vidita blaga moža, kako zaupanje vživata in kako se okoli njih možje radi zbirajo, skleneta ustanoviti čitalnico. Dobrašin razodene to misel mladeničem, ki so še nedavno k njemu v ponavljevalnico bodili, a župnik pa jo pove odraslim boljšim kmetom. Sprožena misel se vsem dopade in že prihodnjo nedeljo skličejo skupščino v primerni prostor.
Župnik jim razloži pomen čitalnice, i takoj se vsi navzoči na polo papirja podpišejo kot družabniki novega društva. Župnika izvolijo za predsednika, a učitelja za zapisatelja in knjižničarja. Pomenijo se še, katere knjige in časnike si hočejo naročiti, in sklenejo, da se hočejo vsako nedeljo po večernicah zbirati.
Ostali so pri svojem sklepu in se točno vsako nedeljo zbirali. Kedar je župnik pozvonil z zvončekom, namah je vse omolknilo. Na to sta jim začela župnik ali učitelj razlagati iz kmetijstva ali o čem drugem, ali pa jim je učitelj iz novin uaj-znamenitejše reči čital in razlagal to in ono, česar niso razumeli. A v staroterški čitalnici so se še o drugih rečeh pogovar-jevali, ki segajo globoko v praktično življenje. Dogovorili so se možje, da hočejo svoje hiše dati zavarovati pri banki „Sla-viji“, kajti dosedaj ni bil razen župana še nihče zavarovan; dogovorili so se, da hočejo kupiti si brizsralnico, karere še ni imel do sedaj Stari terg. V celem tergu jo bil jtmen sam, a še ta slab mlin. Zopet so se posvetovali kako bi se dal nov in dober mlin postaviti. Jeden sam gospodar ne zmore toliko novcev, da bi si postavil parni mlin, kakoršnega so si želeli, in kakoršni bi do 30.u00 gld. stal. Zopet so se dogovorili, da stopi 30 mož v diuštvo, da vsaki 1000 gld. položi. In res v dveh letih je bil dogotovljen mlin, ki je jako ugajal ne samo Starotcržanom, marveč vsej okolici, in tudi družbi dajal lepe obresti.
Vsem tem koristnim napravam je bil začetek v čitalnici, kjer se je misel rodila in dalje gojila, dokler se ni v djauje spreobernila.
(Dalje prih.)
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Fjapnjne.
11- Odclelelt.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
56. Deržavna dežela Alzaoija-Lotaringija.
272 kvadr. milj in 1.600.000 ljudi.
1. Elzacija 156 kvadr. milj in 1,100 000 ljudi. Strassburg (86.000 lj.), tordnjava, univerza. Kol mar (24 000 lj.).
2. Lotaringija. 116 kvadr. milj in 500,000 ljudi. Metz (55.000 lj.), tordnjava.
57.	Za vezna republika Švicarska.
752 kvadr. milj (414 □mir.) in 2,520.000 ljudi.
Švicarska je na jbolj gorata dežela v Evropi. Važnejša gorstva so: Alpe p en i n s k e (Monte Rosa 14.278'), Alpe lepontske, sv. Gottbardtske gore, Adularske gore, Alpe tešin-8 k e, r li ii t s k e Alpe ob obeli straneh Ine, bernske Alpe (Devica 12.827', Fiusterarhorn 13.160'), v i e r w a 11 s ta d ts k e , švicijske, glarske in turske Alpe. Predalpske gore so Pil a tu s in Rigi ((>540') pri Lucernu. Jursko pogorje se vleče v večih vsporednili verstali od Ženeve do Rene.
Največ Švice spada k renskemu porečju, ostale vode se odtekajo v Rono, ki teče v sredozemsko morje, in v Tiči n o, ki se izliva v Lago Maggiore (Madžore). Razeu tega ima Švica mnogo lepili jezer.
Švica je po svojih goratih tleh posebno pripravljena za živinorejp >n planšarstvo, ki se s posebnim vspebom odlikuje. Po mestih je pa obertuijstvo, zlasti izdelovanje svilnatega in volnenega blaga. V zahodni Švici se posebno ure izdeljujejo.
Dežela se razdeljuje na 22 kantonov, 3 kantoni so še na dva polkautona razdeljeni. Poglavitni jezik je nemški, na zahodu francoski, v kantonu tičinskem laški, v kantonu Gr au bUndten bernski, laški in romauski. Najvišja oblast je zavezno svetoval stvo 7 udov. Vsaki kanton ima veliko svetovalstvo, ki vlada v okraji. Predsednik kautouske vlade se zove S c h u 11-heiss ali Landaman.
Bom (.‘10.000 lj.), glavno mesto, univerza; Basiloj (38.000 lj.), najvažnejše tergovsko mesto v Švici, univerza; Curich (21.000 lj.), tehnika, febrike mašin; Schaffhausen, ne daleč slap Renski; St. Gallen (17.000 lj.); ^hur v gorah, biižnja dolina Innska jo dmnoviua po vseh večjih mestih evropskih živečih kavarnarjev; Lugano na jezeru istega imona; Lau-8»nne (Lossan, 27.000 lj.) ob jezeru ženevskem; Ženeva (46.000 lj.). Poleg Basilje najbogatejše mesto Švico, obertuijstvo z urami; F.reiburg (10.000 lj.)j Luzerna (15.000 lj.), tu se največ tujci zaderžtyejo; Glarus, °bertnija z bombaževino.
58.	Skandinavija.
I.	Zedininjeno kraljestvo Švedsko in Norsko.
13.775 kvadr. milj (7585 □miriam.) in kacih 6,000.000 ljudi.
Skandinavski polotok je široko višavje z globoko vdertimi in ozkimi dolinami tor koželjnastimi gorami ob planotah. Najvišja gorstva so v južnem Norskem. Zahodna stran ima stermi pad, vzhodna se polagoma znižuje. Ozki in globoko zarezujoči zalivi se zovejo fj o r d i, visoke planjave pa fj e 1 d i. Prebivalstvo se peča s poljedelstvom, živinorejo, ribštvom, rudokopom (železo, baker). Na severji so Laponci s svojimi severnimi jeleni.
Stockholm (136.000 lj.). glavno mosto ob jezeru Melar, sezidano na 10 otokih; Upsala (12.000 lj.), univerza; Norrkoping (24.000 lj.); Karlskrona (16.000 lj.); Christiania (66.000 lj.), glavno mesto morsko; Bergen (33.000 lj.), glavni sedež terskolova; Hammerfest, mesto na n^jvišjem severji na zemlji.
2.	Kraljestvo Dansko.
694 kvadr. milj in 1,789,800 ljudi.
Kopenhagen (157.000 lj.), glavno mesto; Oderse. K Danskemu spadajo otoki Fardor in otok Izlandija.
59.	Kraljestvo Velikobritansko in Irsko.
6696 kvadr. milj (3137 □miriam.) in 31,800.000 ljudi.
Škočija je vočjidel gorata, v srednjem delu (škotsko višavje) so grampianske gore. Na Angleškem so gore v zapadnem delu, namreč Wales (Vels). Južno pomorje na Angleškem ima visoke bele skale iz krede. Irlansko, zeleni otok imenovano, ima le malo, posamezno stoječih gorstev, večinoma blizo morja.
Podnebje je primorsko, malo merzlih dni pfl zimi in malo vročih dni po leti. Megle in dežja je dosta, zato je mnogo lepo zelenih travnikov. Največje bogastvo na Angleškem je v mnogem premogu in železu. Od tod izvira tudi, da je Angliška gledč fabrik perva dežela na zemlji. Ob morskem bregu je mnogo zalivov in dobrih pristanišč, reke so plovne, mnogi kanali in železnice olajšujejo promet. Tudi poljedelstvo in živinoreja sta izverstni. Na morji je Angleška perva moč, in Angleži so pervi kupčijski narod.
Mosta na Angleškem: London (3,300.000 lj.), t. j. več nego Štajersko, Koroško, Kranjsko, Saleburško in Tirolsko skupaj; središče sve^ tovne tergovine, največje mesto na zemlji, tri milje dolgo in dve milji široko; Oxford, sloveča univerza; Birmingham (344.000 1).), sloveče fabrike za jekleno in medene reči; Sheffield, (240 000 lj.), izdelovanje nožev; Manchester (356.000 lj.), veliko fabrike za bombaž; Liverpool (500.000 lj.) in Hull (129.000 lj.), kupčijski mesti; Neucastl (130.000 lj.). premogokopi.
Na Škotskem: Edinburg (180.000 lj.), glavno mesto; Glasgov (479.000 lj.), fabriško mosto. Hobrodi so gorati, goli in močvirni otoki.
Na Irskem: Dublin (295.000 Ij.), glavno mesto, Belfast (174 000 li.)-Cork (80.000 lj.).	J'’
60. Nizozemsko in Be 1 gij a.
1. Kraljestvo Nizozemsko.
569 kvadr. milj (328 Qmiriam.) in 3,674,000 ljudi.
Najnižja dežela v Evropi, semtertje še pod morsko gladino, zato jo je treba z jezovi braniti, da morje vanjo ne teče. Po vsej deželi je zemlja s kanali preprežena. Lesa dežela skoro nič nima, zato rabijo šoto za kurjavo. Vsaki kos dežele je skerbljivo obdelan, živinoreja se posebno dobro obnaša, ladije-delnic, izdelovalnic platna in papirja je mnogo. Ribštvo in kupčija ste precejšnji.
Haag (90 000 Ij.), glavno mesto; Rotterdam (12.000 lj.); Amsterdam (275.000 lj.), kupčija s kavo, sladkorjem itd.; Harlem, kupč.ja s cvetlicami.
Veliko v oj vodstvo Luksemburško.
46‘/j kvadr. milj in 200.000 ljudi.
Ima mnogo železa in cinka, ima colno zvezo z Nemčijo.
Luksemburg (14.000 Ij.).
2.	Kraljestvo Belgijsko.
535 kvadr. milj (295 Qmiriam.) in 5.088.000 ljudi.
Mnogo železa in premoga, izverstna industrija daja najboljše puške, najtenjšo platnino in najboljšo steklo.
Brusolj (314.000 Ij.), glavno mesto; Gent (120.000 Ij.); Ostende, terdnjava; Antwerpen (126.000 Ij.), glavna tordnjava v Belgiji; LUttich (106.000 lj.), jako važno fabričko mesto.
61. Republika Francoska.
9599 kvadr. milj (5286 □miriain.) in 36,500.000 ljudi.
Na jugozahodu Francoske so Piri n e ji. Na jugu-vzliodu so so zahodne Alpe (Mont Blanc, 14.807'). K francoskim srednjim gorstvom spadajo Sev eni od Lijona proti južno-za-hodni strani, na levem bregu Rene so Vogcsi, os ro, vulka-nično gorstvo Auvergne (Overn).
Večiua Francoske je skupna planjava in nižavjo z valovito poveršino in mnogimi plovnimi rekami ter mnogimi vejuato prepreženimi kanali. Podnebje jo srednje, samo v gorah je merzlo, na jugu Sevcnov in Alp pa je popolno južno podnebje z vedno zelenimi drevesi, s pomerančami in olivami. Prideljuje se izverstno sadje in največ vina na vsej zemlji. Znano je svilnato blago lionsko in razni artikeljni mode v Parizu.
Pariz (1.900.000 Ij.), glavno mesto, čez tri milje v obsegu; Rouen (Ruan, 100.000 Ij.); Le Havre (75.000 lj ); Chorburg (Serbur, 38.000 Ij.)• Calais (Kalč); Lille (166.000 Ij.); Lyon (325.000 Ij.); Marseille (Mar-
selj, 300.000 ]j.); Nizza (50.000 lj.), gorko podnebje; Toulouse (Tulus, 127.000 lj.); B o r d e a u x (Bordd, 196.000 lj.), izverstno vino. Na otoku Korsika mesti Bastia in Ajaccio, rojstni kraj Napoleona I.
(I)alje prih.)
Dopisi.
Iz sv. Lenarta v slov. Goricah. 2. avgusta jo obhajalo učiteljsko društvo šent-lonartskoga okraja pri sv. Trojici svojo zborovanje. Tega zbora udeležila so je večina udov. Se vo, da jo k temu ugodno vrome dosti pripomagalo. Začetek zborovanja bil je napovedan o 9‘/a »ri, v šolski sobi, a ker se je nekaj gg. udov zakasnilo, otvoril je predsednikov namestnik, g. S. Ješovnik skupščino poldrugo uro pozneje s prijaznim nagovorom. Potem so se prečitala došla pisma „dunajskoga učiteljskega društva" o zavodu zapuščenih otrok in disciplinarnih strodstvah v na-rodnej šoli.
Ker pa je namen tega shoda bil, hirajočemu društvu dober odbor voliti, začela se je volitva.	v
V novi odbor so voljeni: g. Mat. Rajšp, nadučitelj pri sv. Jurji na Goriškem, predsednik; g. S. Ješovnik, nadučitelj pri sv. Ropertu, predsednikov namestnik; g. France Canjko, podučitelj in g Horvat, učitelj pri sv. Lenartu, zapisnikarja; g. Mat. Rajšp, denarničar; g. Gobec, učitelj pri bv. Trojici, knjižničar; g. J. VVoiohsel, podučitelj pri sv Jurji na Goričkem je voljen za poslanca k zboru učiteljsko zveze v Gradec.
Društvo je dobilo nove pomoči. Pristopila sta kot uda g. J. Weichsel in g. France Canjko, koja za blagor društva neutrudljivo delovati obljubita.
Pri skupnem obedu bilo jo tudi več gospej in gospodičin navzočih, ki so se svojim milim glasom pri petju slov. posnij dosti pripomagalo. Razun tega pa je vladal tudi humor. Proti večeru poslovilo so jo društvo od tega prijaznega kraja.
Pri sv. Rupertu 9. avgusta 1877.
France Caniko, zapisnikar.
(Za dopis „iz Ptuja" jo zmanjkalo danes prostora. Ure d.)
Šolske novice in drobtine.
(Učiteljsko društvo za slovenski Stajer".) Iz vzroka, katerega smo bili že zadnjič povedali, preklicujemo že naznanjoni naš občni zbor v Brežicah, 18. t. m. Razon tega pa. da o tem času gg učiteljev v Brežicah no bo, so tudi drugi udje našega društva zaderžaui, udeleževati so zbora Nekateri grodd zborovat v Gradec, drugi grodd zopet na počitnice obiskovat sorodnikov, prijateljev itd., ter se odpočivat od trudnega šolskega dela. Pa jo še tudi mnogo drugih vzrokov, opravičenih in neopravičenih. Med prvimi so pogostno druge učiteljske skupščine, njih neuspeh, pomanjkanje novcev i. dr.; med poslednjimi pa: mlačnost, strah pred nadzorniki itd. Za zdaj torej doma ostanemo. Kdaj in kam so se pa za letošnjo leto občni zbor skliče, oznanimo o svojem času.
/
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja9. avgusta. Poročalo so jo o nadzorovanji šol v mariborski okolici. Stanje šol jo po-voljno na Studenčinah, Leitorsberg — Karčovini in pri sv. Petru pri Mariboru; na tej poslednji so z vspehom podučujo v obeh jezicih. Polog drugih [nemških] učiteljev je dobil starostno doklado nadučitelj Ivan Ornik_
(Koroški) deželni šolskih svet — piše „Slov. Gosp.je učiteljem v slovenskih šolah strogo zaukazal, nemški učiti; mudni ponemčevalci ne dobijo petletnih doklad pri plači. (Bojimo se, da bodo tudi drugod tako delali. Ur.) Protinaravnega ponemčevanja pa že otroci sami no morejo več preterpeti. V Kapli so šolarji vsi všii učitelju, katerega ne razumijo, kor ne ve besodice slovenske.
(Za 20 gld.) so nas vendar le prikrajšali. Urednik jo bil sicer 30. maja od okrajne sodnijo v Celji radi prestopka §. 10 in 11. tiskovne postave obsojen na 50 gld., ker jo bil iz „Cill. Zeitung“ ponatisnil nekonfis-ciran spis o soduijski obravnavi učiteljsko zadeve, a okrožna sodnija je 16. avgusta ta kazen zmanjšala na — 20 gld. — a popolnem oprostiti urednika ni hotela.
(Koliko so še dan danos učiteljski stan spoštuje), kažejo nasledne vrstice, ktero nam pošlje naš prijatelj: G. Matija Soršak, učitelj v Šmartnu pri Gornjem gradu, bolehal jo uže celo poletje. Da bi so ozdravel, hotel se jo podati na Vransko, kjer je bil uže popred podučitelj, in kjer je na ravno isti bolezni ozdravel. Prišedši pa v Mozirje, obidejo ga take težave, da ne moro dalje, ter tam v gostivni obleži. Prihaja mu vedno slaboje. V jutro drugi den pošljejo še le po zdravika — a prepozno, umeri je bolnik zapuščen ob 9. uri dopoldne. V gostilni morliča niso hoteli, in drugod branili so se ga tudi. Gotovo bi ga bili v „šubzimru položili, kamor so mu uže oder napravili, ko bi taraošnji učitelj porvi razred no bi bil dal izprazniti, in bi se ga ne bila blaga družina zdravnikova usmilila. A zdaj so začeli neki ^polomikanci“ kričati, da pri tem poduk šole terpi (sicer jim pa ni veliko zasulo), daje nevarnost za otroke, (akoravno ranj|ki ni imel nalezljive bolezni) tor so žugali učitelja šolskim gosposkam tožiti. Bog si ga vedi, kaj bi še vso iz tega naraslo, ko bi ne bil ravno c. kr. namestnik v terg prišel. Poklical je takoj učitelja prod se, ter si pusti razložiti celi dogodek. C. kr. namestnik pohvali učitelja za njegovo vodenje, ter mu reče: „Sie habon kolegial gehandelt'.
(V Brežicah) jo bila 26. jul. okrajna učiteljska konferenca. Kakor smo poizvedeli, se je zelo nemškutarilo, le nekateri (menda 3) gospodje so nekoliko slovenski govorili. Sklenilo so je baje med drugim to, da naj se telovadba v nemščini podučujo. Tudi se je menda o tem posvetovalo, kdaj bi so kateri predmet začel v nemškem jeziku predavati. O pedagogi, o narodnjaki!!
(„Slovensko učiteljsko d ruš tvo“), »Narodna šo!a“ in „vdovsko učiteljsko društvo' bodo zborovala v 27. septembra v Ljubljani.
(V Ljutomeru) je bila 18 avg. šolska veselica, katere seje udeležilo veliko otrok, starišev in gospode. Otroci so predstavljali otroški glediščini igri „Kuznovana radovednost' in *Stari vojak in njegova rejenka,' deklatnovali in peli. Naposled so dobili precej kruha in nekaj pijače
(V Gorici) je naredilo izpit zrelosti 5 učiteljskih kandidatinj.
(V deželno učiteljsko konferenco) so izvoljeni: za brežki okraj g. Ornik, za ptujski okraj gg. Ferk in Robič, za ormuŽki okraj g. Rauschl, za ljutomerski okiaj g. Postružnik, za gornjo-raogonski okraj g. Boštjančič, za rogatski g. Orač
(V Metliki) se bo osnovala 4razredna ljudska šola.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučitoljska služba v Rečici (2r.) s 440 (330) gld. do 20. sept. na kr. s. sv. Učiteljska služba na Humu (lr.) okraj i pošta Ormuž s 550 gld. in stan. do 15. sept. na kr. š. sv. Podučiteljska služba v Pilštanju s 500 (390) gld. in stan. Podučiteljska služba v Konjicah (5r.) s 480 (360) gld. do 20. sept. na kr. š. sv. Učiteljska služba v Keblju (Okr. Konjiški) s 550 gld. in stan. do 15. sept. na kr. š. sv. Učiteljska služba v Šmartnem pri Gornjem gradu (lr.) s 550 gld. in stan. do 15. sept. na kr. š. sv. Podučitoljska služba pri sv. Barbari pri Vurborgu s 480 (370) gld. in stan. Podučiteljska služba v Ormuži (3razr.) s 480 f360) gld. do 30. sopt. na kr. š. sv. Podučiteljska služba v Konjicah (5razr.) s 480 (360) do 20. sept. na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Služba učitelja ali učiteljico v Zagorji na Savi (3razrJ s 400 gld. iu stan. do 28. sept. Službi 2 učiteljev (učiteljic) v Št. Vidu pri Zatičini (3razr.), s 450 in 400 gld. do 28. sept. Nadučiteljska služba (550 in stan), ter učiteljska služba (500 in stan.) v Litiji (2razr.) do 28. sept. Učiteljsko službo s stan. v Radeljskem okraju do 26. sept.: r Gorjah (450), v Zaspom, v Srednje vasi (420), v Koroški beli (450).
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Iv. Lewitschnigg, suplent na mariborskem učiteljišči, je imenovan za vadniškega učitelja na istem zavodu; g. Wajk-selj (mar. učit. kand.), podučite!) pri sv. Jurju v Slov goricah; g. Canjko (cel. učit. kand.), podučitelj v St. Rupertu v Slov. gor. Gspdčna II. Sar'c, podučiteljica v Roichonburgu, g. Karol Pavletič, suplent v podružnici v Gornji Ročici. G. Ilolobar (od sv. Barbaro pri Vurborgu) učitolj v Run-čah. Za poduč toljo so imenovani sledeči mariborski učiteljski kandidati: Fr. Groruan k sv Urbanu pri Ptuju; J. Kelc k sv. Barbari v Halozah; J. Košenina v Poličane (ne v Pilštanj); g. Košutnik v gornjo Ponkvo; A. Kozole v Videm; J. Švab (cel. učit. kand.), podučitelj v št. Pavel pri Bolski; g Žager, podučitelj pri sv. Petru pod gorami; gospodična Razlag, podučiteljica na dekliški šoli v Brežicah; gospodična Ivana Vidic, podučiteljica na Planini.
Na (loriškem: G Janko Leban, (potr. uč. kandidat) podučitelj v Komnu. Gosp. Anton Leban (iz štajersko Ribnice) je imenovan učiteljem v Sežani.
Unterlehrerstelle
an der viorklassigon Volksschulo in Windischgraz ist die Stollo mit don Bezllgen der II. Gohaltsklasse sogleich definitiv oder auch provisorisch zu besetznn.
Bewerbor oder Bovverborinen, welcho der doutschen und slovenischen Spraehe mUchtig sind, wollon ihro dokumentirten Gequche im vprgeschrio-benen Dienstwege an don Ortsschulrath iu Windisch-Graz bis langstens 10. September d. J. leiten.
Bezirks-Schulrath Windl8ch-Graz don 4. Juni 1817.
2-2
Dor Vorsitzende: Rupnik m. p.
Kratek pregled*)
knjig, učil in družili učnih priprav za slovenske narodne šole in učitelje.
Znan je p. n. čitateljem izrek generala Montecuculi-ja, ki je za vojsko terjal: 1. denarja, 2. denarja in 3. zopet denarja. Za napredovanje na Uh šol pa se nam in tudi vsem drugim domoljubnim slovenskim učiteljem prepotrebno zdi i. knjig, 2 dobrih knjig, 3. zadosta dobrih slovenskih knjig in učil v rokah učiteljev in učencev. Precejšnji je sicer že brej Šolskih knjig in knjižic, ki so v ta namen na svetlo priUe, da bi ilošle v roke slovenskim učiteljem in učencem. A ta namen večkrat zgreSe! Bere se sicer v časopisih o novi knjigi, pa kakor hitro se časopis iz rok položi, pozabi se že tudi na novo knjigo. Pozneje bi morda učitelj naročil si to in ono knjigo, pa pozabil je že bil Če ne ravno naslov knjige, a gotovo pa ceno in založnika, kar mu je poleg druzega vzroka tudi izgovor, da je ostal on in njegovi učenci, učiteljska in Solarska bukvarnica brez nove, potrebne knjige. Razen pozabljivosti je tudi mlačnost večkrat vzrok temu, da najdeS pri nekgjih učiteljih le pičlo Število knjig, vsaj naSih domačih. Ako bi se že, učitelju slovenskemu ti) spregledalo, ne more se mu pa tega ne, da ne skerbi, da bi jegovi učenci — osobito Solarska knjižnica — dobili v roko nekaj onih slovenskih knjižic, katere so ravno za mladino naSo spisane.
Da bi učitelj imel vsikdar pri sebi zapisnik vseh najboljših in najpotrebnejših slovenskih Šolskih knjig in učil, da bi mu tak zapisnik bil nekak opominjajoč glas, rekoč: Nabavi si za-se in za svoje učence potrebne duSevne hrane — zato smo sestavili v sledečem vse najvažnejSe naSe knjige in druge Šolske priprave. Med naStetimi je veliko od sl. vlade odobrenih, veliko pa takih, katere so bile v nemškem jeziku odobrene in katerih poterjenje v slovenskem jeziku se tudi pričakuje. Med sledečimi knjigami je največje število takih, ki so primerne učiteljem in učencem, nekatere se priporoč.ujejo samo učiteljem in učencem, nekatere pa zopet samo za Solarske knjižnice. Toda vse navedene prav gorko priporočamo p. n. slovenskim čitateljem, naj jih po svoji moči razširjujejo med naS narod, zlasti med našo mladež, naj jih priporoču\ejo ali njej samej ali pa stariSem, ali pa da se take knjige vversti v razne knjižnice.
Knjige za veronnuk.
1.	Mali katekizem cena 8 kr. 2. Koršanski katoliški nauk c. 27 kr. 3. Mali katekizem v vprašanjih in odgovorih, c. 7 kr. 4. Keršauski nauk v vprašanjih in odgovorih, c 33 kr. 5. Veliki katekizem c. 33 kr. 6. Sveti listi, berila in evangelji, c. 52 kr. 7. Zgodbo svetega pisma stare in novo zaveze, c. 55 kr.
Učila za veronauk.
Kocenev zemljevid Palestine (z nemškim ali hervatskim tekstom), c. 6 gld 40 kr. Sautter-jeve podobe iz svetega pisma.
Za slovenski učni jezik. a J Za či tanje.
1.	Abecednik **) c. 17 kr. 2. Pervo berilo in slovnica, c. 34 kr. 3. Drugo berilo, c, 46 kr. 4. Tretjo berilo (ni še tiskano).
Za slovnico.
1.	Pervo berilo in slovnica (že omenjeno). 2 Praprotnik-ova slovenska slovnica za pervencc, c. 30 kr., založnik J. R. Milic v Ljubljani. 3. Slovenska slovnica z naukom o pismib (iz c. kr. zaloge) c. 34 kr.
*) To .nar-nanilo in poročilo" jo bilo namenjeno r.a .učiteljski koledar*; ker se pa t« ne bo izdal letos, zato ira priobčujemo na željo naiega drnitva v .Učitelju*.
,#) Za privatno učenje v čitanji bi služila tudi Zn i d ariič-eva »Abecednlca* cena 18 kr.
c) Za spisjo.
1. Praprotnik-ova spjsjo (založnik Gerber v Ljubljani) c. 33 kr. 2. Slovenska slovnica z naukom o pismih in opravilnih sestavkih (že omenjeno).
Učila k čitanju.
1. Tablice slogovanja (stenske tablice), 12 tablic 1 gld. 40 kr., na debeli papir
prilepljene 2 gld. 40 kr.
2. a) Kazalni nauk v podobah (Anschauungsunlerrichl in BildemJ Herrmanov
z nemškim in slovenskim tekstom, c. 0 gld. (ib' Icr. (v knjigi), 86 tabel na debelem papirju 14 gld. (založnik Tempskg v Pragi), b) Tomšičev nazorni nauk, c, 3 gld. 50 kr., 50 barv. tabel s 380 podobami.
3. Tablice 8 čerkami (bralni stroj), a) Prausek-Praprotnikove*) c. 1 gld. 80 kr.,
b) Miklošičeve c. 2 gld., c) „Narodne šole“ (v Ljubljani) c. 1 gld.
Knjigo za nemški jezik (kot predmet).
Za čitanjo in slovnico.
1. Slovonsko-nemški abecednik, c. 26 kr. (Od kar je perva nemška slovnica
tudi za poduk v začetnem čitanju. odločena, je ta abecednik ma/nj potrebenJ
2. Perva	nemška slovnica, c. 28 kr.
3. Druga	nemška slovnica, c. 40 kr.
4. Tretja	nemška slovnica c. 33 kr.
Opomba. Ha vaje v pisanji, pravopisji in spisji slovenskega in nemškega jezika priporočujejo se Winikoi'-jeve pisanke s slovenskimi napisi (glej inserat v zadnjem „Učit.“) — Kot navod v poduku v 1. razredu dobro služi ,,Die Uhterklasse", ki pride morda tudi. v slovenskem jeziku na svetlo.
Za računstvo.
1.	Perva	računica, c. 10 kr. 2. Druga	računica,	c.	15	kr.	3.	Tretja	raču-
nica,	c. 15 Icr. 4. četorta računica,	c.	18	kr.	5.	Peta	računica	(v roko-
pisu gotova, tudi se menda tiska že).
Učila k računstvu.
1. a) Razni računski stroji (ruski), c. od 2 gld. do 10 gld. b) Stroji o
drobcih, različne cene.
2. Nova avstrijska mera in vaga, od Mattheg-Guineg-a (slovenski tekst) c. 80 kr.
Pomočne knjige za učitelja.
1. Navod k pervej in drugej račnnioi, c. 35 Icr.
2. Der Rechnungsuntorricht in dor Volksschulo, c. .95 kr.
3. Mali računar za pervi oddelek ali razred ljudskih šol. (Spisal Sonimer, založ.
družba sv. Mohora), c. 50	kr.
4.	Nauk o decimalih in novi	meri,	spisal	And. Žnidaršič,	c. 60 b-.
Za zemljepis.
1.	Kocenov občni zemljepis (posl. Lapajne), c. 20 Icr. (Nahaja se v tisku)
2 Kratek opis Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja, spisal in založil J. Lapajne, c. 12 kr. (1. natis razprodan, 2. natis pride na svetlo, kedar se Kocenov zemljepis razproda).
Učila pri zemljepisu.
1. Zemljevidi Štajersko (hocenov, c. 7 gld. 40 kr.), Koroške (Kocenov, cena
4 gld 80 kr.), Kranjske	(je v	tisku),	Goriško	(Vodopivčev,	c. 2	gld.)
2.	Zemljevide Avstro-Ogerske	'c. .9	gld., Evrope c.	5 gld. 80	kr.,	planiglobov
c. 4 gld. 80 kr., z nemškim ali hervatskim tekstom — poslednji je dosta primernejši za slovenske Sole od pervega.
*) Poduk k tomu v slovenskem jeziku ir kr. Založnik Tempslcy v Pragi.
3. Zemaljska krogla (s slovenskim tekstom) različne cene z ozirom na velikost;
teluriji, Umariji, planetariji.
4. Zemljevidi slovenski, izdani po Slovenski Matici, cena pojcdinim 35 kr.
Pomožne knjige za učitelja.*)
1. Mali občni zemljepis od Jesenka, c. 80 kr.
2. Veliki občni zemljepis od Jesenka, c. 2 gld.
3. Prirodoznanski zemljepis od Jesenka, c. 1 gld.
4. Matične knjige: Slovenski Stajer, vojvodstvo Kranjsko, vojvodstvo Ko-
roško i. t. d.
Za zgodovino.
1. Netolička-Lapajne: Občna zgodovina, c. 25 kr.
2. Pripovesti iz zgodovine Štajerske (Krone«-Lapajne) c. 8 kr.; v 1. versti
za Štajersko Sole.
Pomožne knjigo za učitelja.
1. Občna zgodovina od Jesenka, 1. del, c. 80 kr.
2. Zgodovina slovenskega naroda od Terdine, c. 00 kr.
3. Zgodovina Avstro-Ogerske od Kersnika, c. 40 kr.
4 Dogodivščine štajersko zemlje od Krempelj-na, c. 1 gld. 20 kr. i. dr.
Za prirodopis.
1. Netolicka-Lapajne: Mali prirodopis s podobami, o, 60 kr. Založnik BuSak in Irrgang v Bernu.
Učila pri prirodopisu.
1. Schubert-ove prirodopisne sliko, živalstvu je c. 10 gld. 45 kr., rastlinstvu
8 gld, rudninslvu 5 gld. 75 kr,
2. Sehreiber-jove prirodopisne slike, cena 7 delom (31 velikim tablam) 50gld.
3. Tomšič-evo prirodoslovje v podobah, c. 1 gld. 20 kr. i. dr.
Pomožne knjigo za učitelja.
1. Pokomi-Erjavec: Živalstvo, c. 1 gld. 2. Pokorni-TuSek: Rastlinstvo, 85 kr.
3.	Schoedler-TuSek: Botanika in Zoologija, c. 1 gld. 4. Živali v podobah od Fr. Erjavca (družba so. Mohora) 6 zvezkov. 5. Schoedlerjeva mineralogija 6. Folleker-jeva mineralogija — in Se druge knjige.
Za liziko in kemijo.
J. Deeker-Lapajne: Fizika in kemija, c. 70 kr. (Založnik K. Gerold v Beču.)
2. Netolilka-Lapajne: Mala fizika v pogovorih, c. 25 kr. (Založnik Legkam-
Jose/sthal v Gradci.)
i
Učila pri liziki in kemiji
so različni aparati, n. pr. Bopp-ovi ali. Batke-ja, Hesterman-a in dr.
Pomožne knjige za učitelja.
1.	Schoedler-jeva (od Matice) fizika in kemija.
Za pisanje
priporne,ujemo VVinikerjeve pisanke s slovenskimi napisi. (Gle) inserat.) Jako koristni pri lepopisji so podkladki za lego in podkladki za lego in čerte, ki se dobi v J. M. Pajk-ovi tiskarni v Mariboru, knjiga (06 listkov) po 40 kr.
*) Knjige, navedene pod tem naslovom, so primerne zlasti za okrajno uoitellske Pa tudi za tolarsko knjižnice.	'
Za risanje in geometrično oblikoslovje.
a) Za učitelje:
1. Grandauer-jeve vranske predlage. 12 zvezkov po 40 kr 2. Trelau: Der kleine Zuiehnor, 1 gld. 3. Knapek-ove predlage, RaUer-]eve. 4. KopUecve, Mikuf-eve, Spiner-ieve predlage in dr. 5. Lapajne: Geometrija ali merstvo c. 24 kr.; založnik Milic v Ljubljani. 6. Močnik: Geomotrisehe Formon-lehre, c. 36 kr.
b) Za učence:
1. Felkl-nove risanke s slovenskimi napisi po 6 kr., 100 zvezkov od 6 gld,
do 6 gld. 40 kr.; 1. risanka ima pike 1 cm.; 2. risanka 2 cm. narazen;
3.	risanka 4 cm.■ 4. risanka je brez pik.
2. Knapekove risanko s slovenskimi napisi po 3 kr.; 100 kosov 2 gld. 85 kr.;
1. številka ima pike 1 cm., 2. številka 2 cm. narazen.
Za telovadbo se učiteljem priporočujc: 1. Nauk o telovadbi (izdan po slovenski Matici/ 2 dela: pervemu je cena 40 kr. (tiska sev drugič), drugemu pa 60 kr.
2. Nauk o telovadbi od J. Zime, c. 16 kr.; založnik Milic v Ljubljani.
Za zenska ročna dela in gospodinjstvo se priporočuje: Ana Stumpfi: Poduk v ženskih ročnih delih za učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje, c. 80 kr.
Za petje se priporočujejo Nedvedove pesmi (priloga pri berilih); Foersterjev uavod k petju in pesmi druzih slovenskih skladateljev. Posebno se tudi priporoča knjižica „23 cerkvenih pesmi", čveterosložno postavljenih od Foersterja, cena 25 kr. Založnik Milic v Ljubljani.
Za Šolarske bukvarniee je primerna knjižica „Star vojak", otrožka gle-diSČina igra, c, 20 kr. Čez vse se pa ti oui namen priporočuje mladinski časopis „Vertec“. Založnik obeh je J. Tomiič v Ljubljani. V enak namen dobro služijo knjižice: „Darek pridni mladosti" (3 zvezki 1 gld.), „Zlati orehi" (c. 36 kr.) — pri Miliču v Ljubljani.
Za kranjske in tudi za druge učitelje primerna knjižica je: Lapajne: „Kranjsko ljudsko šolstvo" (1871), c. 20 kr.
Podučljiv spis o koristi narodne iole je „ Učitelj Dobrašin", kateri noj bi se zlasti mej prostimi Slovenci rariirjeval, c. 12 kr.
Priporočujemo tudi ^Ustrahovalna pravila ljutomerske šolo", c. 1 kr.
Za naročila vseh tu naštetih knjig, učil in druzih šolskih priprav se priporočajo napervo založniki sami, pa tudi sledeči tergovci, kateri obljubujejo hitro in dobro postrežbo:
,, Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" v Ljutomeru (Luttenberg), Alojzija Ferlinc v Mariboru, knjigoteržee Janez Giontini in bukvovoz Matevž Gerber v Ljubljani, knjigoteržee Teofll Drexler v Celji (Cilli), bukvovez W. Blanke v Ptuju (Pettau), knjigoteržee Fr. Wokulat v Gorici (Gorz).
Vse različno tiskovine za šolsko rabo v slovenskem in nemškem jeziku se dobo pri J. R. Miliču v Ljubljani; nekateri obrazci: zapisniki, razredni c e (jako praktične), tedniki, šolska naznanila, opominjevalni listi itd. tudi v J. M. Pajkovi tiskarni v Mariboru.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“ Za urodn. odgovoron Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.