Gospodarske stvari. Sesna praseta in njih odstavljanje. Kar je mlado, to je pač ljubo za oko, ako tudi na sebi nima nič poaebne milobe. Tako je tudi pri mladib svinetih, pri prasetih. Kako ljubo jib gleda gospodinja, kedar ji skakljajo okoli prasice! Ali za-njo še imajo praseta več vrednosti, kajti iz njih si priredi v razmerno malem času velicib svinj in že računi v duhu, kaj da dobi iz njih za dom, za kubinjo ali pa tudi, koliko da bode denarja za-nje. To je vse lepo, ali treba ji je tudi misliti na to, kako da jib vzredi, da ji bode iz njih največ dobička. Dokler sesajo praseta, v tem času pač ni z njimi veliko dela, ali pozneje, že v času, ko jih je treba odstaviti, ne gre že več tako lehko. V tem je treba že nekake skušnje in razumnosti, sicer si na pravi lebko pri tem veliko škode. Kedaj in kako pa se prase najbolje odstavi, o tem imajo ,,Novice" obširen sestavek in mi ga damo nekaj našim bralcem v poduk ter upamo, da še marsikateri gospodinji vstrežemo z eno ali drugo drobtinico, ki se najde v onem sestavku. Praset, ki jih lnislimo rediti, ne smemo nikdar pred šestim tednom vzeti od svinje, kajti glavna stvar je da hitro in lepo rastejo, to pa se izgodi najležje, če dolgo sesajo. Če svinjo lahko dobro krmimo. da ima dosti mleka, in če hočemo imeti lepa praseta, naj sesajo praseta sedem do osem tednov. Svinje to tudi vzdržijo, če jih dobro krmimo. V Angliji, kjer je svinjarstvo jako razvito, puščajo praseta, katera mislijo rediti, ravno osem tednov pri svinji, in tudi pri nas jib nekateri umnejši gospodarji pušeajo tako dolgo, dokler sama nehajo sesati. Taka praseta se najbitreje in najlepše redijo. 0 takih živalih se tudi govori, da so dokaj plodovite. Mnogi imajo navado, da odstavijo praseta, ko so še le štiri tedne stara Res, na ta način varujejo svinjo, pa vendar ni tega priporočati, ker ob taki starosti so še praseta premalo čvrsta, in zaradi tega za dolgo časa zastanejo v rasti in postanejo grda. Na ta način se nikakor ne dajo vzrediti lepi in veliki prašiči. Kaj drugega je pri svinjah, ki imaio prvikrat praseta, od takib svinj se morajo praseta odstaviti že s štirimi tedni, da svinja, ki sama ni še dorasla, preveč v rasti ne zaostane; to bi se pa zgodilo, če bi dolgo dojila. Prvi prašički so pa tudi redkokrat za pleme, temveč se navadno opitajo. Dobro je tudi, da se najkrepkejša in največja praseta najprej vzemejo od svinje, slabša pa se še naj nekaj dni puščajo pri njej, da se okrepčajo z večjo množino maternega mleka, katerega sedaj dobivajo. Slabejša praseta naj se odstavljajo tudi zaradi tega pozneje, ker se svinji, če tako ravnamo, vedno manj nabira mleka v vimenu, kakor če bi vsa praseta precej odstavili. Svinja tako polagama izgublja mleka. (Konec prih.) Medena rosa. Dne 19. junija, en dan prej, kakor lanskega leta, prikazala se je v poskusnem vinogradu deželne sadno- in vinorejske šole v Mariboru ta nevarna trtna bolezen na najmlajšib listib nekaterib trsov gutedel na (kraljevine). Starejši listi, kateri so se 14 dni pred cvetom poškropili z 1 °/0 raztopljino bakrenega vitrijola, so popolnoma zdravi in ni na njib sledii medene rose. Po tem takem bo koristno, da hitro, ko trs odcvete, zopet in sicer takrat z ll/j°/o raztopljino bakrenega vitrijola škropimo ter nastopajočo škodljivko zatiramo. Posebno potrebno bo, da se v tistih vinogradib bitro začne škropiti, kjer se letos še ni škropilo. Ant. Stiegler, ucitelj Sejmovi. Dne 27. junija pri sv. Lovrenci na Dravskem polji. Dne 28. junija v Poličanab. Dne ;30. junija v Gromilici, pri sv. Petru tik Radgone, v Zrečah, v Reicbenburgu, v Sopotah, v Sromljah, v Trnovicah in na Spodnji Polskavi. Dae 1. julija v Radgoui. Dne 2. jul. v Lučanab, v Šentiiji pri Slov. Gradcu. na Ptujski gori, na Ptuji, v Petrovčah, na Polenšaku, na Remšniku in Tinskem. Dne 3. julija v Mariboru, vPodplatu, v Rečici, v Muti in v Vidmu.