ISSN 0351-6407 Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. Murska Sobota, 12. julij 2001, leto LIH, št. 28, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit Milica Makoter s kom Avtor: Ludvik Kovač S03fSU64 NAROČNIK ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o. Če ne bo več denarja, ne bom minister Tokrat je praznovala naša direktorica Irma Benko Mag. Franc But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Bojan Žalik, Ladislav Olah, Darko Sinko, Karmen Kocoek, Milica Makoter, in Brigita Recek. Gledal je vame, nato v otroka in rekel: »Drago dekle! Rad te imam in rad imam tvoja otroka, zato te bom rešil iz bede in revščine. Pri meni boš srečna.« Delo na naftni ploščadi: najprej poslati denar potem. Matjaž ni nasedel. ARCONT Z občutkom in kvaliteto za vaše udobje POMURSKI TRIATLON Vdovstvo Marjete Kramberger Šopki za ambiciozne in pogumne direktorice str. 12 Razmislek: Kdo je snedel žemljice str. 3 Salamenski in okoliški gasilci so rešili, kar se je rešiti dalo. Ni pa bilo mogoče obvarovati lesenega poslopja, ki je povsem zgorelo, z njim vred pa tudi sedemnajst prašičev, težki po več kot sto kilogramov. foto: Katja Gerenčer ijo na zatožni klopi Gornja Radgona, Ljutomerska c. 29, telefon: 02/56 11511 faks: 02/56 21 378, spletna stran: www.arcont.si 2— ■ ■: Petelin na Agromerkur-jevem dvorišču je odpel, stečajni upravitelj je dr. Stefan Termalni rekreacijski center hotela Diana ponuja ugodnosti - kličite 02/514 12 24! Vabimo vas na prenovljeno sončno teraso hotela Diana v Murski Soboti! VSE DOBRO, ŠE OBILO SONČNIH IN LEPIH DNI! dRi Kčr J id iddddd e velika izbira oken, vrat in zimskih vrtov c kvalitetna garažna vrata vseh vrst po ugodnih cenah 2 AKTUALNO OKOLI NAS i2. julij 2001 njo« Evangeličanska cerkev za Otroški oddelek a petkovi seji lendavskega občinskega sveta so svetniki razpravljali in odločali tudi o pobudi občinskega odbora SLS+SKD Lendava o spremembi odloka o prometni ureditvi v občini Lendava. Velika večina svetnikov je predlog zavrnila, strinjali pa so se, da bo potrebno do novega leta narediti manjše, tehnične korekcije parkirišč. Sprejeli pa so tudi predlog za podelitev priznanj Občine Lendava za leto 2001, ki jih bodo podelili avgusta ob občinskem prazniku. Seja lendavskega občinskega sveta Se naprej parkirnina Prispevek za sodobnejše aparature vangeličanska cerkev v Murski Sobota je na svoji humanitarni prireditvi zbirala sredstva, ki jih je namenila Otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Bon je predstojnici tega oddelka dr. Ivani Norčič ob prisotnosti dr. Vojka Berceta in dr. Alenke Horvat ter predstavnikov evangeličanske skupnosti Karla Flisarja in Jožeta Rituperja izročil duhov- nik mag. Leon Novak. Zbrana sredstva bodo namenili za nakup novega monitorja za vitalne funkcije, ki ga na oddelku nujno potrebujejo, saj so sedanjega uporabljali predvsem za novorojenčke. Podobnih nujno potrebnih aparatur, s katerimi lahko prispevajo k pravočasnemu odkrivanju in uspešnemu zdravljenju otrok, je na oddelku še veliko, trenutno pa najbolj pogrešajo inkubator. Zato velja gesto Evangeličanske cerkve pozdraviti kot pomemben korak in prispevek za izboljšanje dela tukajšnjih zdravnikov, ki se lahko po strokovnosti primerjajo s strokovnjaki v drugih bolnišnicah, žal pa se ne morejo po tehnologiji, ki je velikokrat zastarela. Zato bi za uspešno in učinkovito delo še kako potrebovali tudi dobre in sodobne aparature, ki pa so izredno drage; samo inkubator tako stane okoli 4 do 5 milijonov tolarjev. Ker pa je Otroški oddelek eden najstarejših oddelkov v soboški bolnišnici, predvidevajo, da bi ga obnovili nekje v letu 2002, ko bo končana gradnja porodnišnice. Otroški oddelek je najbližja bolnišni ca, kamor pripeljejo bolne otroke iz Pomurja, zato jim je potrebno nuditi kar se da kakovostno pomoč. Kako pomembno je imeti dobro usposobljeno bolnišnico v bližini, pa se prav gotovo zavedajo vsi starši, katerih otroci morajo na bolnišnično zdravljenje. Takrat ni nikomur vseeno, ali je otrok oddaljen le nekaj kilometrov ali pa 200. ANRR, foto: N.J. ■ Kozerija Neodvisna republika Martjanci Ob pobudi za ustanovitev nove občine Bogojina in izločitev krajevne skupnosti Martjanci iz občine Moravske Toplice seveda nista držala križem rok župan Franc Cipot in ne občinski svet (ki sicer uradno ne nasprotuje pobudi). In tako so obdelali predloge ter pri tem navrgli svoje pomisleke, kaj bi se vse moralo spremeniti in kakšne težave bi nastopile, če pride do Svetniki menijo, da je prometna ureditev v Lendavi dobra Priznanje Občine Lendava bosta tako dobila Stanislav Gjer-keš iz Hotize in Krajevna skupnost Čentiba. Plaketo pa bodo podelili podjetju Elmont iz Lendave. Ob tem je bilo slišati tudi očitek, da bi morali zares podeljevati priznanja le tistim, ki so zaslužni za razvoj občine. V razpravi o predlogu SLS o spremembi odloka o prometni ureditvi v Lendavi, katerega so svetniki sprejeli pred meseci predvsem zato, da bi narediti red pri parkiranju v Lendavi z modrimi in rumenimi conami, kjer je potrebno plačevati parkiranje, se je večina svetnikov strinjala, da je odlok dober in da so z njim dosegli svoj namen. V uvodu je predsednik občinskega odbora SLS+SKD Lendava Radovan Žerjav najprej novega stanja. Pri tem pa ne manjka raznih »cvetk«: Ena od največjih je razlaga, da »preko naselja Martjanci poteka glavna in edina normalna cestna povezava velikega števila ostalih naselij v občini s sedežem občine, to pa bi pomenilo, da bo potrebno v primeru izločitve Martja-nec iz občine M. Toplice uporabljati za prihod na sedež občine poti preko druge občine, oziroma zgraditi in posodobiti 15 km sedaj ozkih krajevnih cest.« O joj, torej pripravite se, ljudje, na novo vojno stanje, saj, kot zgleda, se bodo ponovili dogodki izpred desetih let: barikade, carine, kontrole, odcepitve, skratka nova »balvan revolucija«. Martjanci bodo postali zunanji branik obrambe domovine občine M. Sobota in skozenj več ne bodo spuščali kogarsibodi. In kakšne težave bodo imeli ljudje iz občine M. Toplice, ko se bodo morali v M. Soboto peljati okrog in okrog, da se izognejo Martjancem?! Pri tem pa mi ni jasno samo eno: le koga bodo čez deset let poslali na mednarodno sodišče ? ZN G predstavil pobudo njihove stranke za izvedbo referenduma o spremembi odloka o prometni ureditvi v občini Lendava in spremembi s tem odlokom povezanih dokumentov, ki določajo urejanje mirujočega prometa oz. parkirnih con v občini Lendava. K pobudi je bilo priloženih tudi 141 podpisov prebivalcev občine Lendava, kar je v skladu s statutom, zato je bil občinski svet dolžan o tem razpravljati in glasovati, saj je minimalno, potrebno število podpisnikov sto. Podpisniki zahtevajo prosto parkiranje v modri coni v prvi uri parkiranja, druga zahteva pa predvideva prostovoljno odločanje stanovalcev posameznega stanovanjskega bloka o vzpostavitvi rezervi ranih parkirnih prostorov (rumenih con) v okolici njihovega stanovanjskega bldka z enkratnim kritjem stroškov vzpostavitve ustrezne prometne signalizacije in brez najemnine. Med svetniki se je s trditvijo, da je veliko občanov s ta-ko ureditvijo nezadovoljnih, strinjala le Marija Poszonec, ki je tudi edina glasovala za spremembo odloka. Večina svetnikov pa je menila, da je večji del občanov s tako prometno ureditvijo zadovoljnih in da teh petdeset tolarjev, ki je potrebno plačati za eno uro parkiranja, za nikogar ni veliko breme. Niso pa se strinjali tudi z očitkom gostincev in trgovcev v središču mesta, da jim je zaradi tega padel promet. Župan Kocon je menil, da je sedaj v središču parkiranih toliko avtomobilov, kot je bilo prej, saj je sedaj na voljo več parkirnih prostorov, kot jih je bilo pred ureditvijo modrih con in da tudi drugi prihajajo v središče mesta, le da parkirajo nekoliko dalje. Na predlog svetnika Franca Vide pa so se strinjali, da bo na parkiriščih po trebnih nekaj tehničnih po pravkov, denimo odstraniti parkirni prostor, oziroma modro parkirno cono pred vhodom v cerkev, pa tud: tam, kjer parkirišča ovirajc pešce in kolesarje. Občinski svet je pobu do zavrnil, v odgovori stranki pa so že pred seje zapisali, da »pobude n možno šteti za zahtevek z; referendum o splošnen aktu občine«. Svetniki so na seji tud potrdili mandat novemt članu občinskega svet: Ivanu Vinku iz Pe tišovec, ki j< zamenja Franca Laja saj je le-t; postal direk tor občinski uprave. Jože Gabor I VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: PodjeljB za informirani) d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom). Maslsv uredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227. devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998. št. 89. u.li.j.. frnnn V Križevcih pri Ljutomeru bi skoraj ostali brez zdravstvenih storitev Kratek stik ali maščevanje? Ker svetniki niso dali soglasja k nagrajevanju, je direktor odpovedal pogodbo s koncesionarko v križevski zdravstveni ambulanti H e bi bili svetniki občine Križevci pravočasno seznanjeni z nekaterimi informacijami, potem zadnje izredne seje občinskega sveta gotovo ne bi bilo. Župan Feliks Mavrič jo je tokrat po vsej verjetnosti sklical na željo direktorja ljutomerskega zdravstvenega doma Jožeta Šumaka, saj je ta rabil soglasje križevskih svetnikov za nagraditev delavcev tamkajšnjega zdravstvenega doma zaradi povečane delovne uspešnosti. Je pač tako, da se je po razdelitvi nekdanje ljutomerske občine del ustanoviteljskih pravic prenesel tudi na križevsko občino, za nekatere odločitve v zdravstvenem domu pa je potrebno soglasje vseh občin ustanoviteljic. Za razliko od ostalih treh občin, ki so dale soglasje za dodatno nagrajevanje delavcev zdravstvenega doma, so križevski svetniki o tem predlogu doslej razpravljali že dvakrat in ga obakrat zavrnili. Nazadnje so predlog zavrnili na seji 24. maja, ko so zdravstvenemu domu tudi predlagali, da ta sredstva nameni za investicije. Za tokratno sejo so svetniki dobili strokovno poročilo zdravstvenega doma, kaže pa, da je bil prepričljiv tudi direktor Šumak, saj so na koncu prisotni svetniki, z izjemo enega, predlog potrdili in tako dali zeleno luč za dodatno nagraditev zaposlenih v zdravstvenem domu. Po zagotovilih direktorja denar za to ne gre iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne bo pa bremenil tudi občinskega proračuna, saj so de lavci zdravstvenega doma ta sredstva zagotovili iz drugih virov. Za dodatno nagraditev delavcev so se odločili tudi zato, ker je zdravstveni dom lani posloval pozitivno, sredstva, ki jih prigospodari, pa ne vlaga le v plače, pač pa jih namenja tudi za investicije. Zgodba o dodatnem nagrajevanju tistih, ki delajo več, se je za delavce zdravstvenega doma iztekla ugodno, več vznemirjenja pa je med križevske svetnike v-nesla druga zgodba, ki je bila posledica prve. Potem ko so svetniki že drugič zavrnili predlog za dodatno nagrajevanje delavcev ljutomerskega zdravstvenega doma, je namreč direktor Jože Šumak s pismom obvestil zdravnico Ljubico Gašparac, ki ima koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti v ambulanti v Križevcih, da s 1. julijem preneha velja ti pogodba, sklenjena med zdravnico Gašparčevo in zdravstvenim domom. Po tej pogodbi naj bi delavci ljutomerskega zdravstvenega doma nadomeščali križevsko zdravnico med njeno od-stotnostjo. Ljubica Gašparac trdi, da jo je takšna odločitev presenetila, saj je z zdravstvenim domom v Ljutomeru, kjer je bila nekoč tudi zaposlena, dobro sodelovala in je redno vsak mesec poravnavala tudi vse obveznosti, dogovorjene v pogodbi. Odpoved pogodbe od danes na jutri je tudi neupravičena, saj je v njej predviden dvomesečni odpovedni rok; z odpovedjo sodelovanja bi občani, ki so si za svojo zdravnico izbrali Ljubico Gašparac, ostali brez zdravstvenega varstva. Križevski svetniki so prepričani, da gre za maščevanje, čeprav direktor Jože Šumak takšne očitke zavrača. Priznava pa, da se je za prekinitev sodelovanja odločil zato, ker delavcev, ki bi nadomeščali zdravnico v ambulanti v Križevcih, prav zaradi odločitve križevskih svetnikov za večji obseg opravljenega dela ni moč dodatno nagraditi, zastonj pa ti niso pripravljeni delati. Zdaj, ko so svetniki končno vendarle dali zeleno luč za nagrajevanje zdravstvenega osebja, bo zaplet verjetno odpravljen, saj so na seji občinskega sveta tudi zadolžili direktorja Šumaka, da se med zdravstvenim domom in koncesionarko v Križevcih vzpo-stavijo odnosi, ki so veljali pred odpovedjo pogodbe. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, če je do zapletov sploh moralo priti-Ob nekoliko boljši informirano' sti in ustreznem sodelovanju sc to gotovo ne bi zgodilo. Ludvik Kovač AKTUALNO DOMA 3 12 m 2001 s; Foto: N. J. Milica Makoter Ladislav Olah Bojan Žalik Prvoobtoženega Bojana Žalika po službeni dolžnosti zagovarja odvetnik Danilo Hari, Ladislava Olaha odvetnik Lojze Horvat, Milico Makoter odvetnika Jože Šafarič in Mihael Jenčič (iz Maribora), Darka Šinka pa odvetnik Janez Perš. tem umoru naj bi sodelovali štirje. Eden je stal na cesti, drugi pred hišo, on in kolega pa sta vstopila v hišo. Kolega je z nožem zabodel Makoterja, on pa je ustrelil pokojnega. Potem so se vsi odpeljali vsak na svojo stran. Ker je imel precej denarja, sem sumil, da je Žalik morilec. Le nekaj dni po tem umoru mi je pr-voobtoženi ponudil, da bi za 15.000 DEM ubil nekega pijančka. Odvrnil sem mu, da tega ne morem storiti,« je dejal Olah. Kot pravi, mu je Žalik rekel, da bi morali ubiti še Tomija in nikoli nisem udaril nikogar, zato ne bi mogel ubiti človeka. Zahtevam, da se sodišče poglobi v zadevo, ker Žalik nekaj skriva. Ker nisem kriv, se bom pritožil na mednarodno sodišče,« je zaključil Ladislav Olah. »Čutim st nedolžna« Nato je pred sodnike stopila Milica Makoter. V svojem pisnem zagovoru je med drugim zapisala: »Ne morem dojeti in razumeti, da sem obtoženka namesto oškodovanka. V srcu in duši čutim, da sem nedolžna. Nisem Proces desetletja v Murski Soboti Obtoženi zanikajo vpletenost v umor Milici Makoter, Žaliku in Olahu grozi do 30 let zapora red petčlanskim sodnim senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, predseduje mu sodnik Dezider Novak, se je v torek začel dolgo pričakovani proces, povezan z umorom znanega podjetnika Janka Makoterja s Cvena. Zločin se je zgodil 26. septembra 1999 okrog 3. ure v hiši pokojnega. Na zatožno klop je sedlo šest obtoženih, ki so sodelovali pri umoru, napeljevanju in prikrivanju umora ter povzročanju splošne nevarnosti. Obtožnico na 31 gosto tipkanih straneh je predstavil okrožni državni tožilec svetnik Ludvik Gornjec. Umora iz koristoljubja sta obtožena 33-letni Bojan Žalik iz Dolnjega Lakoša in 25-letni Ladislav Olah iz Lendave. UsOd-naiprej Ladislav Ulah s kuhinjskim ndiem Vtč-krat zabodel Janka Makoterja v različne dele telesa, vbodnina na levi strani vratu pa je povzročila delno poškodovanje podaljšane hrbtenjače. Nato pa je Bojan Žalik iz pikole kalibra 7,65 milimetra vanj izstrelil dve krogli ter mu pre-strelil srce in desno pljučno kri- Za posledicami poškodb je Janko Makoter kmalu umrl. Poleg tega je Bojan Žalik obtožen poskusa umora Jožeta Makoterja in njegove družine s Cve-na, saj je na njihovo stanovanj-sko hišo izstrelil kumulativno raketo, ki pa je na srečo zgrešila cjlj in je eksplodirala na strehi nad nenaseljenim delom hiše. Dlahu, ki je prav tako brez zapo-slitve, pa obtožnica očita še, da je na dvorišče Policijske postaje Ljutomer odvrgel dve ročni bombi, ki sta eksplodirali in ranili enega izmed 23 iranskih ilegalcev. Pri tem je bila povzročena tudi velika gmotna ^koda. 45-letna Milica Makoter, di- Kaj pravijo tožilec in odvetniki? 11 Mihael Jenčič: Po pravni praksi poteka vse po pričakovanju. Moja obtoženka se je zagovarjala v skladu s pričako-Vanjj, saj ni spreminjala že povedane-93 v preiskavi. rektorica podjetja Makoter, d. o. o., na Cvenu, pa je obtožena naklepnega napeljevanja h kaznivemu dejanju umora svojega moža Janka. V ta namen je najela Bojana Žalika in Ladislava Olaha, katerima je v žep kanilo okrog 60.000 nemških mark. Hkrati je naročila tudi umor svojega problematičnega sina Tomija, ki je samo dva dni pred očetovim umorom organiziral tatvino njihovega novega avtomobila BMW serije 500, nje same pa se je fizično lotil. Žalik in Olah sta se kljub obljubljenim 200.000 DEM premislila. V več telefonskih pogovorih pa ju je nagovarjala, naj umorita brata pokojnega Janka Makoterja, tedanjega komandirja Policijske postaje Ljutomer Jožeta Makoterja, in njegovo družino. Lojze Horvat: Obtožnica, kot je, sloni na določenih pravnih dejstvih. Mene so pritegnili po službeni dolžnosti, da zagovarjam obtoženca, ki je spremenil svojo prvotno izjavo. Jožu Šafarič: Nekega neposrednega dokaza za vpletenost Makoterjeve ni. 0 tem, koliko se bo izvleklo posrednih dokazov, bomo videli v teku sodnega procesa. Ludvik Gornjec: Če ne bi imel dovolj materialnih dokazov, ne bi vložil takšne obtožnice. V nadaljnjem dokaznem postopku pa se lahko še marsikaj spremeni. S prostosti pa se branijo 33-letni Darko Šinko iz Ljutomera, ki je pomagal pri posredovanju naročila za umor, saj je obtoženima v gostilni Prlek v Ljutomeru izročil 20.000 DEM, da si priskrbita pištolo, ter 21-letna Brigita Recek iz Lendave in 19-letna Karmen Kocbek iz Ljutomera, ki sta od 26. septembra 1999 do 18. decembra 2000 vedeli za storilca kaznivega dejanja umora, vendar tega nista prijavili. Poleglega je okrožni državni tožilec svetnik Ludvik Gornjec predlagal, da se na glavni obravnavi zasliši več kot 30 prič in pet izvedencev raznih strok. Nasprotujoče si izjave prvoobtoženega Prvi dan sojenja se je zagovarjal prvoobtoženi Bojan Žalik. Povedal je, da je odvisnik od mamil, zato naj bi mu Olahova družina večkrat grozila, da ga bo ubila, če jim ne bo pravočasno plačal za heroin. Zato je bi bil prisiljen sprejeti donosen posel, ki mu ga je ponujal Ladislav Danilo Hari: Ne gre za klasičen umor, kjer so zraven priče, ki bi lahko potrdile karkoli. Gre za dokaj komplicirano situacijo, ki jo bomo pač še dolgo reševali. Milan Jerše, foto: N. J. Dezider Novak, predsednik sodnega senata Olah. Takrat naj ne bi vedel, da je posredi umor. Krivdo za zločin je naprtil Olahu, češ da je sam le stražil zunaj hiše umorjenega. Dobro pa se spomni, da je pištolo kupil v Mariboru pri Šiftarju, s katerim sta že prej sodelovala pri prehodu ilegalcev. Na vprašanje, zakaj stalno spreminja povedano v preiskavi, pa je odvrnil, da je to posledica jemanja metadona in kriminalističnih navodil iz Celja, kjer naj bi mu svetovali, kako naj govori pred sodiščem. Povedal je tudi, da je bila naročnica umorov in napadov v stiku z njim zgolj po mobilnih telefonskih zvezah. Presenetil pa je s trditvijo, da telefonski glas ni Miličin, ampak Nevenkin, torej žene nekdanjega komandirja Policijska postaje Ljutomer Jožeta Makoterja. »Cela obtožnica je zgrešena!« Drugi dan glavne obravnave je najprej nastopil Ladislav Olah. »Cela obtožnica je zgrešena! Ni res, da bi me ženska »vodila« po telefonu. Zagovor sem spremenil, ker mi je Bojan Žalik obljubil 400.000 DEM. Na prvem zaslišanju sem povedal tako, kot sva se dogovorila, na drugem zaslišanju se nisem zagovarjal, na tretjem pa sem spremenil povedano, ker se Žalik ni držal dogovora. Zato bom sedaj povedal, kako je bilo v resnici,« je na začetku sredinega zagovora dejal Olah. V nadaljevanju je podrobneje prikazal svojo verzijo dogajanja. Med drugim je povedal, da sta bila s prvoobtoženim Bojanom Žalikom dobra prijatelja, saj sta se z dekletoma večkrat družila, hotelske usluge pa je plačeval Žalik. Ta mu je zato, ker ga je Olah prevažal z avtomobilom, dal večje vsote nemških mark. »Ob neki priložnosti mi je zaupal, da je povezan z mafijo in da je ubil Janka Makoterja. Pri Makoterjevo ženo. Glede odvrženih bomb na dvorišču Policijske postaje Ljutomer pa je Olah zatrdil, da je bil prestrašen in je bombi enostavno pustil pri drevesu, kjer sta eksplodirali. »Žalik me je nagovarjal, da naj priznam sodelovanje pri umoru Janka Makoterja, na kar nisem pristal. Pozneje me je večkrat klical po telefonu in me utrujal, naposled pa mi je ponudil 200.000 DEM, če bi črno plastično vrečko skril na dogovorjeno mesto. Pripomnil pa je, da bom denar dobil šele po vrnitvi iz zapora. Kriv sem le toliko, ker sem krivo pričal na prvem zaslišanju. Jaz nisem psihopat in Komentar Žetev se je začela in napetosti okoli odkupne cene pšenice so se nekoliko umirile. Pridelovalci z dogovorom, ki so ga dosegli z mlinarji, seveda niso zadovoljni, saj zatrjujejo, da s cenami ne pokrivajo pridelovalnih stroškov. Ti so se v primerjavi z lanskimi močno povečali, tržne cene pšenice pa jim še zdaleč ne sledijo. Tudi kakovostni parametri so se spremenili in pridelovalci zatrjujejo, da bodo na račun kakovosti, če tudi bi bila ta enaka lanski, tokrat dobili manj kot so pred letom. Prvi podatki o kakovosti letošnjega pri- Kdo je snedel žemljice? delka so zadovoljivi, vsebnost beljakovin je dobra in tudi I padno število je visoko, vendar bodo na račun spreme- I njenih kakovostnih kriterijev za kakovost iztržili kvečjemu j dva tolarja po kilogramu, medtem ko so lani tudi do štiri to- j larje. Mlinarji zatrjujejo, da je slovenska pšenica predraga in I da so zanjo pripravljeni dati le toliko, kot jih stane uvožena. I Sklicujejo se pač na tržno logiko, ki jo želijo vsiliti predvsem g pridelovalcem, medtem ko sami nanjo včasih pozabljajo. | Dejstvo je, da bo zadnjo besedo vselej imel trg, zato je treba I ugotoviti, kakšni so stroški, ki jih trg še prenese, in jih g znižati, če so previsoki. Vendar to ne sme veljati le za pride- I lovalce, pač pa za vse, ki so vključeni v proizvodno verigo. I Rezerve morajo poiskati tako kmetje, mlinarji, peki in še kdo. Morda bo izzvenelo nekoliko poenostavljeno, vendar ni daleč od resnice: iz določene količine moke se da danes iztržiti tri žemljice. Eno od teh zdaj dobijo pridelovalci pšenice, dve pa mlinarji, peki in trgovci. Iz enake količine moke se je nekoč dalo iztržiti deset žemljic, zato bi se bilo potrebno vprašati, kdo zdaj pobere ostalih sedem žemljic. zločinka. Če že nisem mogla pomagati, tudi nisem škodovala. Nikoli nisem zavrnila sodelovanja s policijo, nikoli pa se nisem pogovarjala z nobenim od obtožencev, edino s Šinkom. Skoraj vsakodnevno sem se pogovarjala s svakinjo Nevenko, čigar otroke sem imela rada kot svoje. Prav tako ni možno dokazati moje vpletenosti v telefonske pogovore. Kaže, da sem bila tarča umora jaz, vpletenih pa je veliko več ljudi.« Pripomnila je še, da se je poročila zgodaj, zapustila službo medicinske sestre in se posvetila delu v družinskem podjetju. »Nisem hotela izriniti moža iz podjetja, kot se mi očita. Z možem sva živela vsak po svoje, s čimer sem se sprijaznila. Tako ni bilo motiva, da bi se ga znebila. To pa zaradi ugleda podjetja in družine ne bi mogla storiti. Nisem slabič, zato se bom borila in dokazala svojo nedolžnost.« Milan Jerše ■ Ludvik Kovač ■ 4 LOKALNA SCENA 12. julij 2001 fBHi Po asfaltiranih cestah v Andrejcih še mrliška vežica »Vsi mnogo pričakujemo od države, žal pa so časi takšni, da moramo še marsikaj storiti z lastnimi sredstvi,« je na blagoslovitvi mrliške vežice v Andrejcih povedal podžupan občine Moravske Toplice Jožef Matis. Foto: T. K. Namesto vencev prispevali denar a pokopališču v Andrejcih so v nedeljo svečano blagoslovili novo mrliško vežico in jo s tem predali svojemu namenu. N Kaj je ugotovil cankovski nadzorni odbor? Nepopolna evidenca županove odsotnosti Blagoslov sta opravila dva duhovnika Evgen Balažič in pater Donat Kranjec. Pred njima je v imenu krajevne skupnosti spre govoril Evgen Solar. Povedal je, da je bila gradnja mrliške vežice planirana že v referendumskem obdobju 1991-1996, vendar ni prišlo do njene realizacije. Tako so leta 1996 začeli zbirati prostovoljne prispevke, izdelali pa so tudi lokacijski načrt in drugo dokumentacijo. Toda ker so bile želje večje kot finančne zmožnosti, so začeli pobirati prispevke po hišnih številkah in polnoletnih članih. Sledila sta ustanovitev gradbenega odbora in zbiranje predračuna. Delali so v lastni režiji, čeprav so nekateri želeli, da naj se dela oddajo na ključ. Marca 1997 so dobili gradbeno dovoljenje, kmalu nato so zakoličili objekt, zbetonirali temelje in naredili še vse ostalo. V tednu od 9. do 14. aprila 1997 je bil objekt pokrit, do 3 L maja pa so naredili omete zunaj in znotraj. Leta 1998 so priključili elektriko in vodovod, 20. julija tega leta pa je bilo vežico že moč uporabiti, kar so na željo zdaj že. pokojne vaščanke tudi storili. Skupna vrednost celotne investicije znaša 4 milijone 97 tisoč tolarjev. Iz naslova zbiranja prispevkov po hišni številki (30 tisočakov na eno) in polnoletnega člana (8 tisoč na enega) so želeli zbrati 3 milijone 32 tisoč, do tega zneska pa jim danes manjka še 327 tisočakov. Od leta 1996 do danes je v Andrejcih umrlo 21 ljudi, njihove sorodnike pa so prosili, naj namesto vencev prispevajo finančna sredstva, in tako so iz tega naslova zbrali 920 tisoč tolarjev. Okolico so uredili s sredstvi samoprispevka, z občinskimi pa plato in do- Občina Beltinci Nujna ureditev železniških prehodov H beltinski občini že dlje časa opozarjajo na neurejenost številnih železniških prehodov, ki postajajo vedno večji kamen spotike. Zato so se tudi člani odbora za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo, komunalo in varstvo okolja zavzeli za čimprejšnjo odpravo tega problema. Njihove rešitve so podprli tudi člani občinskega sveta. In kateri so najpomembnejši sklepi? Sprožili hndn nn«rnnek za ureditev orehodov na celot- nem območju od železniške proge v Dokle-žovju do železniškega prehoda pri silosih v Lipovcih. Celotno traso naj bi uredili tako, da bo varna pri prečkanju tako z vozili kot tudi kmetijsko mehanizacijo. Zahtevajo tudi, da se v Bratoncih in Lipovcih uredita protihrupni barieri ob železniški progi. Ponovno predlagajo, da se pri silosih v Lipovcih uredi režim zavijanja levo v naselje Lipovci iz murskosoboške smeri. Milan Jeršei Niso navedena vsa službena potovanja Slani nadzornega odbora Občine Cankova, predsednica je Kristina Kerec, so pred kratkim opravili temeljit pregled izplačil plač funkcionarjem in zaposlenim v občinski upravi ter drugih izplačil, kot so dnevnice, kilometrina, regres za prehrano in prevoz na delo in z njega. Pri ugotavljanju pravilnosti so se opirali na pogodbo o zaposlitvi delavcev, odločbe o razporeditvi na delovna mesta, zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organizacijah lokalnih skupnosti. Prav tako so upoštevali pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v višje plačilne razrede in pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. vozno pot. Vsega skupaj je bilo opravljenih 1950 ur prostovoljnega dela. Tomo Koleš ■ Najprej pa so opravili pregled vseh izplačil županu in podžupanu. Ugotavljali so pravilnost količnika za določitev osnovne plače, funkcijskega dodatka in dodatka za delovno dobo. Za poklicno opravljanje funkcije cankovskega župana Viktorja Voršiča je za osnovno plačo določen količnik 3,50. K Izredno pestro na različnih področjih ■■■ ■ ■ ■ ■ ■■ ' ■ - T —r-r , ■ ■ ,| . ■■■ r r-t V prihodnje še gradnja vodovoda in šole 1 j cankovski občini se lahko pohvalijo, da so v več kot I dveh letih novonastale občine zares veliko postorili. »V I tem času smo zgradili skoraj deset kilometrov kakovostnih cest v skupni vrednosti okrog 134 milijonov tolarjev. To so naslednji odseki cest: Gornji Črnci-Krašči-Ropoča (42 milijonov), Krašči-čez nasip (nad 9 milijonov), Gornji Črnci-Korovci (nad 9 milijonov) in Gerlinci-Ropoča (skoraj 10 milijonov). Poleg tega je asfaltiranih sedem odsekov vaških cest v Gerlincih v vrednosti več kot 27 milijonov tolarjev, trije odseki vaških cest v Gornjih Črncih so n^ stali skoraj 9 milijonov, cesta na Cankovi do romskega naselja pa 15 milijonov SIT. V pripravi pa je še cesta Krašči-Domajinski Vrh, za kar bomo odšteli več kot 15 milijonov tolarjev. Intenzivno pa se dela tudi na drugih področjih,« z zadovoljstvom ugotavlja župan občine Cankova Viktor Voršič. prispeva k hitrejšemu razvoju cankovske občine. Foto: M. J. Župan občine Cankova Viktor Voršič temu pa se dodajo še funkcijski dodatek, kjer znaša količnik 1,75 odstotka, pa tudi dodatek za delovno dobo (višina dodatka 0,50 odstotka za vsako začeto delovno dobo). Znano pa je, da je izhodiščna plača za prvi tarifni razred (količnik 1) za negospodarske dejavnosti od 1. januarja 2001 dalje 48.317 to Tudi ureditev Ledavskega jezera lahko Velja omeniti, da so letos soboškemu podjetju Komunala predali v upravljanje kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, vfedno več kot 140 milijonov tolarjev. Za dokončno ureditev mrliških vežic v Gornjih Črncih in Korovcih, vaškega doma v Topolovcih, nakup in urejanje zemljišča za gradnjo rekreacijskega centra v Skakovcih, ureditev kapele in vodovoda v Domajincih, pripravo projektne dokumentacije za vodovod in potrebe prostorskega urejanja je bilo vloženih več kot 15 milijonov tolarjev. »V tem trenutku Končujemo projekte v zvezi z gradnjo cest, za katere zbiramo ponudbe izvajalcev. Hkrati bi projekt modernizacije javnih poti, ki so bile-že predvidene v programu, končali in bi ostali le kratki odseki javnih poti do hiš in pokopališča v Korovcih in gostilne Smreka v Korovcih, kjer smo v dogovoru z lastnikom ta dela preložili, ker bi rad delal bistveno širšo cesto, kot smo načrtovali. To pa pomeni, da bi moral sofinancirati nieno era- I larjev. Osnovna plača nepoklicnega podžupana Viktorja Gede-rja pa je izračunana na osnovi količnika 0,7875. In kako je z delavci občinske uprave? Za delovno mesto tajnika občine - direktorja občinske uprave je količnik za določitev osnovne plače 5,30. Finančni referent I ima količnik 3, delovno mesto finančnega referenta III je ovrednoteno z 2,20, administrativnega delavca -tajnice pa s količnikom 2,50. Lotili pa so se tudi primerjave evidence odsotnosti oziroma službenih potovanj z obračunom regresa za prehrano in obračunom prevoznih stroškov. Temeljit pregled je bil opravljen tudi za vsa izplačila delavcev, zaposlenih v občinski upravi. Nadzorni odbor je ugotovil, da so vsa izplačila plač delavcev, zaposlenih v občinski upravi, in izplačila funkcionarjev no ne zmore. Čaka nas še nekaj manjših odsekov. To pomeni, da cestni program v bistvu končujemo in se usmerjamo na dva največja projekta v občini, to je gradnja vodovoda ter osnovne šole z vrtcem in telovadnico,« dodaja cankovski župan. Po njegovih besedah je v ospredju idejna projektna dokumentacija za gradnjo šole, vrtca in telovadnice, ki so jo že uskladili na šolskem ministrstvu. »Zbrali smo tudi ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije, to pa bo omogočilo pridobitev veljavnega gradbenega dovoljenja. Upam, da bomo z gradbenimi deli lahko začeli v prihodnjem letu. Ob finančnih težavah ministrstva se zavedam, da bo lahko prišlo do odlogov. Letno zagotavljamo iz občinskega proračuna za nemoteno delovanje šole in vrtca več kot 50 milijonov tolarjev. Za zagotavljanje socialne in zdravstvene varnosti pa je namenjeno okrog 20 milijonov.« Ob tem bodo seveda gradili vodovodno omrežie. in sicer v - župana in podžupana - v skladu z veljavnimi splošnimi akti. Kot pomanjkljivost so navedli, da v obračunu regresa za malice pri nekaterih mesecih (januar in februar) manjkajo kolone za bolniški dopust in službeno potovanje. Tako naj bi bila evidenca odsotnosti nepopolna, saj niso evidentirana vsa službena potovanja. Zaradi tega sta bila obračunana regres za prehrano in dnevnica. Zanimivo je, da so te pomanjkljivosti ugotovili pri županu, in sicer v mesecih januar, februar in marec 2001. Kot pripominjajo, je evidenca odsotnosti podlaga za obračun regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo, zato jo je treba voditi ažurno. V tem smislu je nadzorni odbor predlagal računovodski službi, da se uskladi evidenca odsotnosti in da se nepravilnosti poračunajo. Milan Jeršei vodo na Goričkem. »Štirje župa' ni (Cankova, Grad, Kuzma in Ra gašovci) smo se uskladili, zato je pričakovali, da bo kmalu prišl° do realizacije skupnih načrtov/ končuje Viktor Voršič, ki p00' darja tudi izredno pestro de*0' vanje na društvenem področju; Ob veliki vključitvi občanov se ta namen porabi letno več 10 milijonov tolarjev. g Milan Jerse VESTNIK NA INTERNETU: www.p-infšeO^ VESTNIK 12. julij 2001 GOSPODARSTVO 7 Zdravilišče Radenci pred dolgim, vročim poletjem Novo iz lendavskega Varisa 36 milijonov dobička Nekaj za deskarje Izplačali bodo dividende 21. julija tekmovanje v pitju piva Zdravilišču Radenci so v prvih šestih mesecih tega leta zabeležili 177.961 (v to številko so zajete vse kapacitete v Radencih, Termah Banovci in hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, vendar brez obeh kampov) nočitev domačih in tujih gostov, kar je v primerjavi z istim obdobjem lani za 15,2 odstotka več in za dobrih 9 odstotkov več od načrtovanih. Domači gostje so ustvarili 53, tuji pa 47 odstotkov nočitev (cilj vodstva je doseči petdesetodstotni delež pri obeh strukturah). Največ tujih gostov je bilo v hotelih v Radencih, prihajajo pa predvsem iz Avstrije, Nemčije in Italije. Tako se izkoriščenost namestitvenih zmogljivosti približuje 65 odstotkom. Posamezne prenočitvene zmogljivosti izgledajo takole: Radenci - 73.054 nočitev (to jih uvršča na 6. mesto vseh slovenskih zdravilišč), kar je 6,5 odstotka več kot lani in na ravni plana; Banovci - 33.883 nočitev, kar je 23 odstotkov več kot lani in 27 odstotkov več, kot so načrtovali; Hotel Jeruzalem Ljutomer - 11021 nočitev, kar je 77,4 odstotka več kot lani in 91 odstotkov več, kot so načrtovali. No, treba je zapisati, da so največji Porast tu povzročili delavci, ki sodelujejo pri gradnji železnice, kar pa vodstvo zdravilišča prej rti imelo v načrtu. V družbi Radenska Zdravilišče Radenci je bilo tako v prvem Polletju doseženo 1,4 milijarde tolarjev fakturirane realizacije, kar je 12,3 odstotka več kot lani v enakem času in 4 odstotke več °d plana. Ugodni fizični kazalci so vplivali tudi na ugodni finančni rezultat družbe, saj so poslovanje v prvih petih mesecih zaključili z dobičkom v višini 36 tuilijonov tolarjev, v preteklem letu pa je bila v enakem obdobju zabeležena izguba v višini 41 tuilijonov. Tudi za julij so trendi ugodni, saj so že v teh dneh zabeležili za 14 odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. Letos v družbi dela več ljudi kot iani, tako da jih je sedaj skupno 347. V obdobju od januarja do junija letošnjega leta so bile izvedene investicije v skupni vrednosti 238 milijonov tolarjev. Največ (161 milijonov) je stala obnova ostrešja in garderobnih omar v Termah Banovci, sledijo investicije v Radencih (obnova filtrov, sistem doziranja CO2, skladišče nevarnih snovi, zamenjava hojlerja, obnova bazenov in termostatske mešalne baterije) v vrednosti 25 milijonov, obnova kuhinje v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru je stala 14 milijonov. Vesela novica za vse popotnike skozi Radence pa je, da je ponovno odprt priljubljeni dnevni bar Vikend. Njegova prva faza obnove je stala 8 milijonov tolarjev, v drugi pa sledi obnova kuhinje in restavracije. Večji investiciji tega leta sta še bili hidrometeorološka postaja (10 milijonov) ter ureditev vhoda v Terme Banovci in FKK kamp (20 milijonov). Vse naložbe so izvedli ž lastnimi sredstvi, do konca leta na želijo še obnoviti Vesela novica za vse goste je, da je od 6. julija ponovno odprt dnevni bar Vikend, nekdaj priljubljena točka popotnikov skozi Radence. V drugi fazi (po poletju) pa bodo obnovili še kuhinjo in restavracijo. Foto: T. K. kongresno dvorano (avdiovizualna tehnika, nova klima, elek-troinštalacije), novi vhod v hotel Radin (primernejši za invalide) ter njegovo kuhinjo in restavracijo. Potekajo pa tudi priprave na obnovo fizioterapije in hotela Miral. Predvidene vrednosti teh investicij segajo čez 100 milijonov tolarjev. Čeprav je konkurenca letos močnejša kot lani in čeprav je njihov »najmočnejši« letni čas jesen, pa v družbi za poletje pripravljajo že obilico prireditev. Tako je v zdravilišču enkrat mesečno nastop znanih glasbenikov (doslej so že igrali Andrej Šifrer, Eugene Hideaway Bridges in Zdenek Bily Dixieland Band), na terasi hotela Radin pa je vsak torek, petek in soboto zelo dobro obiskan ples. Od množice prireditev, ki sledijo, omenimo soboto, 21. julija, ko bo potekalo tekmovanje v pitju piva, »paja-nju« kruha in pripravi koktailov, na etno večeru pa bodo nastopili Šukari. Konec septembra pa bodo znova uvedeni koncerti v sklopu Dnevov komorne glasbe. Zdravilišče Radenci pa vedno bolj postaja tudi mednarodno pomembna športna baza. Februarja so ustanovili Golf klub Radenci, ki trenutno šteje 50 članov, do konca leta pa naj bi končali z gradnjo igrišča za golf. Idejne skice že obstajajo, kakor tudi povezava z igriščem v avstrijski Radgoni. »Čakamo na prostorski plan Občine Radenci, ker ne nameravamo ničesar prehitevati,« je dodal direktor Milan Hojnik. Gostje že sedaj lahko zastonj igrajo na golf igrišču na Ptuju in stavijo v kazinu v Mariboru. Radenci so bili že pripravljalna baza nogometašev Maribora in Hajduka, pogovori pa potekajo že s sarajevskim Že-Ijezničarjem in skopskim Vardarjem. 8. in 27. avgusta bodo na svoj račun prišli še ljubitelji kolesarstva, saj sta na vrsti dva maratona. Tomo Koles ■ Kdo je v ozadju varljive ponudbe? lendavskem Varisu je ta čas redno zaposlenih 147 delavcev, za določen čas pa delo združuje (nekateri že po nekaj mesecev) okrog 50 delavcev. Dejavnost podjetja je proizvodnja, projektiranje in montaža sanitarnih kabin, tlačnih posod za sisteme centralnega ogrevanja in izdelava cevnih radiatorjev. Variš je na tržišču zelo znan predvsem po svojih sanitarnih kabinah - Analiziranem gradbenem elementu, ki je namenjen predvsem za stanovanjske in hotelske objeke. Lani so odpremili 1.200 sanitarnih kabin, v letošnjih šestih mesecih pa so že prodali 912 kabin. V celem letu jih bodo izdelali 1.951. Spodbudno je, da se jim odpirajo nova tržišča, na primer Madžarska, Hrvaška (tja, za hotel na Pagu, so uspeli v rekordno kratkem času dobaviti 50 sanitarnih kabin); poiskal pa jih je spet avstrijski poslovni partner, ki z izdelovalci na Češkem ni imel dobrih izkušenj. Pri prodaji cevnih radiatorjev na območju Slovenije, Hrvaške in BiH so imeli manjši »izpad«, ki pa so ga skušali nadomestiti s povečanim izvozom v Nemčijo in na Madžarsko. Variš je znan kot kakovosten izdelovalec ekspanzijskih posod za centralno ogrevanje in klimatizacijo. Prednost Varisovih je, da je v njih mogoče zamenjati gumo, medtem ko je treba uvožene in nekoliko cenejše posode zamenjati (potem ko »puščajo«) v celoti. Direktor Varisa Štefan Sobočan, predsednik nadzornega odbor Franc Feher in tehnični vodja Štefan Zver pa so na torkovi novinarski konferenci predstavili nov izdelavni program, imenovan skate. Gre za betonske elemente, s katerimi lahko sestavimo (po določenem času pa seveda lahko tudi odstranimo) »igrišče« za različne načine deskanja, ki so v svetu znani kot: Wall Box, Minipipe&Minibowl, Multi-Fan-Model, Hip Hop. Postavimo (bolje rečeno: sestavimo) jih lahko na prostem (dvorišča, parkirišča...) ali pa v večjih zaprtih prostorih (športne dvorane ...). Elementi so betonsko armirani in vliti v kalupe, vsi robovi voznih površin so zaščiteni s profili iz trde plastike, cevi so pocinkane ... Doslej so izdelali 274 takih elementov in so postavljeni v trinajstih mestih Nemčije in Avstrije. Novost so »razvili« sicer v Nemčiji, kalupe pa so izdelali v Varisu, kjer tudi vlivajo omenjene elemente. Zazdaj dela v tem programu pet ljudi, realno pa pričakujejo, da bodo sčasoma obseg izdelave povečali in s tem tudi zaposlili več delavcev. Lastniška sestava Varisa je trenutno taka: 38,70 delnic imajo zaposleni, 19,70 skladi PID-ov, 14,28 »drugi«, 11,76 Variš, d. d., Lendava, 10,20 bivši zaposleni, 5,36 pa sklad lastnih delnic. V lanskem letu so ustvarili 17.843.666 tolarjev dobička, ki pa ga niso »razporedili«. Za delitev so namenili nerazporejen dobiček iz leta 1997 s pripadajočo revalorizacijo (8.281.245 tolarjev) in del nerazporejenega dobička iz leta 1998 s pripadajočo revalorizacijo (1.968.974 tolarjev). Dividenda znaša 60 tolarjev bruto in jo bodo delničarjem izplačali v tridesetih dneh po skupščini. Le-ta je bila 6. julija. Š. S. ■ Delo na naftni ploščadi zaslužek... In če je res zainteresiran za zaposlitev, naj pošlje prvo akontacijo v znesku 189 ameriških dolarjev (rok je bil 22. junij), potem pa še drugo akontacijo v znesku 249 ameriških dolarjev. Po naših izračunih bi to pomenilo skupaj nekaj čez sto tisoč tolarjev. Najprej je torej potrebno poslati denar, potem pa ... In prav tu je zanka. Tisti, ki je dal oglas, pri tem mu je očitno pomagal nekdo iz Slovenije, ponuja le nekakšno posredovanje pri tej Najprej poslati denar, potem... Matjaž ni nasedel emalo tistih, ki so nezaposleni, se je marca letos razveselilo oglasa v nekaterih slovenskih časopisih, ki je ponujal zaposlitev in za naše razmere bajne zaslužke na naftni ploščadi kanadskega podjetja Caledo- nian Offshore Ltd. v Norveškem morju. Matjaž se je res razveselil ponudbe o zaposlitvi na naftni ploščadi. Svojim hčerkam bi tako lahko marsikaj kupil. Žal je življenjska priložnost splavala po ... (Foto: J. G.) To se je zdela kot velika priložnost tudi Matjažu Majeriču s Hotize, saj je že nekaj časa brez zaposlitve in pred kratkim je izgubila službo še njegova žena. Imata pa tri šoloobvezne otroke. Šel bi torej za navadnega delavca na naftno ploščad, saj bi mu to prineslo dnevni zaslužek v višini 310 do 345 ameriških dolarjev oziroma približno od 80.000 do 90.000 tolarjev. Toliko pri nas mnogi ne zaslužijo niti 'mesečno! Matjaž je torej brž poslal svojo ponudbo na naslov, kot je bilo to navedeno v objavljenem oglasu. Da bi bilo vse skupaj hitreje, mu je znanec to uredil s pomočjo interneta (elektronske pošte), in sicer se je naslov glasil: info@caledonianoffsho re.com. Sedež tega podjetja pa je sicer naveden kot Ontario M1S 5K2,107 Shorting RD, Suite 100, Scarborough, Canada. Kmalu je prejel odgovor in tudi določene papirje (predvsem reklamni material) v kuverti. Ugotovil je, da mu jih je nekdo poslal iz Singapurja. Vse je lepo razloženo, kje je naftna ploščad, kakšna dela je potrebno opravljati, kako je s prehrano in prenočevanjem, kolikšen je dnevni tudi konzularno predstavništvo Kanade v Ljubljani in se pozanimal, ali omenjeno podjetje sploh obstaja in potrebuje delavce na naftni ploščadi. Povedali so mu, da jih je v zvezi s tem klicalo že okrog 120 drugih iz Slovenije in da sicer omenjena firma obstaja,'vendar se ukvarja le s posredovanjem, ne pa z zaposlovanjem delavcev na naftni ploščadi. Svetovali so mu tudi, naj denarja ne pošlje. Tega po uradni poti sicer tudi ne bi mogel storiti, razen če bi denar vložil v poštno kuverto, kajti bančni račun ni bil naveden. To smo v njegovem imenu poskušali zvedeti mi (z dopisom na internetni naslov) in brž dobili odgo- Dear applicant: Thank you for your. interest in our program and sorry for the delay in answering you. At the moment we are only accepting International Money Orders or Bank Drafts DRAWN AGAINST A US BANK IN NEK Y0RK as payments. Please send your payment BY MAIL OR COURIER to our Office address as listed in the letter we sent you. You can go to any bank in your country to buy a<>ank draft or an international money order in US Dollars and you should instruct the bank to issue it in the name of Caledonian Offshore Ltd. IT IS NOT NECESSARY foryour bank to have our account Nž bank address etc., According to the agreement letter you have to pay first, USS189.00 immediately as a .retainer fee. Thereby, allowing us to activate your computerized file and electronically publish your career profile in the database. Send it by mail to 107 Shorting Road, Suite 100, Scarborough, Ontario M1S 5K2 CANADA. With kind regards, CALEDONIAN OFFSHORE LTD. Customer Service Dept. Odgovor, ki ga je na naš naslov poslalo omenjeno posredniško podjetje iz Kanade. zadevi, nobene garancije pa ne daje, da bi potem nekdo dejansko tudi dobil zaposlitev. Prav tako ni navedeno, kdaj naj bi se to zgodilo. Matjažu je bilo vse to sumljivo, zato denarja ni poslal. Če bi to storil, ne bi imel nobene garancije, da bi res dobil zaposlitev ali pa da bi mu denar vrnili. Med drugim je poklical vor. Račun ni naveden, torej ga nimajo. Matjaž pa naj bi čimprej poslal denar po bančni nakaznici - spet ista pesem kot v prejšnjih sporočilih. Očitno je torej, da gre za potegavščino, oziroma da nekdo želi na lahek način zaslužiti denar od naivnih ljudi. Jože Graj ■ 8 (IZ)BRANO 12. julij 2001 Prestavili Florijanovo kapelo Kapelica sv. Florijana v Hrastje - Moti se je po razširitvi ceste znašla na pločniku. Enako je bilo pred nekaj leti s kapelico v Lipovcih. Tam so jo potem podrli in naredili nekaj metrov vstran povsem enako, v Hrastje - Moti pa so kapelico »prestavili«. Še preden jo je deset metrov visok žerjav dunajskega podjetja Prangl dvignil, so zabetonirali pod stene ploščo, samo kapelico pa so obdali k kovinskim »oklepom« in jo naj pritrdili, da se ja ne bi premaknila ali pa - bog ne daj - zrušila. Nič takega se ni zgodilo in kapelica je pristala na novi lokaciji, oddaljeni kakih trideset metrov. Priprave na selitev in sama selitev so stale deset milijonov tolarjev, kar je dvakrat več, kot bi stala novogradnja, s katero pa se zavod za spomeniško varstvo ni strinjal. V Hrastje - Moti so si oddahnili. V naslednjih dneh bodo kapelico še malo uredili, potem pa jo bodo (nanovo) blagoslovili. Poslej je okrog nje več prostora. Tam se zbirajo zlasti na florijanovo in, kot je to že dolgoletni običaj, pražijo jajca. Na kapelici pa je napis: Slava bogu in mir snsednm - Fntn: Š S PROLOCO MEDICO, d. o. o., Zgornje Jezersko 139, 4206 Zgornje Jezersko, z enoto maloprodaje ortopedsko-medicin-skih pripomočkov v Ljubljani, Trubarjeva 78, OPOZARJA prebivalce Prekmurja, da neznana oseba v imenu našega podjetja izvaja na domovih akvizitersko prodajo odej in vzglavnikov. Ker naše podjetje NIMA ORGANIZIRANE TERENSKE PRODAJE za tovrstne izdelke, vas prosimo, da ne upoštevate nikogar, ki se ne predstavi z osebnim dokumentom in originalno pogodbo z delodajalcem. V kolikor boste zasledili osebo, ki se predstavlja v imenu Proloco Medico, d. o. o., nemudoma oddajte prijavo najbližji postaji policije na tel. 112. Direktor Zlatko Livrin Družba SLOVENIJALES Gradbeni material in stavbno pohištvo, d.o.o. Ljubljana, 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22 OBJAVLJA za poslovno enoto MURSKA SOBOTA, Markišavska ulica 9 prosto delovno mesto KOMERCIALIST za delo na razvoju prodaje lesnih oblog in masivnih lesnih izdelkov Od kandidatov pričakujemo: - VL ali VII. stopnjo izobrazbe lesne ali ekonomske smeri, - zaželeno je poznavanje trga lesnih oblog in najmanj 1 leto delovne izkušnje s prodajo lesnih oblog in masivnih lesnih izdelkov, - usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows, - znanje nemškega jezika - pripravljenost in želja po nenehnem strokovnem izpopolnjevanju, - vozniški izpit B-kategorije, - pripravljenost za delo na terenu, - komunikativnost, vljudnost in samoiniciativnost. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom in pogojem 2-mesečnega poskusnega dela, z možnostjo kasnejše ureditve delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji izobrazbe, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom, pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Ljubljana Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22 Kandidate bomo o •izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Oratorij v Veržeju Vsakemu košček neba --------------------------------------- Mladim Veržencem in okoličanom je bilo lepo d 2. do 7. julija je bil v Salezijanskem zavodu v Veržeju tako imenovani oratorij - počitniški program, ki se ga je udeleževalo čez petdeset otrok z območja Veržeja in nekaterih sosednjih krajev. Letos je bil že četrto leto zapored (od 1998. leta). Sam začetek oratorija pa sega v 1913- leto, ko so odprli mladinski dom in so otroci prihajali ob nedeljah v veržejsko'Marijanišče, da so se potem tam igrali, poslušali krščanski nauk, se vadili v petju in nastopih. Namen oratorija je bil: mlade versko vzgajati ter jim pomagati, da postanejo dobri kristjani in pošteni ljudje. Geslo letošnjega oratorija je bilo Vsakemu košček neba in je bil namenjen osnovnošolskim otrokom. Seveda ni šlo brez ani- Resno, a tudi zabavno delo v delavnicah. Vrtec Ljutomer v minulem šolskem letu matorjev, ki so vodili posamezne delavnice. V ročnospretnostni so izdelovali razne papirne izdelke, risali so na steklo, z vži-ganjem v les oblikovali razne like ...; v likovni so oblikovali razne figurice z glino in plastelinom; v pastirski so izdelovali razne piščalke iz vrbovih šib in lubja ... Oratorij so začenjali z dvigom zastave, poslušanjem zgodbe o Janiju oziroma sv. Janezu Bosku, jutranjo molitvijo; potem je bil verski pouk, nato pa že omenjene delavnice. Popoldanski del je bil bolj zabaven (olimpiada, karaoke, kopanje, kolesarjenje...). Organizator oratorija, salezijanec laik Janez Krneč, nam je povedal, da je letošnji oratorij imel tri temelje: dom, ki sprejema; šola, ki uvaja v življenje; cerkev, ki človeka duhovno bogati; igrišče, prostor za prijateljske stike in razvedrilo. Podoben oratorij je ta teden v Turnišču. Š. S. Poseben poudarek: narava Heprav v mnogih vrtcih ne poznajo počitnic, saj jih otroci obiskujejo tudi julija in avgusta, bi lahko rekli, da se je tudi pri njih nekako končalo to šolsko leto. V Vrtcu Ljutomer so si ob koncu Zamislili javno prireditev na nogometnem stadionu v Lju- tomeru. Žal jim je načrte prekrižalo slabo vreme, zato so se morali preseliti v šolsko telovad- nico. Kljub »izrednim« razmeram so uspeli mnogim navzočim staršem in drugim gostom prikazati tisto, čemur so v tem šolskem letu dajali poseben poudarek pri vzgojno-varstvenem delu, V spomin Stefanu Steinerju V četrtek, 5. julija, je bila v Beltincih sveta maša v spomin na dr. Štefana Steinerja, teologa, misleca, pedagoga in pesnika, ki se je rodil leta 1926 v tem prekmurskem kraju. Njegova življenjska pot ga je vodila med drugim tudi v Rim, bil pa je tudi d^kaij teološke fakultete v Sloveniji. Njegovo plodno pot je prekinila bolezen. Umrl je 5. julija 1981, torej natanko pred dvajsetimi leti. Ob 20. obletnici njegove smrti sta domačina Srševa, ki sedaj živita na nekdanji domačiji Steinerjevih, poskrbela tudi za kulturni program (recitacije in tamburaši) in pogostitev udeležencev, seveda ob pomoči občine in Krajevne skupnosti Beltinci ter duhovnikov Martina Hozjana in Martina Horvata. Maša in prireditev sta bili ob kapelici Lurške matere božje, ki sta jo Srševa dala zgraditi pred tremi leti po njunem romanju v Lourdes. in to je bila narava. Vzgojiteljice so sestavile tudi zgodbico z naslovom V gozdu, ki so jo prikazale skupine starejših otrok (ob pomoči pedagoških delavk) kot glasbeno-ritmično predstavo, v kateri so ponovno očistili gozd, katerega so onesnažili otroci. Sledilo je rajanje ob zvokih ansambla Čolnik, sponzorji pa so poskrbeli, da niso bili ne žejni in ne lačni. Ravnateljica Vrtca Ljutomer Marija Pušenjak pa nam je ob koncu šolskega leta med drugim dejala, da je področje vzgoje zelo obsežno, je neizčrpen vir za psihologe, pedagoge, sociologe..., ki iščejo nove poti do človeka, ki ugotavljajo, katera pedagoško-psihološka teorija naj bi bila najbolj sprejemljiva za vzgojo otrok v sedanjem času. »Starši so velikokrat v dilemi, ali ravnajo pri vzgoji prav ali ne. Enako se sprašujemo v vrtcih, kjer s svojim znanjem in izkušnjami skušamo slediti naravnemu ritmu otrok, ob upoštevanju njegovih posebnosti, potreb in interesov.« JG- VBIMIK 12. Mij 2001 (IZ)BRANO 9 Težki dnevi v življenju uglednega kmetovalca Zgorelo sedemnajst prašičev Ogenj naj bi povzročila strela ■ noči z nedelje na ponedeljek, okrog 3-30, je glasno cviljenje psice Pike prebudilo gospodarja kmetije 45-letnega Franca Šti-vana iz Šalamenec pri Puconcih. Še preden je zlezel s postelje, je zaznal migetajočo se svetlobo, brž nato pa še neprijeten vonj. Takoj je dojel, da je kmetija v plamenih. Ogenj se je pojavil v lesenem Poslopju, velikem 15 krat 12 metrov, ki je povsem zgorelo. Zgorefo pa je tudi sedemnajst prašičev bekonov, ki jih je nameraval te dni prodati. Ogenj je uničil traktorski podrahljalnik, zgorela so drva, slama v silosu, gradbeni les. Od prašičev so ostale le kosti; le-te so zagrnili v jamo, ki so jo skopali blizu hleva, ki ga ni več. Od tega povsem lesenega poslopja se je ogenj razširil na red- Pota in stranpoti Razkrinkali heroinsko združbo je pokazal, da gre za prepovedano drogo konopljo. Tam so tudi našli dvainštirideset »pisemc«, Eden se je znašel v priporu ornjeradgonski in murskosoboški policisti so zaznali, da sta 21-letni G. D. in 18-letni G. D., oba doma na območju Upravne enote (UE) Murska Sobota, organizirala krimi-nalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedane droge heroin. Mamilo sta prodajala vsak na svojem domu v sta-n°vanjskih blokih. V združbi so sodelovali še: 23-letni C. S., tudi z območja UE Murska Sobota, in 27-letni K. M. ter 23-letna H. V., oba doma na območju UE Gornja Radgona. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da so člani zdruzbe odvisnikom preprodajali drogo heroin v papirnatih zavojčkih (pisemcih), tako imenovanih šutih, zn dva tisoč tolarjev po kosu. pribor za uživanje heroina in elektronsko tehtnico. Pri 23-let- Policisti so si pridobili odredbo okrožnega sodišča in opra-V>H štiri hišne preiskave. Pri 21- Srečanje Varstveno-delovnega centra Sodelovalo je 108 varovancev iz vsega Pomurja L etos so pripravili v Var-stveno-delovnem centru M. Sobota druženje varovancev iz vseh štirih enot Ljutomer, Lendava, G. Radgona in M. Sobota. Tokrat se je 108 varovancev in 22 spremljevalcev, ki so varovance na organiziranih aktivnostih spremljali, zbralo na turistični kmetiji na Slamnjaku. Po besedah direktorice centra Angele Benko Lang organizira srečanje vsako leto druga enota, tokrat je piknik organizirala ljutomerska enota pod vodstvom strokovne delavke Lidije Horvatič. Srečanje so obogatili s pestrimi aktivnostmi, kot so orientacijski pohod, vožnja s konji okrog ribnikov, skupinske igre za varovance, ki težje hodijo, glasba harmonikarja in ples. Namen srečanja je, spoznavanje varovancev med seboj, izmenjava izkušenj, saj razpršenost enot na štirih lokacijah to onemogoča. Ugotavljajo, da varovancem veliko pomenijo spoznavanje novih krajev, njihove lepote pa tudi domača hrana, ki so jo pripravili na turistični kmetiji Ozmec. J- Ga'" Šalamenski in okoliški gasilci so rešili, kar se je rešiti dalo. Ni pa bilo mogoče obvarovati povsem lesenega poslopja, ki je povsem zgorelo, z njim vred pa tudi sedemnajst prašičev, težki po več kot sto kilogramov. Ostale so le kosti, ki so jih zakopali na kraju samem. - Foto: Katja Gerenčer no (zidano) gospodarsko poslopje, veliko 26 krat 5 metrov, v katerem so prav tako svinjski hlevi. Ko bi gospodar iz njega ne oddal pitanih prašičev pred nekaj dnevi, bi zgoreli tudi ti. Enako usodo bi doživeli mali pujski, ki jih je nameraval »vhleviti«, a letnem G. D. so zasegli okrog osemdeset gramov posušene zdrobljene zelene rastline; test pa S 15. majem je stekel železniški promet tudi po tako imenovanem žerovinskem klancu, kjer so železniško progo »poglobili«, na določeni točki pa so zgradili tudi most, s čimer je odpravljeno prejšnje nivojsko križišče ceste z železniško progo, kar je nedvomno prispevek k večji prometni varnosti. Na žalost pa se je nedaleč od tam zgodila 5. julija nesreča, ki je terjala življenje 48-letnega Asima Maholiča, državljana BiH iz Cazina, delavca podjetja Primorje Ajdovščina. Ta se je kmalu po sedmi uri zjutraj napotil po vodo k jašku, ki je od delovišča, kjer še opravljajo določena dela, oddaljen dvesto metrov, od samih tirov pa dvesto devetdeset centimetrov. V tistem času je pripeljal tovorni vlak iz ormoške smeri in zadnji del tretjega ter sprednji del četrtega vagona kompozicije, v kateri je bilo sicer šestindvajset vagonov, je iz nepojasnjenega vzroka zadel delavca Ta se je tako hudo poškodoval, da je na kraju samem umrl. Same nesreče delavci niso videli, pa tudi takoj ga niso pogrešali, ampak ga je šele čez nekaj časa našel sodelavec. Preiskovalci so podali mnenje, da je tuja krivda izključena. - Foto: Š. S. jih ni uspel kupiti. Povsem pa je zgorelo ostrešje. Sreča je, ker je na enem koncu tega poslopja požarni zid, ki je preprečil širitev ognja v drugi del, ki je v obliki črke L. V njem so goveji hlevi, polni živine. Se je pa ogenj Triatlon uspešno promoviral Mursko Soboto širil na drugem koncu, ki se dotika stanovanjske hiše, velike 13 krat 13 metrov, na kateri je zgorela polovica ostrešja. Gasilci iz Šalamenec, Bodo-nec, Puconec, Vaneče iz Zenko-vec so rešili, kar se je rešiti dalo. a nami je 8. svetovno vojaško prvenstvo v triatlonu, odzivi udeležencev pa so mnogo boljši, kot bi lahko pričakovali. Na pomoč so pritekli tudi ostali občani. nem G. D. pa so našli in zasegli manjšo količino zdrobljene zelene rastline, nekaj praznih papirnatih zavojčkov - pisemc, na katerih so bili sledovi rjavega prahu; šestindvajset injekcijskih brizgalk, dve polni injekcijski brizgalki z rdeče-rjavo snovjo in če sto pisemc za pakiranje heroina v šiite. Vsem štirim so odvzeli prostost, po končanem policijskem postopku pa so tri spustili, zoper 21-letnega G. D. pa je preiskovalna sodnica odredila pripor zaradi storitve sedemnajst kaznivi|j dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanja prikrivanja. Zoper vse osumljence bo-sdo podali kazenske ovadbe. Š. S.i Tako so že prvi dan, v ponedeljek, odstranjevalo tisto, ker ni zgorelo. Prišlo je osemindvajset ljudi, pomagali pa so si s tremi traktorji in dvema bagerjema. V torek in sredo so že začeli pripravljati stene za namestitev novega ostrešja na zidanem gospodarskem delu. Zgoreli del stanovanjske hiše so zazdaj pokrili s plastično folijo. Dobro je storiti - dobro! Že res, da je imel Franc, ki po smrti staršev živi sam, objekte zavarovane, vendar samo z zavarovalnino ne bo mogoče nadomestiti škode. Dobrodošla je torej pomoč vsakogar, ki lahko in hoče pomagati. Dobro je, da takih na pu-conskem območju ne manjka. Š. S.I Kljub temu da je bilo nekaj vroče krvi domačinov in tranzit-Inih potnikov, predvsem šoferjev, ki so jim za nekaj časa zaprli ulice, pa pri tekmovalcih še vedno odmevajo prijetni vtisi nad prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov ter nad navijaškim | ozračjem med samimi tekmami. Tudi otvoritvena slovesnost je I prijetno presenetila, saj se je na stadionu, kjer je nastopila tudi Helena Blagne, zbralo nad 1500 gledalcev. Zelo zadovoljen je tudi predsednik prireditvenega odbora brigadir Alojz Završnik, kar samo pomeni uspešno promocijo Murske Sobote, Pomurja in nenazadnje tudi Slovenije v državah, odkoder so prišli tekmovalci. Še posebej se bosta našega mesta in okolice spominjala zmagovalca Sylvain Dodet in Stephanie Gros - oba sta iz Francije. Vse to pa pomeni tudi možnost, da Murska Sobota še kdaj v bližnji prihodnosti dobi kakšno večje tekmovanje mednarodnih razsežnosti tudi v drugih športnih panogah. Tule pa je še nekaj minulih vtisov s posnetkov naše fotografinje. T. K., foto: Katja Gerenčer ■ 10 INTERVJU 12. julij 2001 Mag. Franc But minister za kme tijstvo, gozdarstvo in prehrano Če ne bo več denarja, ne bom minister Tudi kmetje morajo verjeti, da je izbrana pot reforme kmetijske politike pravilna lovensko kmetijstvo je v primerjavi z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope majhno. Neugodne naravne razmere za kmetovanje in zelo razdrobljena struktura kmetijskih gospodarstev vplivajo na produktivnost in povečujejo proizvodne stroške. Slovenija te težave rešuje z zagotavljanjem precejšnjih podpor kmetijstvu, predvsem v obliki zunanjetrgovinske zaščite, administrativno določenih cen in neposrednih proračunskih podpor. V obdobju 1995-1999 je bila raven podpor proizvajalcem nad povprečjem držav OECD in skoraj enaka ravni kot v Evropski uniji, s čimer Slovenija odstopa od drugih držav srednje in vzhodne Evrope. To med drugim ugotavlja študija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki so jo pripravili izvedenci OECD v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki. O tem in o drugi aktualni problematiki v slovenskem kmetijstvu smo se pogovarjali z mag. Francem Butom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Napačna razlaga nasprotnikov kmetijstva To študijo smo bili dolžni naročiti, saj jo morajo imeti vse kandidatke za vstop v Evropsko unijo, izdelati pa jo mora neodvisna institucija iz OECD. Slovenija je zadnja država, ki je dobila to študijo, strokovnjaki OECD pa v njej ugotavljajo približno isto, kot izhaja iz vašega vprašanja. Vendar je pri razlagi teh ugotovitev potrebna preciznost, saj si jih tisti, ki bi želeli kmetijstvu nameniti čim manj denarja, napačno razlagajo. Jasno je treba povedati, da je stopnja zaščite v Sloveniji približno enaka zaščiti v Evropski uniji, vendar pa je pri nas drugačna struktura te zaščite. Glavnino namreč še vedno predstavlja zunanjetrgovinska zaščita (dajatve na meji, carine, prelevmani), ki bo z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo odpadla, saj bomo prevzeli zaščito, ki velja za vse države unije. Problem, ki ga hkrati ugotavlja študija, pa je, da so proračunske podpore slovenskemu kmetijstvu bistveno nižje kot v Evropski uniji. Strokovnjaki OECD v bistvu ugotavljajo stopnjo zaščite kmetijstva v posameznih državah, ta pa je seštevek zunanjetrgovinske zaščite in proračunske zaščite. Z globalizacijo svetovnih trgov se bo zunanjetrgovinska zaščita zmanjševala ali pa je sploh ne bo, zato se bo morala pri nas povečati proračunska zaščita, ki vključuje razne subvencije in direktna plačila. Če bomo torej želeli ohraniti enako stopnjo zaščite, kot velja v Evropski uniji, bomo morali bistveno povečati direktne podpore kmetom in kmetijskim proizvajalcem. Zato študija pravilno ugotavlja, da se mora reforma slovenskega kmetijstva izpeljati do konca. Hkrati pa študija tudi ugotavlja, da so pri nas bistveno bolj zaščitene nekatere proizvodnje, kot so perutninarska in prašičerejska ter pridelava sladkorne pese, bistveno manj pa je zaščitena govedorejska proizvodnja. r . / • „---1.12^. J a trebovalo bistveno višjo podporo. Vsekakor, saj bomo sicer postali odprta liberalna oaza v Evropi, ki ne bo usklajena z Evropsko unijo, zato bomo kot taki na trgu težko preživeli. Z enotnim trgom v okviru Evropske unije bo namreč v Sloveniji odpadlo približno 60 odstotkov dosedanje strukture zaščite kmetijstva. Več direktnih plačil - Višje direktne podpore kmetijstvu so vsekakor nujne, vendar se zastavlja vprašanje, če bomo ob sedanji posestni sestavi slovenskih kmetij le na ta način lahko reševali naše kmetijstvo. Mar ne bi bilo bolj smiselno več sredstev namenjati za prestrukturiranje kmetijstva? Storiti moramo oboje. Zagotoviti moramo večja direktna plačila, vendar je vprašanje, kje naj bo spodnja meja za te spodbude. Ali naj bo to en hektar ali pa bo potrebno površine, za katere lahko nekdo zaprosi za direktno plačilo, dvigniti na višjo mejo. Vendar z direktnimi plačili le izenačujemo ekonomske pogoje s tistimi v Evropski uniji, medtem ko na strukturne spremembe le-te ne vplivajo. Torej je hkrati potrebno spreminjati strukturo in povečevati kmetije. To pa je mogoče le s podporo investicijam, ki omogočajo obdelavo večjih površin. Seveda bi bila velika napaka, če ne bi povečevali direktnih plačil, saj bi naredili pogajalsko napako in bi že v startu pristali na drugačne ekonomske pogoje, saj bi drugje imeli višje podpore, pri nas p,a nižje. Ker so povrhu vsega naše kmetije še majhne, bi toliko težje ekonomsko preživele. - Tržna logika se mora uveljaviti tudi v kmetijstvu. Menite, da so se slovenski kmetje pripravljeni soočiti s tržnimi izzivi? Nekatere njihove reakcije v zadnjem času nas v to niso ravno prepričale. Mislim, da so se in se morajo, saj druge izbire nimajo. Bilo bi zelo neodgovorno od mene, če bi kot kmetijski minister dejal, da s tem počakajmo še kakšno leto ali dve. Pa tega tudi sicer ne bi mogli storiti, saj bi bile naše cene višje od svetovnih in svojih izdelkov ne bi imeli kam prodati. Dolgoročno največjo napako slovenskemu kmetijstvu pa bi naredili, če ne bi ničesar storili na področju prilagajanja. Seveda moramo v to, kar delamo, verjeti vsi. Tudi kmetje morajo verjeti, da je takšna pot pravilna, v to pa jih bomo lahko prepričali, če jim bomo tudi resnično povečali podpore. Smo pred izredno odgovornim in ključnim delom izvedbe reforme slovenske kmetijske politike, ko ne smemo popustiti navideznim kratkoročnim interesom, saj bi se nam to dolgoročno maščevalo. - Za izvedbo reforme slovenske kmetijske politike so seveda potrebna ustrezna proračunska sredstva. Bodo ta na voljo v potrebnem obsegu? Če bodo ostala proračunska sredstva za kmetijstvo v prihodnjem letu, ko naj bi cenovno politiko povsem liberalizirali, enaka kot letos, potem ne vidim razloga, da bi bil še naprej kmetijski mini- zadeva preveč odgovorna. Mi se namreč odločamo liberalizirati trge, saj nas v to silita Evropska unija in mednarodni položaj, zato pa rabimo dodatne podpore in denar za prestrukturiranje. Osebno se bom z vsemi argumenti zavzemal za to in to postavljam tudi kot pogoj, da bom ostal na tej funkciji. Prihodnje leto za subvencije 30 milijard tolarjev - S sprejetjem tržnih redov Je država določila osnovne parametre za posamezne kmetijske proizvode, s čimer naj bi svoje delo opravila. Vseeno pa so še vedno močno prisotne zahteve proizvajalcev, ki zahtevajo pomoč države pri reševanju posameznih vprašanj. Pomoč države je velika in bo vsako leto večja. Lansko leto smo kmetijstvo subvencionirali s 15 milijardami tolarjev, letos bo ta višina 22 milijard tolarjev, prihodnje leto pa mora doseči vsaj 30 milijard tolarjev, če želimo slediti trendom in izpeljati reformo. S tem ko uvajamo tržne rede, na proračunska pleča prevzemamo bistveno večje breme. Prej je država določala odkupne cene, vendar v breme poslovnih subjektov, sama pa k temu ni ničesar prispevala. Zdaj je koncept drugačen; ta koncept je za državo drag, vendar edini možen in prepričan sem, da se bo obrestoval. Če vzamemo za primer mlečni sektor, bo morala država še veliko pomagati kmetom, vendar ne na način, kot si ga oni predstavljajo. Država ne bo določala odkupne cene ali dajala vsako leto nekaj milijard za izvozne subvencije. Koncept moramo preusmeriti v kombinacijo, kdaj bomo uvedli kvote, dokler jih ne bomo, pa kako najti denar za plačilo na kravo ali za vsesplošno plačilo na travinje. Posledica vsega tega ne bo dvig cene mleka, pač pa celo rahel padec, ki se bo kompenziral s temi kompenzacijskimi plačili. - Pri tem, ko se kmetje zatekajo po pomoč k državi, nisem mislil na ta plačila, pač pa na zahteve po posredovanju v pogajanjih, denimo o odkupni ceni mleka, pšenice... Država se mora š tega področja umikati, vendar pa je vsaka dobra beseda v tem prehodnem obdobju lahko tudi koristna. Sicer pa kmete pri tem v dobršni meri tudi razumem, saj so se bili prisiljeni v teh dveh letih marsičemu prilagoditi. - Za različne spodbude v kmetijstvu so v preteklosti tudi občine namenjale del svojih proračunskih sredstev. Del tega zdaj ni več možno subvencionirati. Že od leta 1995 nekatere subvencije v kmetijstvo niso dovoljene, saj niso v skladu s tistimi v Evropski uniji. Tudi zakon o kmetijstvu jih prepoveduje. To pa seveda ne pomeni, da občine kmetijstva ne smejo več podpirati. Želimo, da to st čp vf^ii vpndar v nh1i- je razumevanje, da se morajo zdaj občine umakniti s tega področja. Morajo se še bolj vključiti, le vsebine je potrebno prilagoditi. Subvencije 2001 - V minulih dneh se je zaključil projekt Subvencije 2001. Lani je bilo precej zapletov in težav z izplačevanjem, bo letos boljše? Lani je bilo težav veliko in prepričan sem, da jih bo letos manj. Imamo več izkušenj, poznavanje kmetov je boljše, tudi svetovalci so bolje opremljeni, imajo neposreden dostop do nekaterih podatkov in sproti so lahko odpravili določene težave. Bistveno več izkušenj pa imajo tudi v sami agenciji, ki vodi projekt. Čeprav je bilo lani veliko težav in nezadovoljstva, sem ponosen na to, kar smo naredili, saj so se drugod na izvedbo takšnega projekta pripravljali več let, pri nas pa smo z njim začeli že nekaj mesecev po ustanovitvi agencije. - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ima akreditacijo v Sloveniji, nima pa še akreditacije Evropske unije in s tem se postavlja pod vprašaj tudi koriščenje sredstev programa Sappard. problem akreditacije je večplasten. Na eni strani je problem v pomanjkanju kadrov v Evropski uniji, ki so zaradi tega pol leta pozneje prišli na pregled, drugi problem pa je v nerazumevanju samega koncepta v Sloveniji. Ministrstvo za finance namreč več mesecev ni doumelo, da mora funkcijo računovodstva opravljati agencija, in ne ministrstvo za finance. Če bi se z vsemi temi težavami soočili že prej in jih sprejeli kot dejstvo, bi agencija akreditacijo že imela. - Kakšna bo usoda sredstev, ki bi Jih Slovenija iz programa Sappard že lahko dobila? Sredstva nas čakajo in jih bomo lahko izkoristili. Za to imamo tri leta časa. - V zadnjem času je živinorejce močno vznemirila odredba o pristojbinah na področju veterinarstva, ki je močno podražila izdajo zdravstvenih spričeval. Odredbo je izdalo kmetijsko ministrstvo. Jaz tega nisem podpisal. - Pod odredbo Je podpisan Franc But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Neupravičene so podražitve, ki jih je v navodilu za zaračunavanje pristojbin določila Veterinarska zbornica Slovenije. Sicer pa je treba problem podrobno analizirati, in če bomo ugotovili, da je za napako krivo tudi ministrstvo, jo bomo takoj odpravili. V vsakem primeru pa so bili zneski, ki so jih veterinarji zaračunavali na osnovi navodil veterinarske zbornice, neupravičeni, saj se jim del stroškov refundira iz proračun-Š1dh virnv Te na dektvn da veterinar- veterinarjev je glede na število živali in vsega drugega preveč. Denar za sanacijo škode po suši je treba zagotoviti - Sanacija škode po lanski suši sicer ni v pristojnosti vašega ministrstva, vendar problem vseeno ne more mimo vas. Seveda ne in močno smo zaskrbljeni, da ta sredstva niso pravočasno izplačana. Zakon je jasen in to, kar je v njem zapisano, je treba izvajati. Pravice, ki smo jo nekomu zagotovili, ni mogoče retrogradno odvzeti, zato je treba tisto, kar še ni bilo izplačano, izplačati. - Naravne katastrofe se letos nadaljujejo in ponovno so bili predlogi za sprejem interventnega zakona. Mar ne bi kazalo bolj sistemsko urediti to problematiko? Trikrat sem v vladi predlagal, da se na osnovi zbranih podatkov sprejme interventni zakon in menim, da je zelo neodgovorno, da vlada, v kateri sem tudi sam, tega doslej še ni storila. Ob naravnih nesrečah je treba prizadetim v okviru možnosti pomagati. Verjetno se bo zato potrebno odpovedati kakšni stvari kje drugje, v različnih resorjih, vsekakor pa je obseg katastrofe takšen, da posledice lahko omili le interventni zakon. Ker se katastrofe ponavljajo, bi kazalo razmisliti tudi o nekaterih drugih rešitvah. Morda ponovno o protitočni obrambi, o oroševalnih in namakalnih sistemih; ponovno pa se postavlja V resen razmislek tudi pobuda o vzajemni zavarovalnici. - V preteklosti smo za elementarni nesreče namenjali enodnevni zaslužek. Nenazadnje tudi nekaj več social' nega razmišljanja naših državljanov bi bilo odveč. Tudi enodnevni zaslužek za te namene zato ne bi smel biti smf' ten greh in takšno razmišljanje ni dale^ vstran od realnosti. - V tem trenutku Je najbolj aktualni problematika odkupa pšenice roma odkupna cena. Vaš konten^ k temu. Razumem vso težo prehoda iz e neg v drug sistem in upam trditi, da stn°s potrudili, kolikor se je dalo, da bi bil prehod čim manj boleč. Dejstvo je, da' naš proizvodni potencial razdroblje^ zato bo na trgu težko dosegati ceno, bi pokrila stroške proizvodnje, kot I izračuna kmetijski inštitut. Pravo iz dišče bo zato moralo biti, da ug°t0 mo, kakšni so stroški, ki jih prenesee, proizvajalci, in kakšna je cena, ki jo P nese trg. Da bomo dosegli ceno, prenese trg, bo torej potrebno rn« j, malno znižati stroške pridelave in gniti kompenzacijska plačila do v> ki je mogoča. f t0; Kovač,11 Mil 12. julij 2001 KULTURA 11 Izdale kaseto Predstavitev je bila v kulturnem domu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah e dni je bila v kulturnem domu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah predstavitev prve kasete, ki so jo izdale Ljudske pevke Prostovoljnega gasilskega društva Osek. soboški dnevi 2001 0 Janku, Metki in zmaju teT=S “ 1 “S sebnn a Jank0 r M 'n! tudi booato tradicijo, v Slovenijo pa so prišli v okviru mednaro-ceno m veljavo, pa oredstavi sta bili namenjeni najmlajšim. Da so lutkarji žs r»”«■ **—- v cesKem in ne v ie zaocjba predstavljena na simpatičen način m daS” so namreč najboljši in najdoslednejši kritiki. Ne spuščajo> se v podrobnost, veS nZlj nXnčno, s svojo pozornostjo ocenijo, ah je predstava dobra al ne. Besedilo in fotografija: A. Nana Rituper Rodez m—--------------—-----TTr^nredstavile tudi tri domače plesne skupine s svojimi naju- Na odru Soboških dnevov so se pred:sta q. r bmBS?H^'m' ^Svom koreografinje Vide Bukvič), plesalke plesne šole Fitko s petnaj-stmin^ v koreografiji Nine Fras (po mnenju slovenske selektorke najuspešnej- stminutno predstavo v ko eogr jn g §o|e p|esg kj ^ koreografinja) ter rvič šeP Vrebac m Svetlana Krstič, a- ■ Na prijetni prireditvi so ob ljudskih pevkah sodelovali še pihalni orkester MOL iz Lenarta, Završki Fantje in ljudske pevke iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Kot je na prireditvi, ki jo jp 9. mednarodna likovna kolonija Lipovci 2001 v odlično vodil Janez Voglar, povedala vodja skupine Hilda Kukovec, je to za pevke, ki pojejo peto leto, veliko priznanje. Obenem se je zahvalila vsem, ki so jim pri tem pomagali, zato ima po- Portret Marjan Potočnik puhovnik in glasbenik M arjan Potočnik je kot duhovnik in zborovodja v Soboti šele dve leti, pa se njegova prisotnost v glasbenem življenju župnije in tudi širšem kulturnem okolju že krepko pozna. V Prekmurje je prišel, ker se je prav v Soboti, ki je že večji center, tudi v župniji pojavila želja po napredovanju na glasbenem področju. Teologijo je študiral v Mariboru in Ljubljani, glasbo v Zagrebu in Gradcu. Nato je šel študirat še v Rim na Papeški inštitut za cerkveno glasbo in tam ostal 8 let. Izpopolnjeval se je v igranju na orgle, kompoziciji, preučeval gregorijanski koral, glavni poudarek študija pa je bil na zborovodstvu. Kljub uspešnim osmim letom v Rimu ni hotel ostati, želel si je domov. Pred odhodom v Rim je bil namreč stalni organist in ravnatelj stalnega kora v Mariboru ter animator glasbe v škofiji. Z njegovim prihodom v Maribor leta 1979 je zaživela šola za organiste, ki se izpopolnjuje prav v današnjem času, ko v cerkveni glasbi lahko sodelujejo tudi drugi poklici. Po vrnitvi iz Rima je ostal nekaj časa »nerazporejen«, kar daje slutiti, da imajo tako posvetne kot duhovne institucije včasih zadrege s tem, kam umestiti ljudi, ki znajo preveč, da ne bi pretirano »štrleli« iz svojega okolja. Zadrega se je razrešila z Mursko Soboto. Tukaj poleg duhovniške službe vodi Župnijski pevski zbor svetega Nikolaja, pomaga pa pri delu tudi pevskemu zboru na Razkrižju, s katerim večkrat pripravljajo skupne nastope. Pevski zbor soboške farne cerkve je letos opravil nekaj gostovanj, uspešno pa so sodelovali na območnih in medobmočnih revijah v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Po strokovni oceni, sebno veliko zaslug predsednik PGD Osek Franc Rojko, ki je obenem predsednik Sveta KS Sv. Trojica in posebej podpira kulturno dejavnost. Pevke so se s pesmimi s kasete predstavile v dveh delih, najprej v gasilskih oblekah, nato še v »civilnih«. Na kaseti je posneta tudi pesem Vesele gasilke, za katero je tekst napisal ljudski umetnik in pesnik Franc Pučko iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Pevke in obiskovalce je pozdravil tudi župan Občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je pevkam in gasilskemu društvu izrekel vso priznanje. Kot je povedal, so gasilci, v tem primeru gasilke, tudi glasniki kulture na podeželju, ki vse bolj zamira. V skupini Ljudskih pevk PGD Osek pojejo: Hilda Kukovec, ki je obenem vodja skupine, Milena in Anici Fekonja, Anica Živko in Ivanka Belna. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger ■ V spomin Društvo za napredek umetnosti Akvila je bilo gostitelj devete mednarodne likovne kolonije v Lipovcih, Letos se je druženja udeležilo devet slikarjev iz Madžarske, Avstrije, Makedonije in Slovenije, in sicer Imre Tolnay, Goce Kalidžinski, Simona Zakoč, Renata Bukovec, Rudi Benedikt, Niko Robič, Peter Vernik, Jožica Medle ter idejni vodja, ustanovitelj in pobudnik vsakoletne poletne slikarske kolonije Izidor Horvat - Izak. Gre za specifično kolonijo, saj so umetniki nastanjeni pri domačinih, kjer so tudi ustvarjali svoja dela, kakor tudi v slikarskem ateljeju Izidorja Horvata in ob gramoznici Vučja jama. Mladi Lipovčani so družno z mednarodno likovno kolonijo na prostem pripravili tudi otroško likovno delavnico. Umetniki so letos ustvarili kar 30 likovnih del, ob koloniji pa je bilo še niz spremljajočih dejavnosti. Dela bodo najprej na ogled v Izakovem ateljeju, jeseni pa v grajski galeriji v Beltincih. - Besedilo in foto: Jože Žerdin . ki so jo nedavno dobili, se uvrščajo med najboljše zbore na tem področju. Zbor šteje 26 članov, upajo pa tudi na nove. Kot zborovodja dela mojster Potočnik po načelu, da slabih zborov ni, so le slabi zborovodje, ki ne zmorejo poskrbeti za dobro zasedbo. V zvezi z glasbeno dejavnostjo je v ustanavljanju tudi Kulturno umetniško društvo svetega Miklavža, v katerem bi delovale tudi druge sekcije, glasbena bi pa organizirala še izobraževanje mladih kadrov za organiste - kot šolo ali kot tečaj. To delo sicer že občasno opravljajo v obliki poletnih šol, kot je bila lani v Veržeju. Seveda pa je naš portretiranec tudi sam orgelski umetnik, ki je imel tudi pri nas že nekaj samostojnih nastopov. Najraje igra Bacha, ki da je katekizem cerkvene glasbe, ljubi pa so mu tudi sodobni francoski in domači avtorji. Največ koncertov in prireditev je, kot se za tovrstno glasbo spodobi, okoli božiča in velike noči. Za prihodnjo sezono imajo kar nekaj načrtov: povečati zbor, iti na kakšno mednarodno predstavitev, obeta se jim gostovanje v Kanadi, dolgoročno pa bi radi skupaj z orkestrom naštudirali večje glasbeno delo, na primer oratorij. In ker se zbor razvija, bo to čez kakšno leto že mogoče. Pri vsem pa seveda ne gre pozabiti osnovnega: na čim lepše petje pri bogoslužju, ki je v cerkvi osrednjega pomena. Marjan Potočnik je duhovnikjin verjetno kot vsi tega stanu predvsem to. Razpolaga pa še z drugimi dragocenimi znanji in talenti, ki bi jih bilo treba čimbolje »izkoristiti«, seveda v pozitivnem pomenu te besede. B. B. L., foto: N.J.i Nikka Brumen (1929-2001) Prav v času, ko na naših pomurskih poljih v vsej svoji lepoti dozorevajo žita, je v bolezni dozorela, prezgodaj dozorela, prof. Nikica Brumen, ravnateljica murskosoboške knjižnice v pokoju. Njeni sorodniki, znanci in kolegi smo sicer vedeli, daje bolna, a še zdaleč nismo pričakovali, da nas bo tako nenadoma in tako kmalu zapustila. Zato nas je novica o njeni smrti hudo prizadela. To toliko bolj, ker Nikičin odhod pomeni veliko izgubo za vse nas, ki smo z njo sodelovali, jo poznali in imeli radi, veliko izgubo pa pomeni tudi za naše knjižničarstvo - pomursko in slovensko. Rojena je bila 27. septembra 1929 v Murski Soboti, kjer je tudi odraščala. Med odraščanjem je kot 15-letna deklica doživela hudo preizkušnjo, saj je bila 17. oktobra 1944 skupaj z materjo in starejšo sestro Smiljano preko Sombote-la in Komaroma na Madžarskem odpeljana v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, kasneje pa v Bergen Belsen, kjer ji je mati umrla. Materina smrt in pekel nacističnih taborišč sta obema deklicama pustili določene posledice za vse življenje. Po končani gimnaziji v rojstnem kraju je na ljubljanski univerzi študirala matematiko. Po koncu študija seje najprej zaposlila kot srednješolska profesorica na Gimnaziji Murska Sobota, nato pa 1. septembra 1957 kot bibliotekarka v Študijski knjižnici Murska Sobota. Upokojila seje kot višja bibliotekarka in vodja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti 6. novembra 1981. Če upoštevamo, da je zbirala, pripravljala in obdelovala knjižno gradivo že pred odprtjem študijske knjižnice, kar se je zgodilo 29-novembra 1956. leta, je v soboškem in pomurskem knjižničarstvu bila tvorno, ustvarjalno, delovno navzoča več kot četrt stoletja. Poleg tega, da je gradivo zbirala, inventarizirala, strokovno obdelovala, bdela nad njegovim hranjenjem, je bila v knjižnici tudi dolgo časa glavni informator, eden od začetnikov sodelovanja z madžarskimi knjižnicami v dobro po-rabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, ravnateljica Študijske knjižnice, avtorica pomembnejših tematskih razstav, zbiralka in raziskovalka domoznanskega gradiva, skrben bibliograf zavzet bibliofil idr. Vmes, ko so bili direktorji knjižnice drugi, je bila ona njihova desna roka, dokler ob koncu svojega bibliotekarskega poslanstva ni postala vodja Pokrajinske in študijske knjižnice v Kulturnem centru Murska Sobota, ki je bil ustanovljen 1977. leta. Kot taka je tudi dočakala svoj trdo zasluženi pokoj. Pri njenem bibliotekarskem delu so jo posebej odlikovale naslednje lastnosti: natančnost, doslednost in red, k čemur vsemu je najbrž prispeval njen značaj kot tak, v precejšnji meri pa tudi njen osnovni poklic, ki si ga je pridobila s študijem. Red in doslednost pa je zahtevala tudi od svojih podrejenih, med katerimi je bila mnogim odlična mentorica. Poleg mentorstva, vodenja murskosoboške pokrajinske knjižnice, opravljanja osnovnega dela v njej, skrbi za razvoj pomurskega knjižničarstva, v katerem je nekaj časa vodila tudi Društvo bibliotekarjev Pomurja, ji je uspevalo to področje celo raziskovati in o njem pisati. Razen člankov s področja bibliotekarstva, ki jih je največ objavila v strokovni reviji »Knjižnica«, je objavljala tudi tiste o tiskarnah, knjigarnah in papirnicah v Pomurju, pisala priložnostne sestavke ob različnih obletnicah pomembnih Slovencev in drugo, najpomembnejši njen dosežek pa pomeni bibliografija Pomurske založbe, kije izšla v dveh knjigah, ter Bibliografija knjižne zbirke Mostovi iste založbe. Od postavljenih razstav pomeni vrhunec njena razstava s katalogom o Štefanu Kuzmiču, ki jo je pripravila leta 1973- Dobrih razsta v pa je bilo še veliko. Naša Nikica je bila čisto zase svet. Navznoter čustvena in ranljiva, na zunaj pokončna, samosvoja in odločna. Taka je tiho zorela, lakaje »krmarila« k pogrebu; krmarila sama in čisto zase. Žal tudi prehitro, zato se čez dobro leto ali dve ne bo mogla skupaj z nami veseliti odprtja novega murskosoboškega knjižničnega informacijskega središča, katerega začetka gradnje seje razveselila kot otrok. Zanj je namreč tudi ona zaslužna, tako kot je po svoje zaslužna za marsikateri sedanji uspeh murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki gradi na osnovah, začrtanih in začetih že v njenem času. Nikice Brumen sicer fizično ne bo več med nami, ostal pa bo njen duh, njeno delo. Za to zadnje, za njeno bivanje med nami, za svetlobo, kije ostala za njo v našem knjižničarstvu in ki naj nas živeče povezuje v dobrem, vrednem, strokovnem, ji moramo biti za večno hvaležni! Jože Vugrinec ■ 12 AKCIJE 12-^ 2001 VEM Naj... domačija 2001 Ko je najlep moramo na Ko se člani komisije odpravljamo na teren, si ponavadi zadamo, da bi v enem dnevu obiskali kakšne štiri domačije elikokrat se zgodi, da jih manj, pa nič hudega. Pomembneje je, da tisti čas kakovostno izkoristimo. Ob naših obiskih nam ljudje dovolijo, da odpremo vrata njihovih domovanj in tudi njihove duše. Včasih izvemo več, kot bi smeli slišati, pri marsikateri hiši pa odkrijemo tudi svojo dušo. Naše terensko delo je največkrat kot druženje s starimi znanci in dobrimi prijatelji. Moja najtežja naloga pa je, ko moram prijetne pogovore prekiniti in zbrani družbi naznaniti, da je čas za odhod. Mnogokrat si tudi sama sebi obljubim, da se bom nekoč, ko se bom vozila skozi te kraje, pri njih res ustavila. Tistega četrtka smo se najprej ustavili pri Glavačevih v Beltincih. »Joj, kaj boste z nami, je bila stroga gospa Marta. »Pa ravno danes imamo vse narobe.« In tako je marsikje. Ko pa beseda da besede, počasi odkrivamo, da naši ljudje radi svoje dosežke zmanjšajo in da so velikokrat OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Poletje je tu. Čas dopustov, vročih popoldnevov in romantičnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov - nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli šest prijavnic, zadnja bo objavljena v Vestniku 19. julija 2001. Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali in predstavili v Vestniku. Na terasi, ki bo naj... (to bo tista, ki bo dobila največ vaših glasov), bomo pripravili v začetku avgusta skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec prijetno druženje z zabavo. Nanjo ste že sedaj vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Radenska za srečne izžrebance tudi presenečenja. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): preveč kritični sami do sebe. Majda je povedala, da je dela na kmetiji veliko, ampak kar gre, žal pa več nimajo starih staršev, ki bi lahko priskočili na pomoč v gospodinjstvu. »Veliko lažje bi nam bilo,« priznava. Tako ji zmanjkuje čas 'zase ali za druženje v Aktivu kmečkih Na kmetiji dela nikoli ne zmanjka; včasih pa si je treba vzeti čas za počitek. - Foto: A. N. R. R. žena, zato pa je toliko bolj aktivna hčerka Andreja, ki je v državni ženski nogometni reprezentanci. Poleg tega pa izredno rada pomaga na kmetiji in tudi med našim obiskom je sedla za traktor in. naznanila, da gre obračat travo. Ni kaj. Moških pa ob našem obisku ni bilo doma. V Turnišču pa smo se kar nekaj časa Lepe želje, čestitke in pozdravi Prisrčne pozdrave pošiljam mojim sorodnikom: Jožetu Koude-lu iz Murske Sobote in Mariji ter Olgi izlžakovec in jim želim vse lepo - Marija iz Radovljice. Mariji iz Male Nedelje prijeten konec tedna in na svidenje spet v bližnjih toplicah - občudovalec. Dragemu sinu, bratu in vnuku Tomažu Golobu iz Nasove čestitamo za god, želimo veliko otroškega živžava in da bi ostal še naprej tako priden - mama in ata, brat Leon, babici in dedka ter stric Tonči s Suzano. Rojstni dan praznuje dragi Geza Koložvari iz Ivanovec. Ob jubileju mu želimo vse najboljše, mnogo sreče, predvsem pa trdnega zdravja, in še na mnoga leta - hčerka Darja z možem Bojanom in vnukinji Klavdija in Karmen. Tale čestitka je namenjena Nadi Štuhec iz Paričjaka. Vse lepo ob petindvajsetem rojstnem dnevu in še veliko srečnih in zdravih let ti želimo - mama, ata in sestra Lidija. Tečejo ure, dnevi, tedni, meseci, leta ... Enajst let je minilo, odkar si se rodil, dragi vnuk Sergej Grosman iz Segovec. Si v najlepših otroških letih, ki so polna radosti in veselja. Uživaj v zdravju in sreči! To so želje orne Albine s Tutjanskega Vrha. Dragi hčerki in sestri Simoni Koren iz Paričjaka in zaročencu Ivu Celecu želimo, da na skupni poti še bolj utrdita ljubezen, ki pomeni zmagoslavje domišljije nad razumom. Naj vama ljubiti pomeni prepoznati svojo srečo v sreči drugega in v sreči, ki vama jo prinaša vajin sin Tim. Ob poroki čestitamo: mama, oče, sestra Jasna z Mitjem, brat Marjan s Simono in malo Santijo. Draga Anita Vrbančič! Za tvoj rojstni dan ti iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja ter na-daljne sreče in da bi se ti uresničile vse skrite želje - stric Milan in Brigita ter Patricija. Antonu Horvatu iz Črnec pri Apačah čestitamo ob praznovanju šestindvajsetega rojstnega dneva in želimo, da se mu izpolni vse, kar si sam najbolj same potikale po dvorišču. Naša dekleta Nataša, Melita in Žita so se medtem tako zaklepetale, da še slišale nismo, kdaj sta Robert Ščap in njegova mama Marija stopila na dvorišče. Robert je mladi gospodar in gotovo najmlajši, kar smo jih srečali v dolgoletni praksi. Rad ima svoje delo in dodaja, da ima večja kmetija več Šopki za ambiciozne in pogumne direktorice ospa Irma Benko, direktorica Podjetja za informiranje, je praznovala rojstni dan 28. junija. Poz nam jo že celo desetletje kot prodorno direktorico, ki ljubi belo cvetje in neokrnjeno naravo. Zna se razveseliti drobnega cveta ali kakšne male stvari, ki se drugim ljudem morda zdi nepomembna. Zna prisluhniti ljudem, vzpostaviti stik z njimi in hoče pomagati. Je človek, ki mu pridejo solze v oči ob nedolžnih prilikah. Ni zamerljiva in pri grajanju stvari nikoli ne pogreva; težko napravi prvi korak in udari nazaj, če jo kdo žali - še posebej, če se ne počuti krivo. Veseli jo nešteto stvari, le zahrbtnosti in zaigranosti ne mara. Ko ima Šopek je izdelala Zdenka Šajt pri odločanju na voljo več variant, jo spremlja pri odločitvi močna intuicija. Veliko bere; ponavadi ima pred sabo več stvari. Določene strani so v knjigi odprte na isti strani znova in znova. Bere tudi poezijo. Zatrjuje, da sta ženskam potrebna odločna samozavest in pogum, saj po njenem mnenju ženske zmorejo veliko stvari bolje opraviti kot moški, pa čeprav je še vedno veliko več moških na vodilnih položajih. Gospa Irma si želi, da bi to stoletje bilo bolj žensko obarvano. Mlajše ženske naj pogumno stopijo v politiko. V Pomurju je 26 županov in niti ene ženske. Ženski svet hoče večinoma živeti po vzorcu moških, čeprav sta moški in ženski dva svetova ... Po nebesnem znamenju je rak - vodno znamenje, ki slovi po sentimentalnosti in ljubezni. Lju- prihodka, sam pa si bo prizadeval predvsem za večjo kakovost. Gospa Marija pa dodaja, da ima za kmetijo še preveliko voljo. Sama je znana kot aktivna članica in predsednica Društva kmetic Turnišče, ki svoje dobrote predstavlja po vsej Sloveniji. Prav s kuhanjem in pečenjem pa lahko nekoliko zadovolji svoji vno harmonijo. V ljubezni in prijateljstvu čutijo resnično varnost. Osrečimo jih lahko na primer z romantičnim sprehodom v mesečini tople noči. Raka razveseljujejo cvetlične kombinacije v rožnatih, turkiznih in belih kombinacijah. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniki, Besedilo: Naslov pošiljatelja: mladostni želji, ko je hotela postati kuharica. Pri njih se obrne veliko ljudi; tudi zato, ker so mentorska kmetija in dijaki pri njih opravljajo delovno prakso. Naslednja postaja je bila pri Adaničevih vTešanovcih in moramo priznati, da smo kar nekaj kilometrov prevozile po tej vasi, preden smo jih našle. Pričakala nas je urejena hiša. Ko smo stopile skozi skedenj, pa se je razprostrl vrt poln cvetja in z velikim ribnikom. Kot bi stopile v kakšno eksotično deželo! Izvedele smo, da se ukvarjajo z rožami, kmetije pa že od lani nimajo več. Preden smo akcijo za ta dan zaključile, smo najprej izgubile Natašo, potem pa smo skočile še na desni breg Mure. Obiskale smo družino Paldauf v Vučji vasi. Naši stari znanci, saj smo se pri njih ustavili že v prejšnjih letih, le da smo tokrat doma našli samo moški del družine. Od takrat, ko smo jih prvič obiskali, se je marsikaj spremenilo. Med drugim so zaradi gradnje ceste podrli staro hišo, zato imajo nekaj nevšečnosti s prahom in hrupom. Gospod Jožko, ki je aktiven svetnik, član različnih odborov in gasilec, pa nam je še zaupal, da pogreša čase, ko so nastopali s tamburaškim društvom. A. Nana Rituper Rodež I Poklic novinarstva jo je zasvojil. Rada je s sodelavci, ki so iskreni in odprti. Ne pričakuje, da bi vsi hvalili njeno delo, saj ni brezhibna - je le človek kot vsi. Do cvetja ima poseben odnos in veselje. Velikokrat si kupi cvetje in se odpove kakšni drugi stvari. Ob cvetju enostavno uživa. Z belimi vrtnicami, belo pasijonko ter belo hortenzijo smo gospo direktorico razveselili za njen praznik. Na srobotovem obodu je bila pričvrščena pasijonka. Šopek je bil okrogle oblike, podoben venčku. Cvetje je ostalo na dolgih pecljih, s pomočjo tega smo dobili občutek, da je cvetje v dveh nivojih. Spodnji cvetnih stebel je bil povit s kokosovim listjem. Šopek je oblikovala Zdenk3 Šajt iz cvetličarne Park, ki že d°' dobra pozna njen okus. Gospe direktorici želim ve' liko zdravja in poslovnih uspe hov v imenu cvetličarne Park|!1 Vestnika. * Olga Varga HITU 12. julij 2001 KMETIJSTVO Strokovni nasvet Skladiščenje žit za prehrano prašičev (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Spremljanje stanja zrnja v skladišču Z občasnimi kontrolami temperature, škodljivcev in vlage zrnja v silosu (poleti vsaka dva tedna), lahko pravočasno odkrijemo in saniramo morebitne težave. Takoj ko opazimo povišano temperaturo v skladiščenem zrnju, lahko upravičeno sklepamo, da se v njem nekaj dogaja in v bistvu že poteka izguba hranilnih snovi. V tem primeru moramo nemudoma odkriti vzrok in ga odpraviti. Običajno zelo težko odkrijemo primarni vzrok, ker se leti v glavnem pojavljajo v paketu oziroma se med seboj prekrivajo. Na dodatne težave naletimo poleti, ko težje ugotavljamo, kaj je vzrok povišane temperature zrnja. Zelo praktični so v takih primerih prezračevalni sistemi v silosih, s pomočjo katerih lahko reguliramo temperaturo zrnja v skladiščih. Primarni namen naravnega zračenja zrnja je prilagajanje temperature skladiščenega zrnja okoliški temperaturi in vzdrževanje enakomerne temperature skladiščenega zrnja. Praktično to pomeni, da poleti zrnje segrevamo, pozimi pa ohlajamo. Pozimi bi bila optimalna temperatura v silosu okrog 4 °C, poleti pa okrog 16 °C. Migracija vlage v skladiščenem zr-nJu poteka po fizikalnih zakonitostih. Če je zunanja temperatura nižja od temperature zrnja v skladišču, se zrak med zrnjem ob stenah pomika v spodnje plasti in nato proti sredini, kjer je topleje. Pri tem veže nase vlago in jo odlaga na vrhu v sredini. Če je zunanja temperatu-rn višja, se zrak pomika v obratni smeri. Ko ugotavljamo navzočnost škodljivcev, je pomembno, da vemo: V hladnem obdobju leta se le-ti zadržujejo na sredini, v toplem ob stenah. Škodljivci izločajo tudi vodno paro, ki vpliva na povečano vlažnost zrnja. Ob povišani temperaturi so tako ustvarjene dobre možnosti za razvoj skladiščnih plesni. Sprva se pojavljajo v skladiščeni masi tako imenovani žepi, ki se nato razširijo na celotno maso (če pravočasno ne odpravimo vzroka). Analiza skladiščenega zrnja pred uporabo in med njo Smiselno in priporočljivo je opraviti kemično analizo žita pred začetkom krmljenja in vsaj enkrat v sezoni krmljenja. Naslednji korak, ki pa je žal zelo redek, bi bila analiza skladiščenega zrnja zaradi ugotavljanja mikotoksinov (aflatoksin, zearalenon, fumonisin, T2, DON itd). Vse plesni ne izločajo mikotoksinov in zato posledično ne povzročajo mikotoksikoz pri živalih. Še vedno nekako veljata pregovora Bolje preprečevati kot zdraviti in Bolje zdraviti kot ne vedeti. Zakaj gre? Uporaba z mikotoksini kontaminiranih žit v prehrani prašičev ni le gospodarsko škodljiva, temveč tudi negativno vpliva na njihovo zdravje in zdravje ljudi. Ironija je, da velikokrat opazimo slabšo rast, odpornost, oploditveno in reprodukcijsko sposobnost, ne poznamo pa na tančnega vzroka. Iščemo vse mogoče vzroke in krivce, na toksine pa pri tem niti ne pomislimo. Kmetijsko svetovalna služba Sašo SEVER, univ, dipl. inž. zoot. ■ Za vinogradnike Pepelasta plesen (oidij) na vinski trti Letošnje poletje se v vinogradih odraža z zelo bujno rastjo, saj se sproščajo talna hranila iz lanskega sušnega poletja ugodne vremenske razmere, predvsem višja zračna vlaga in občasno pripekajoče sonce, pogoje za razvoj glivičnih bolezni, ki je letos presenetil marsikaterega vinogradnika. ujnost in relativna pomenijo ugodne zlasti oidij a, Oidij ali pepelasta plesen je glivična bolezen, ki prezimi v brstih, po novejših dognanjih pa tudi na listih, rozgah in na grozdih »martinčkih«, ki ostanejo čez zimo v vinogradu. Ponavadi vinogradniki ne opazijo v vegetaciji prve okužbe na mladikah, ki se kaže kot pepelkasta prevleka v obliki koncentričnih krogov. Prvi preplah nastane šele, ko prevleko zagledajo na posameznih grozdnih jagodah, ko so te velikosti grahovega zrna. Znan je tudi jesenski oidij na listih, ko lahko listje zaradi napada tudi propade. Glivica deluje od zunaj, in ko pokrije zeleni del, rastejo navznoter sesalne bradavice, ki preprečujejo nadaljnjo rast posameznih grozdnih jagod; in ker jagodna kožica ni več prožna, nam jagode začnejo pokati in pokažejo se pečke. Poletni trosi, imenovani oidiji, se širijo z vetrom po vinogradu in za njihovo kalitev niso potrebne deževne kapljice, temveč je že zadosti 40-95 % relativna zračna vlaga (optimum 80 %). Optimalna temperatura je 25 stopinj, čeprav je kaljivost mogoča že pri 5-10 stopinjah. Čas od okužbe do pojava vidnih znakov je 6-14 dni. Če je temperatura zraka nad 35 stopinj, spore ne kalijo. Tudi obdobja, ko so večja nihanja temperatur med dnevom in nočjo, so ugodnejša za razvoj oidija. Za večji pojav oidija v letošnjem poletju lahko štejemo naslednje dejavnike: • Bujno rast in neopravljena ali slabo opravljena zelena dela. Če se nam je oidij že pojavil, odstranimo zalistnike okrog grozdja, ostale pa spinciramo na en list. S tem dosežemo boljšo zračnost v notranjosti trsa, kar je še posebej pomembno, če imamo vinograd na zaprti kotanjasti in nevetrovni legi. V primeru da se mladike povešujejo že v medvr- stni prostor, se lahko odločimo za prikrajševanje, vendar v višini vsaj 12-14 listov nad zadnjim grozdom. • Predolgi presledki med posameznimi škropljenji in zanašanje, da je nevarna le peronospo-ra. Premajhna poraba vode in prehod na škropljenje z malo porabo vode, kar je v bujni vegetaciji lahko rizično, predvsem pri uporabi kontaknih fungicidov proti oidiju, kjer mora biti nanos fungicida idealen. Predlagam normalno porabo vode, in sicer 1000-1200 litrov na ha. Količina potrebne aktivne snovi na ha ostaja nespremenjena. Učinkovitost povečamo z dodatkom močil za boljšo oprijemljivost fungicidov. • Zaradi blage zime naraščanje infekcijskega potenciala glivice. Za alarmiranje pojava oidija svetujem, da si v vinogradu posadite vrtnico sorte superstar, ki je zelo občutljiva na oidij, da vas pravočasno »opozori« na nevarnost. Najbolj občutljive sorte vinske trte pa so: kerner, rizva-nec. sauvignon in tudi določene samorodnice. • Odpornost glivice na aktivno snov. Ne menjavajmo samo trgovskega imena posameznega sredstva za varstvo rastlin, temveč tudi aktivno snov, ki je v pripravku. Tam, kjer je oidij že prisoten, svetujemo uporabo sistemskih pripravkov, kot so: STROBY, CRYSTAL, SAB1-THANE, SISTHANE, TOPAS 100 EC ali RUBIGAN. Uporabimo lahko tudi pripravek KARATHA-NE EC v dozi 0,4-0,5 1 na ha (le dvakrat letno). Tam, kjer je oidij že močno prisoten, svetujemo dvakratno zaporedno škropljenje v presledku 5-7 dni. Tam, kjer oidija ni, uporabimo žveplene pripravke. Nevarnost pojava oidija je na grozdju vse do faze mehčanja grozdnih jagod. Ostali deli so pa občutljivi do jeseni. Ne pozabimo tudi na peronosporo, ki nam lahko še napade mlade liste in preko pe-celjčkov še posamezne grozdne jagode, posebej tam, kjer rast posameznih jagod zaostaja. Možna je uporaba že kombiniranih bakrenih pripravkov. Kljub težavam, ki so v posameznih vinogradih, lahko vinogradniki tudi letos trdimo, da ni lepše »rožce« na svetu, kot je vinska trta. Ernest Novak, univ. dipl, inž. kmet., specialist za vinogradništvo ■ Za pridelovalce sladkorne pese Priprava površin za setev v prihodnjem letu Z a uspešno pridelavo sladkorne pese je nujno nekatere tehnološke ukrepe opraviti pravočasno v kolobarju, oziroma po žetvi na strnišču. Kolobar Sladkorno peso pridelujemo praviloma v 4-letnem kolobarju. Pogosto pridelovanje sladkorne pese na isti parceli privede do povečanega napada bolezni in škodljivcev, stroški pridelave se povečajo, vprašljiva je ekonomičnost pridelave. Dobri predposevki za sladkorno peso so pšenica in ostale »strnine«, krompir, koruza za silažo (tudi koruza za zrnje' če niso problem triazini in koruznica), krmni grah, vrtnine (paprika, fižol). Slabi predposevki (zaradi plevelov in škodljivcev) pa so krmna pesa, oljna ogrščica, oljna repica, zelje in ostale križnice, detelje, lucerna, travne mešanice. Analiza tal Sladkorna pesa dobro uspeva in daje velike pridelke samo, če ima na voljo zadostno količino hranil. Da bi lahko gnojili v skladu s potrebami rastlin, je nujna analiza tal, ki mora dati odgovore na nasledja vprašanja: Kolikšna Je količina hranil v tleh, ki je rastlinam dejansko dostopna? Kakšne so rezerve v tleh oz. koliko hranil se bo sprostilo za rastline? Koliko hranil moramo dodati v tla, da bodo potrebe rastlin pokrite? Rezultate analiz in na osnovi le-teh izdelana navodila za gnojenje je potrebno v praksi tudi upoštevati, kajti načrtno, rastlinam prilagojeno gnojenje, nam največkrat zmanjšuje stroške, omogoča doseganje velikih pridelkov dobre kakovosti in varuje okolje. V tovarni sladkorja izvajamo analize zemlje po euf-etodi, to je metoda elektro-ultra-filtracije, ki je priznana metoda v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem ... Analiza nam da podatke o vsebnosti kalija, natrija, kalcija, magnezija, fosforja, nitratnega in organskega dušika, bora, mangana, cinka, aktivne ionselektivne gline in ph. Navodilo za gnojenje dobite po pošti. Vzorce zemlje, odvzete s strnišč, oddajte na zbirna mesta ali direktno v tovarno sladkorja najpozneje do konca julija. Vzorce s preostalih poljščin oddajte do konca oktobra, vendar bodo le-ti analizirani šele v začetku naslednjega leta. Priprava tal Obdelava tal za sladkorno peso mora zagotoviti optimalne razmere za razvoj koreninskega sistema skozi, vso rastno dobo. Da to posevku zagotovimo, je pomembno pravočasno s čim manj prehodi pripraviti strukturna tla, kjer bo omogočen hiter vznik in razvoj pese. Strnišče takoj po žetvi plitvo obdelamo (plug, krožna brana), da žetveni ostanki hitreje preperijo. Na ta način obdržimo^eč vlage v tleh, kar omogoči vznik plevelov, ki jih pozneje mehanično in/ali kemično uničimo. Pomemben kolobarni ukrep na težjih in zbitih tleh je globinsko podrahljavanje. Podrahljana tla so bolj zračna in hitreje odvajajo prekomerno vlago. Na obdelano strnišče, predvsem na tleh, kjer ni hlevskega gnoja ali pa si pesa pogosto sledi v kolobarju, priporočamo setev neprezimnih strniščnih dosevkov za podor, kot so: oljna redkev, bela gorjušica in facelija. Po-dorine izboljšujejo godnost tal, povečujejo vsebnost organske snovi, izboljšujejo vodnozračni režim predvsem težkih tal, izboljšujejo mikrobiološko življenje v tleh; preprečujejo/zmanjšujejo spiranje hranil zlasti iz lahkih tal; preprečujejo površinsko erozijo ter pripomorejo k mobilizaciji težje do- stopnih hranil iz globljih talnih plasti v orni-co. Pomemben je tudi ekološki učinek - oljna redkev, gorjušica in facelija so vrste, s katerimi uspešno zatiramo talne škodljivce, predvsem nematode. V primeru zapleveljenosti strnišča s slakom, pirnico, gabezom ali osatom namesto strniščnega dosevka njivo v začetku septembra razplevelimo z uporabo herbicidov: boom efekt, cidokor, roundup ali tou-ch-down v odmerkih od 3- 61/ha z dodatkom pinovita - k 0,5 1/100 1 vode. Po učinku herbicidov oziroma vsaj po treh tednih po tretiranju strnišče preorjemo. Jesensko oranje (20-30 cm) opravimo konec septembra ali v oktobru. Orati ne smemo pregloboko, ker mrtvica, ki jo s preglobokim oranjem obrnemo na površje, ovira normalno rast in razvoj sladkorne pese. Namesto oranja lahko plitko obdelano strnišče podrahljamo (do globine 40 cm). To moramo opraviti do konca septembra, ko tla še niso prevlažna. Dobra stran po-drahljavanja je večja poroznost in zračnost tal, slabša pa nekaj več težav s pleveli spomladi in težje spravilo v vlažni jeseni. Za izboljšanje fizikalno-kemičnih lastnosti tal priporočamo setev v zastirko (mul-ch setev), kjer posejemo sladkorno peso brez oranja v plitko obdelane ostanke str- • niščnih dosevkov. Pri tem je pomembno, da strniščnega dosevka ne posejemo prezgodaj, ampak v prvi polovici septembra. Podrobneje si o tem lahko preberete v prvi številki revije Sladkorna pesa. Za kateri način priprave tal za setev sladkorne pese se bo pridelovalec odločil, je odvisno predvsem od lastnosti tal, kolobarja, posedovanja mehanizacije. (se nadaljuje) Silva Kuharič, univ. dipl. inž. agr. Jože Štuhec, univ. dipl. inž. agr. I Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah KZ Radgona, prodajalna Radenci tovarniško ime pakiranje mpc / kg pu-predstarter 10/1 151,63 pu-starter fO/1 88,10 pu starter 40/1 83,85 s-doj 40/1 58,87 bek 1 40/1 59.10 bek 2 40/1 56,80 super bek 35 10/1 97,40 super bek 35 40/1 93,12 tl-štarter 10/1 73,95 tl-štarter 40/1 69,71 super-u-3 40/1 64,48 bro-štarter 10/1 82,35 bro-štarter 25/1 79,36 ns-k (za nesnice) 10/1 71,90 ns-k (za nesnice) 40/1 64,20 krmilo za kunce 10/1 71,28 vitaredin 2/1 288,50 kostovit 2/1 284,50 živinska sol 50/1 27,99 bovisal 5/1 134,32 min-vit. dod. za pl. svinje 10/1 213,08 min-vit. dod. za pujske 10/1 299,90 min-vit. dod. za krave 5/1 158,82 min-vit dod. za krave 10/1 152,60 min-vit dod. za nesnice 5/1 156,28 min-vit dod. za prašiče 10/1 216,10 min-vit. dod. za prašiče 5/1 219,80 min-vit. dod. za govedo 30/1 145,60 koncentrat za krave molznice 25/1 107,20 sojine tropine 40/1 87,88 pšenični otrobi 40/1 34,47 koruza 40/1 42,47 mlečni nadomestki: inntaler ml. nadomestek 10/1 299,00 SKZ Cankova, prodajalna Cankova tovarniško ime pakiranje mpc / kg pu starter 40/1 83,30 s-doj 40/1 60,00 bek 1 40/1 59,40 bek 2 40/1 57,20 super bek 35 40/1 92,30 tl-štarter 40/1 70,00 tl-pit 1 40/1 52,30 tl-pit 2 ’ 40/1 50,22 super-u-3 40/1 64,20 bro-štarter 25/1 78,80 bro finišer 25/1 75,30 ns-k (za nesnice) 10/1 71,10 supermix 3% pr 30/1 166,80 ki farmski 40/1 51,20 vitaredin 2/1 269,70 kravimin 3 bio Zn 5/1 229,50 kravimin 6 bio Zn 5/1 171,20 pravimi n 1 5/1 247,90 pravimin 2 5/1 224,60 G 40 25/1 294,84 G 74' 25/1 362,88 G 43 25/1 258,56 krmilna moka 36/1 31,70 sojine tropine 40/1 95,60 sojine tropine rinfuza 76,00 koruza rinfuza 38,70 Turnišče: "1 cene pujskov V četrtek, 5. julija, so na sejmu v Turnišču prodajali 15 pujskov, starih do 10 tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Za pujska so zahtevali od 12.000 do 13.000 tolarjev, prodali pa so 11 živali. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 12. julij 2001 fM® Gasilske novice Na kratko... Tišinski gasilci so bogatejši Na Tišini je bila velika gasilska slovesnost, ki se je je udeležilo 120 uniformiranih gasilcev, prišli pa so tudi gostje iz avstrijske Radgone. Tišinski gasilci so namreč pridobili Renaultovo kombirano vozilo s 400-litrskim rezervoarjem, visokotlačno črpalko, agregatom, topom, motorno brizgalno in pripadajočo opremo. Naložba je stala devet milijonov tolarjev. Ključe je prevzel od župana Alojza Flegarja poveljnik Franc Vukan, nato pa jih predal šoferju Romanu Vukanu. Vozilo je blagoslovil častni kanonik Janez Gregor. V kulturnem programu so nastopili: otroci iz vrtca in folklorna skupina z OŠ Tišina. - Foto: F. Kuhar Sto trideset let PGD Ljutomer Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer je bilo ustanovljeno leta 1871. V tistem času je bil Ljutomer še trg, vendar je že imel politično oblast kot okraj. Kljub močnemu nemškemu vplivu in nemščini kot uradnem jeziku je bilo v društvo že od začetka vključenih tudi nekaj zavednih Slovencev. Največji razcvet je društvo doživelo po prvi svetovno vojni, ko je dobilo prvo motorno brizgalno, nekaj let pozneje pa še nov gasilski dom, katerega prizidki so ohranjeni še danes. Med drugo svetovno vojno je društvo za nekaj časa zamrlo, po njej pa se je ponovno razcvetelo in postalo pomemben gasilski center za bližnjo in širšo okolico. Kot pravijo, so ponosni tudi na to, da je društvo odigralo pomembno vlogo v osamosvojitveni vojni, katere desetletnico praznujemo v teh dneh. Eno najstarejših prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji je praznovalo sto trideset let svojega obstoja pred mestno hišo v Ljutomeru, kjer so pripravili gasilci in drugi občani slovesno parado ob spremljavi pihalnega orkestra ter podelili plakete in priznanja zaslužnim članom, med drugim tudi gasilskim veteranom Branku Štamanu, Jožetu Jurkoviču in Francu Filipiču (na sliki). Prevzeli pa so tudi novo najsodobnejše vozilo, ki je namenjeno za posredovanje v prometnih nesrečah. C. K., foto: D. T. Novo orodno vozilo za PGD Kristanci - Šalinci Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Krištanci - Šalinci so pripravili pred kratkim slovesnost ob prevzemu orodnega vozila za prevoz ljudi, ki so ga rabljenega kupili v Trbonjah, ter motorne brizgalne, ki jim jo je podarilo PGD Pameče. Za nakup in generalno prenovo vozila so prispevali sponzorji, boter in botra Viktor in Ema Nemec iz Šalinec ter vaščani, za kar se jim predsednik Miran Nemec zahvaljuje, veliko dela na vozilu pa so gasilci opravili tudi sami in s tem prihranili kar precej denarja. Slovesnosti se je udeležilo približno petnajst okoliških gasilskih društev, slavnostni govornik je bil ljutomerski župan, sledilo pa je še družabno srečanje s plesom. PGD Krištanci - Šalinci obstaja že od 1927. leta, prvi gasilski dom so postavili I. 1930, na novo zgradili in razširili pa so ga pred petnajstimi leti, kjer imajo zdaj prostor za orodje, dvorano za občne zbore, svoje prostore pa ima tudi tamkajšnja krajevna skupnost. Društvo šteje približno 170 članov, predsednik Nemec pa poudarja, da prav gasilstvo na vasi združuje ljudi in povečuje čut za pomoč v stiski, vendar pa na žalost gasilstva država ne podpira dovolj. D. T., foto: Topolinjak Gančani Gradbeni odbor za postavitev novega križa v Gančanih je naslovil na beltinski občinski svet prošnjo za plačilo stroškov izdelave in postavitve križa. Predračun znaša 980 tisoč tolarjev. Občina bo dela sofinancirala v višini 30 odstotkov celotne vrednosti. M. J. Cankova V cankovski občini sta sprejeta dva pomembna odloka. Prvi podrobneje opredeljuje način in namen ustanovitve proračunskega sklada, drugi pa odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. M. J. Okoslavci V PGD Okoslavci so bogatejši, saj so dobili nov avto Mercedes, ki je stal sedem milijonov tolarjev. Zanj je vsako gospodinjstvo z njihovega požarnega okoliša primaknilo po deset tisoč tolarjev, to pa seveda ni bilo dovolj, zato je bila potrebna tudi denarna pomoč Krajevne skupnosti Kapela, radenske občine, občinskega štaba civilne zaščite, zavarovalnice Triglav in drugih. Na dan prevzema so pripravili okoslavski gasilci gasilsko tekmovanje za pokal Ščavniške doline. - F. KI. Shod, srečanje, igre V razkriški občini je bil praznični dan tudi v soboto. Dopoldne so pripravili 2. ekološki shod, ki so ga poimenovali Za čisto Ščavnico. Kot že velikokrat doslej, so opozorili predvsem Ljutomer, naj tamkaj poskrbijo, da ne bodd spuščali v Ščavnico vse neprečiščene nesnage. Popoldne je bilo pred farno cerkvijo najprej srečanje mladih Slovencev »s sveta«, zatem pa so imeli pred osnovno šolo na Šafarskem 15. vaške igre. V sprevodu smo lahko videli muzikante in tamburaše, razkriške pevce, ki so bili opravljeni kot kosci, veščičke vinogradnike in lešarje (z gosti iz Globoke), razkriške čebelarje, šafarske »bintarje« (na posnetku), gibinsko semensko banko idr. Pripravili so tudi tekmovanje v pastirskih igrah, obiskovalci pa so lahko občudovali še nastop akrobatskega letala iz Murske Sobote in akrobatske skupine zmajarjev iz kluba Prlek, skok dveh padalcev na prizorišče in polet toplozračnega balona. Foto: J. G. ri domu Ribiške družine Murska Sobota (ob gramoznici) so pripravili 9- tabor mladih ribičev Pomurja, ki se ga je udeležilo okrog štirideset mladih članov ribiških družin iz naše pokrajine. Vodja tabora je bil Štefan Gjergjek, program je pripravil predsednik komisije za delo z mladimi ribiči Pomurja Franc Zrim, pri organizaciji in izvedbi pa so sodelovali še predsednik RD M. Sobota Martin Karoli, Ludvik Števančec, Samo Škerget, Štefan Černjavič idr. Imeli so tudi dve tekmovanji v ribolovu, na katerih so se najbolje izkazali Dominik Baša (tudi državni mladinski prvak), Miha Gjergjek, Simon Merčnik, Erik Berke in Peter Zrim. Kot najboljši spis na temo Voda je vir življenja pa so razglasili sestavek učenke OŠ Bogojina Barbare Bence (mentorica Marjetka Erdelji). - J. G. Tabor mladih ribičev Pomurja Prve delavnice so se že začele Že deveto leto je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo iz Murske Sobote skupaj z Osnovno šolo Bogojina malo likovno-lončarsko delavnico. Dvajset osnovnošolcev iz Pomurja pa tudi iz Celja in Maribora se je v teh dneh zbralo v Filovcih pri lončarju Alojzu Bojnecu, kjer so se učili prostoročnega modeliranja z glino in modeliranja t glino na vretenu ter poslikave in žganja izdelkov. Kot j|e povedal mentor Jože Gutman, sicer likovni pedagog na OŠ Bogojina, naj bi nekaj časa posvetili tudi slikanju ter drugim sorodnim dejavnostim. V petih dneh, kolikor delavnica traja, pa bodo imeli veliko časa tudi za zabavo in druženje, saj imajo v bogojinski osnovni šoli urejena prenočišča. Veliko udeležencev je na tovrstnih delavnicah že večkrat sodelovalo, medtem ko je Mitja tukaj prvič. Povedal je, da mu ni žal, da se je prijavil na delavnico, in upa, da bo pridobil tudi nekaj lončarskih spretnosti. - C. K., foto: K. G. Pridobitev ižakovskih gasilcev V Ižakovcih je bila velika slovesnost, na kateri so prevzeli gasilsko vozilo-Mercedes Vario f12D s podaljšano kabino. Avto ima poleg sedeža za voznika še šest sedežev za prevoz gasilcev, potem rezervoar za tisoč litrov vode, visokotlačno črpalko, napravo za gašenje s peno, agregat, svetlobni stolp, črpalko za nizki tlak in drugo opremo, tako da gre za resnično veliko pridobitev. Vrednost vozila je štirinajst milijonov tolarjev. Večino je prispevala beltinska občina, drugo pa so zbrali s prispevki občanov, KS Ižakovci, zavarovalnice Triglav in pokroviteljev ter botrov. Ključe vozila je predal beltinski župan Jože Kavaš poveljniku PGD Ižakovci Ljubu Antolinu, ta pa strojniku in vozniku Jožetu Mariču. Avto je blagoslovil beltinski župnik Jože Hozjan. Za kulturni program so ooskrbeli: bakovska pihalna godba in Ob svetovnem dnevu invalidov_________________ V Kapfenbergu v Avstriji so pripravili pred kratkim mednarodno srečanje ob svetovnem dnevu invalidov, na katerem se je zbralo okrog 700 članov invalidskih organizaciji med njimi tudi delegacija Medobčinskega društva invalidov M. Sobota, J kateri so bili A. Tonček Kos, R. Kuli*’ F. Sluga in A. Pajek. Srečanje je P°' tekalo pod geslom Invalidnost n sme biti hendikep, osnovni pouda rek pa je bil, da invalidne osebe nc smejo biti prepuščene same seb ’ ampak sta jim družba in država 0°z na vsestransko pomagati ter jin1^ gotoviti, da se bodo počutile enaK^ pravne z drugimi. Športni referent invalide dežele Štajerske Hans K?* ch (na levi) in vodja delegacije iz , murja A. T. Kos sta se ob tej Pr’ fiSTIIK 12. julij 2001 IZ NAŠIH KRAJEV Ob goričkem potoku Lukaj živijo razumevajoči, marljivi ljudje Motovilčani bodo gradili kanalizacijo Gasilci Motovilec bodo kupili orodno vozilo otoviki so slikovita obcestna gorička vas na robu male doline, skozi katero teče potok Lukaj. Okoli deset hiš pa je ugnezdenih v gornjem delu vasi oziroma v zaselku Vrej. Upravno sodijo pod občino Grad. V 92 hišah živi 250 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo 165 več, a so imeli takrat 24 hiš manj. In tukajšnji domovi so prikupno urejeni. M Petčlanskemu »moškemu« vaškemu odboru načeluje leto in pol Jože Ceiger. Včasih je bilo za vaščane pomembno predvsem kme-tijstvo in sezonstvo. Danes jih 35 dela v Murski Soboti in drugih krajih; prav toliko se jih vsakodnevno vozi delat v bližnjo Avstrijo. Pomembno vlogo ima tudi 10 Jože Ceiger je predsednik vaškega odbora Motovilci. Z napredkom kraja je zadovoljen. Foto: F. Š. Letos so obnovili tudi zidan evangeličanski zvonik, ki stoji na Vreju. Polepšali so tudi okolico. Versko pripadnost si danes »delijo« katoličani in evangeličani približno na polovico. Pokopališče imajo skupno in leži v dolini pred glavnim delom vasi. Zadnja tri leta so pripravljali V Motovilcih vas pozdravijo lepi domovi. Foto: F. Š. bodo zagotovili Motovilčani in prebivalci okoliških zaselkov, Občina Grad, Zavarovalnica Triglav in še kdo. Dve leti deluje Športno-kul-turno društvo Lukaj Motovilci. Lani je pripravilo dve veliki prireditvi v občinskem merilu. Dograjujejo športno igrišče za potrebe vseh starosti. V okviru občine Grad bodo predvidoma še ta mesec organizirali vaške igre. Posebnost vasi je osemčlanski pevski zbor starejših ljudskih pevk. Pet let imajo kabelsko televizijo. Celotno omrežje so si zgradili sami. Gledajo lahko 30 raznoterih domačih in tujih televizijskih programov. Včasih pokažejo še kaj iz domačih logov. Motovilci imajo svojevrstno lego. Mejijo z občinami Puconci, Cankova in Rogašovci. Šolarji se vozijo z avtobusom k pouku h Gradu. Naselje je čisto in vzorno ure jeno. Zato skrbijo lastniki hiš in pomagajo delavci preko javnih del v okviru občine. Imajo spominsko zaščiteno domačijo. Lastnika jo obnavljata s pomočjo strokovnih nasvetov zavoda za spomeniško varstvo. In tukaj iz davnine kmetujejo, gojijo sadno drevje. Včasih si dajejo opravka v gozdovih nad vasjo, kjer v mešanem gozdu prevladujejo iglavci. Franček Štefanec ■ Blaževi mami v slovo Bila je drobceno dekletce z razkošnimi kitami in širokim nasmehom. Za svoj poklic sije izbrala gradbeništvo in uspešno sklenila šolanje v Mariboru. Vrnila se je domov, se zaposlila in tiho neopazno živela svoje življenje. Prišla je ljubezen in z njo njeno najdražje: sin Blaž. Svojemu otroku je bila oče in mama. Sin je odraščal v prijetnega in uspešnega učenca, dijaka, študenta. S stečajem Pomgrada je ostala brez službe, brez vira za preživetje. Veliko časa je posvetila ročnemu delu in njene mojstrovine krasijo marsikateri dom. Zaprla se je vase, v svojo bolečino in samo njeni najbližji: sin, mati, brat, svakinja ... so bili priče njenemu duševnemu trpljenju. Zdravje ji je začelo pešati in v boju z zahrbtno boleznijo je omagala za zmeraj. Otožno zvonjenje cerkvenih zvonov je spremljalo množico pogrebcev, ki še vedno ne morejo verjeti, da Valerije ni več. Odšla je v najlepših letih in postala simbol časa, ki je tako krut in neizprosen. Solza se bo posušila, spomin na Blaževo mamo pa v naših srcih ne bo nikoli zbledel. Nada Bunderla Rus Veržej I domačih podjetnikov. Imajo po dva mizarja in avtomehanika, trgovino, gostilni, soboslikarja, avtoprevoznika in montažo ma-včnih plošč. Letos so dokončno namestili pokopališko ograjo. Vgradili so vhodna vrata in posodobili električno razsvetljavo. To so vaščani delali prostovoljno, ^ogradili so most čez potok Lu-kaj. Na zgornjem delu vasi so na-^estili cestno razsvetljavo. As-^Urali so tri vaške ceste. Na ma-^adamske poti, vodeče na polja, s° sproti vozili gramoz. Polepšali s° okolico katoliške kapele. Tam So položili asfaltno prevleko, vg-radili robnike, uredili parkirišče. vse potrebno za gradnjo vaške kanalizacije. Z deli bodo predvidoma začeli jeseni. So prvi na tem delu Goričkega, ki so se lotili tako pomembne vaške investicije. Vsako gospodarstvo bo v ta namen prispevalo po 400 tisoč tolarjev. Denar bodo lahko odplačevali pet let. Znaten denarni prispevek bo dodala tudi Občina Grad. Hvaležni so županu, saj prisluhne potrebam Motovilča-nov. Gasilsko društvo dosega uspehe na društvenih tekmovanjih. Letos bodo postavili v garažo novo orodno vozilo, vredno osem milijonov tolarjev. Denar _ , • nrinravilo ob občinskem prazniku na Turistično društvo Radenci j P hOtelom Radin že četrto tradi-Parkirišču med zdravstvenim domo štajerske kis|e juhe v kotlu, cionalno družabno prireditev kun j jzbfa|a najboljžo Na prj Posebna komisija je okušala skuha J jn sin Božtjan (na fotogra-reditvi sta sodelovala tudi oče sin se je ogrel za kuharski Wi), ki imata v Radencih Kava bar Poklic. Besedilo in foto: M. J- Petdeset let nižje gimnazije v Črenšovcih V prijazni Jaklinovi gostilni v Črenšovcih smo se zbrali 9. junija 2001 nekdanji dijaki, ki smo leta 1951 prvi v tem kraju končali nižjo gimnazijo. Ta dogodek pred petdesetimi leti je bil pomemben tudi za razvoj šolstva v Črenšovcih, saj so mladi od tega leta naprej po končani šolski obveznosti v domačem kraju lahko nadaljevali šolanje na katerikoli srednji šoli ali višji gimnaziji v državi. Pre^tem so morali ukaželjni Prekmurci iz Črenšovec in okoliških vasi najprej končati nižjo gimnazijo v Murski Soboti ali Lendavi, če so si hoteli pridobiti srednjo ali fakultetno izobrazbo. Na posnetku: nekdanji dijaki črenšovske nižje gimnazije (letnik 1950/51) s svojo ravnateljico Iro Rajh (duga z desne) in učiteljico Slavo Horvat (sedma z desne). - Jožko Ž., Maribor Tabor slepih in slabovidnih v Veržeju Obnovljena kapela v Seliščih * prostorih salezijanskega zavoda v Veržeju je potekal v organizaciji društva slepih in slabovidnih Iskrica iz Maribora tabor slepih in slabovidnih z naslovom Od iskrice v žarek samostojnosti. Na taboru je sodelovalo 15 slepih in slabovidnih udeležencev iz vse Slovenije, od tega jih je bilo deset popolnoma slepih. Udeleženci so sodelovali v glasbeni, računalniški in oblikovalski delavnici, popeljali pa so se tudi po pomurskih krajih, spoznavali posebnosti pokrajine, v kopališču Banovci pa so jim omogočili brezplačno kopanje. Še posebej pa jih je razveselil obisk pevke Natalije Kolšek, ki jim je tudi zapela. Po besedah vodje tabora Tadeja Gačnika si prizadevajo, da bi se imeli udeleženci na taborih, kakršne so organizirali že tudi prejšnja leta drugod po Sloveniji, denimo v Novi Štifti in Kančevcih, čim bolje. Obenem pa poskušajo slepe in slabovidne seznaniti tudi s tehničnimi možnostmi, ki jih omogoča sodobna tehnika, denimo računalniki, da jim olajšajo življenje. Res pa je, da je ta tehnika zelo draga in da si je večina ne more privoščiti. Prizadevajo pa si tudi, da bi si slepi in slabovidni pridobili čim več samozavesti in se navadili čim bolj vključevati v družbo in da slepota ne bi bila razlog, da bi se izolirali, ampak da postanejo enakopravni člani družbe, kar si večina tudi želi. Jože Gabor I Svetojurijski župnik g. Štefan Grabar je v Seliščih blagoslovil obnovljeno Ajlečevo kapelo. Zgraditi so jo dali 1902. leta in jo v poznejših letih večkrat obnavljali. Za sedanjo obnovo so prispevali denar vsi vaščani, povrh pa so opravili tudi veliko del. Kapelo je na novo poslikal Tinček Mertiik. Vanjo so napeljali tudi elektriko, ki omogoča avtomatsko zvonjenje petde-setkilogramskega zvona. Na blagoslovitveni slovesnosti z mašno daritvijo, na kateri je asistiral pater Simon iz Maribora, se je zbralo okrog 250 domačinov in okoličanov. Pozneje sta bila pogostitev in prijateljsko druženje. -Foto: L. Kr. V 16 REPORTAŽA 12. julij 2001 IBT1K van Kramberger s prvima dvema ženama, s katerima se je poročil na hitrico (in tako tudi ločil), ni imel sreče. Šele poroka v tretje, z Marjeto, ga je osrečila. »Prva žena je bila doma iz Benedikta. Poznala sva se komaj teden dni, pa sva se že poročila. Poročil sem se zato, ker se mi je smilila. Izgubila je očeta in mater, bila je sama. Hodila je še v šolo v Ljubljano ... Ona je ostala tu, jaz pa sem odšel živet v Nemčijo. Velikokrat mi je pisala, naj pridem domov. Pa si nisem upal, ker sem v Nemčijo pobegnil. Tako sva živela ločeno in prišlo je do ločitve. Ločitev je bila v Ljubljani. In ko sem se peljal od tam domov, že ločen, sem pobral na cesti avtoštoparko. Pobegnila je iz poboljševalnega doma. Takoj sva se imela namen poročiti. Bila je stara komaj šestnajst let. Šel sem v Benedikt k župniku, da bi naju še cerkveno poročil, pa mi je rekel:,Kramberger, ta deklica ti ne bo zvesta. Vsak dan ima drugega. Ne bo sreče z njo.’ Tako sva bila poročena samo državno. Že takoj naslednji dan po poroki je začela bruhati. Peljal sem jo k zdravniku. Skozi vrata sem slišal: gospod doktor, lepo prosim, ne povedati mojemu možu, drugače me bo on takoj zapustil in me ne bo vzel v Nemčijo.’ Tako sem bil sveže poročen, žena pa že tri mesece noseča ...« beremo v knjižici Misli Ivana in Marjete Kramberger. Ivanu so po licu stekle solze in stisnil ji je roko Po ločitvi je bil Ivan Kramberger nekaj časa sam, nato je spoznal Marjeto, ki je tedaj že imela dva otroka. »Rodila sem se 1956. leta v zelo siromašni družini. Živeli smo v stari, dotrajani in napol razpadajoči hiši. V njej ni bilo poda in okna so bila majhna, zato so nam ovenele vse rože, saj niso dobivale dovolj svetlobe. Očim, mati, devet let starejša sestra in jaz smo spali na trdih posteljah v eni sobi. Mati je hodila vsak dan na delo h kmetom. Večerjali smo vedno eno in isto: pečen krompir in kislo juho. V šolo sem hodila v Negovo in bila sem kar pridna učenka. Stara komaj štirinajst let sem rodila prvega sina Borisa. Drugi otrok, Bogdan, se je rodil leto dni pozneje. Prvi je zdaj star devetindvajset let, po poklicu je natakar in živi s punco na Kapelskem Bnorlon ie izšolal za kll- Deset let po smrti dobrega človeka iz Negove Vdovstvo Marjete Kramberger Uresničena življenjska želja: rodila je hčerkico (in sinka - dvojčka) vcih,« mi je povedala Marjeta Kramberger. Pa neposredno srečanje z Ivanom Krambergerjem? »Ivana sem spoznala, ko sem hodila v sedmi razred. Večkrat sem ga videla, ko se je peljal mimo naše hiše. Večkrat mi je zatrobil in že takrat mi je bil všeč. Nekega dne, ko sem prala plenice, sem zaslišala pred vrati nekoga. Odprla sem in na pragu sem zagledala človeka daljših las, oblečenega v črno in s klobukom na glavi. Gledal je vame, nato v otroka in rekel: .Drago dekle! Rad te imam in rad imam tvoja otroka, zato te bpm rešil iz bede in revščine. Pri meni boš srečna.’ In res! Po najinem prvem srečanju sem gledala na svet z druge, sončne strani. Po vse nas je prišel z avtomobilom in nas odpeljal na svoj dom. V zunajzakonski skupnosti sva živela le tri dni, potem pa sva se poročila. Negovski župnik me je vprašal: .Marjeta, ti si stara komaj šestnajst let, Ivan pa je dvajset let starejši od tebe. Kako ga boš lahko ljubila? Premisli, da ne boš še bolj nesrečna.’Jaz pa sem mu -odgovorila: .Verjamem v Marijo, verjamem v Boga, v očeta našega; vem, da mi bo dal moč, da bom lahko srečna.’ Ko sva na hodniku cerkve čakala na obred, sem Ivanu pred božjim obličjem trebujem samo jaz tvoje ljubezni, ampak tudi moja otroka, ki sta sedaj tudi tvoja.’ Ivanu so po licih stekle solze in stisnil mi je roko.« Mladoporočenca Kramberger sta odšla v Nemčijo, otroka pa dala v varstvo Ivanovemu bratu Lencu in ženi Miciki, ki sta ju vzgajala in zanju Skrbela, tako kot da bi bila njuna sinova. Ivan je delal v bolnici, kjer je tudi izboljšal več aparatov za dializo, Marjeta pa je bila kuharica v bolnišnici. Vpisala se je tudi v gostinsko šolo, strojepisni tečaj, nare dila je šoferski izpit. Varčevala sta in ob Negovskem jezeru sta začela graditi veliko hišo z gostiščem. »Ivan si je vedno želel otroka. Rekla sem mu: ,Vse lahko zahtevaš od mene, samo tega ne. Dva že imam, imata različna očeta, naslednji pa bi imel že tretjega.’« Ko je bila gradnja končana, sta se vrnila v Slovenijo. Možu je Marjeta vendarle uresničila željo po potomstvu. Ko je bil Kramberger star petdeset let, mu je rodila sinka Ivana, ljubkovalno Iveka. To je bil zanj najsrečnejši dan v življenju. Ob rojstvu ga je stisnil k sebi in mu rekel: »Bodi srečen, bodi zdrav. Hodi po moji poti!« Večkrat ga je omenjal tudi kot Ivana II. Zdaj je Ivan že velik fant, star petnajst let. Končal je osnovno šolo, septembra pa gre v prvi razred računalniške šole. Ko sem se zapeljal na Krambergerjevo dvorišče, sem se, kakšno naključje, najprej srečal prav z njim. Po nekaj besedah je oddrvel z mopedom. V veliko veselje pa je Marjeta rodila svojemu možu Ivanu Krambergerju še enega otroka, Denisa, ki je zdaj star enajst let in obiskuje šolo s prilagojenim programom. Ivan dvajset let starejši, Andrej deset let mlajši Sedmega junija 1991. se je zgodil v Jurovskem Dolu zločin, saj je na 56-letnega Ivana Krambergerja, ki je imel kot predsedniški kandidat politični shod, streljal tedaj 42-letni Peter Rotar in ga ubil. V Krambergejevo družino se je naselila bolečina, kajti žena Marjeta je izgubila dobrega moža, sinova Ivek in Denis očeta, Boris in Bogdan pa očima. »Nenadoma, stara komaj petintrideset let, sem ostala brez moža in s štirimi otroki. Mnogi so žalovali za Ivanom, le kako ne moj dobrotnik, angel odrešitelj ... Saj ne vem, kako bi shajala v življenju, ko me ne bi poiskal, odpeljal v Nemčijo in se z menoj poročil,« je odkrita Marjeta Kramberger. Pravimo pa, da življenje teče naprej in da človeku ni dobro biti sam. Dobra štiri leta po Ivanovi smrti je Marjeta Kramberger, ki je sedaj stara petinštirideset let, spoznala deset let mlajšega Andreja, ki pa se prav tako piše Kramberger. Njeni otroci niso nasprotovali tej zvezi. Sad Srečanja Sel vedno obsijana s soncem »Fešta«, na kateri tudi župnik pije pivo! Prijatelji so se tokrat dobili pri Žireh e kdo bi si mislil takratnega 22. junija leta 1997 v Selu na Goričkem, da bo srečanje vasi z imenom Selo, Sela ali Sele preraslo v takšno množično gibanje, kot ga je bilo mogoče doživeti minulo soboto, 30. junija, v Selu pri Žireh. Ideja, na katero bodo v omenjeni prekmurski vasi lahko vedno ponosni, se iz leta v leto širi in razvija. Drugo srečanje je bilo v Opatjem selu na Primorskem, tretje v Janškovem selu pri Velenju, četrto v Selu pri Vodicah, ki leži blizu letališča Brnik, letošnje srečanje v Selu pri Jireh pa je privabilo že gostovanje ljudi iz 34 krajev z variacijami na ime Selo, Sela, letu prostovoljcev. Sele, s tem da so dodali še Sel- zaveš, koliko dela, truda in časa je Letos so prišli prvič na srečanje tudi predstavniki Sela iz avstrijske Koroške, kjer je tudi precej vasi s tem drugo leto pa naj bi se pojavili že Selani iz italijanskega dvojezičnega območja. njune .ljubezni sta šestletna dvojčka: sinek Alen in hčerkica Sara, ki gresta na jesen v prvi razred devetletke v Negovi. »Rodila sem štiri sinove. Zelo sem si želela tudi hčerkico. Ta želja se mi je uresničila. Zelo vesela sem bila seveda tudi sinka,« mi je razkrila Marjeta Kramberger, mati šestih otrok. Kot vdova po pokojnem Ivanu dobiva nemško pokojnino in preživlja Ivanova dva otroka ter Andrejeva otroka dvojčka, medtem ko sta prva dva otroka že odrasla in preskrbljena. »Ko sem rodila Ivanu drugega otroka Denisa in ko smo ugotovili, da ni povsem zdrav, sem opustila delo v gostišču in se povsem posvetila sinu. Pozneje smo gostilno zaprli; Boris in Bogdan sta si našla drugi službi,« je povedala Marjeta, s katero sem ce, čeprav v teh vaseh (bilo naj bi jih dvanajst) še ni pravega navdušenja. Zato pa je bilo tega toliko več med 1400 udeleženci sobotnega srečanja na travniku ob reki Poljanska Sora. Med njimi je bilo tudi 38 vaščanov iz našega, prekmurskega Sela. »Šele ko se lotiš organizacije takšne prireditve, se se pogovarjal v družbi njenih dvojčkov. Sprehodili smo se tudi po dvorišču, kjer stoji Ivanova grobnica, vendar je dejansko pokopan na negovskem pokopališču. Povprašal sem po opici Ančki, ki je bila dobrotnikova maskota na njegovih shodih, a sem zvedel, da so mu jo zastrupili, še preden so ga ubili. Zaradi starosti so umrli pavi. Od domači živali sta ostala le še pes in mačka. Marjeta Kramberger si je kot vdova ustvarila ob prejšnji družini (štirje sinovi) novo družino (prijatelj in dvojčka). Ivana pa seveda nikoli ne bo pozabila, ko pa ji tolikokrat odzvanja v ušesih: »Rešil te bom iz bede in pri meni boš srečna!« Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■ treba vložiti,« pravi Janez Škalič iz našega Sela, ki je tudi generalni direktor omenjenih srečanj. Sam se še kako zaveda pomena svojih besed, saj bo Selo na Goričkem znova organizator srečanja leta 2003, naslednje na vrsti je sedaj Selo pri Robu, ki leži v bližini Velikih Lašč, šteje pa samo 46 prebivalcev. Letošnjega srečanja se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je tja prihrumel s srečanja objezerskih krajev v Mostu na Soči' Dejal je, da ideji Sel že sledij0 Gradišča, Šempetri in Bistrice, ter pohvalil vse organizatorje iz vseh Sel, še posebej ob letošnjem RSIIH 12. julij 2001 KRONIKA i / Se pomnite, gospodje (10) Nadaljevanje procesa proti Irancem Veteran Ludvik Jonas Kdo je kriv za umor v Vidoncih? Tisti pogajalec, na katerega bi »morali« streljati o dvaintridesetih leti službovanja v oboroženih silah se je 31. januarja 1999 upokojil višji častnik Slovenske vojske Ludvik Jonas. Zdaj Je eden izmed tistih upokojencev, ki nimajo nikoli časa, ko pa ima kar nekaj konjičkov, na primer lov, zbiranje starega orožja in streliva. Je pa tudi na voljo svojemu prejšnjemu delodajalcu, saj je ob odhodu izjavil: »Če me bo kdaj Slovenska vojska potrebovala kot prevajalca za madžarski jezik, bom vedno našel čas.« Čas pa je našel tudi za kramljanje s podpisanim novinarjem. Pa ne le zdaj, ko končujem ta podlistek, ampak na samem začetku, ko sem iskal teme iz osamosvojitvene vojne na območju Pomurja. »Bil sem profesionalec, poklicni vojak, in deloval sem tam, kamor so me poslali,« je povedal Ludvik Jonaš. In takih točk, mest - je bilo nešteto; na primer 26. junija 1991, ko je JLA šla na svoj osvajalni pohod. »Tedaj sem bil v Kočevju, kjer smo vzpostavljali sistem novih radijskih zvez, ki smo jih uspeli uvoziti malo pred vojno, čeprav je veljala prepoved uvoza. Z novimi radijskimi oddajniki in sprejemniki smo omogočili primerne zveze od najvišjega poveljstva do samostojnih enot in obratno.« Sodeloval je pri vdaji vojakov JLA in poveljnika Joviševiča na stražnici v Čepincih. Trše je šlo na Hodošu, kjer so imeli vojaki ukaz iz soboške vojašnice, da je treba na pogajalca streljati. In ta pogajalec je bil Ludvik Jonaš. Še dobro, da je nasprotnik uvidel, da se nima smisla zoperstavljati teritorilni obrambi in slovenskim miličnikom ter se vdal. Ludvik Jonas je začel delati v slovenski teritorialni obrambi že 1968. leta, torej kmalu po njeni ustanovitvi. »TO je vse bolj preraščala v slovensko vojsko. Na raznih usposabljanjih, ki so bila v takratni Jugoslaviji, se je pokazalo, da je slovenska TO bolje usposobljena kot katerakoli druga republiška TO. Prav gotovo tudi zato, ker so delovne organizacije združevale denar za nakup orožja in opreme. Nekatere vrste lahkega pehotnega orožja so bile v slovenski TO celo boljše, kot jih je-imela JLA. Za slovensko TO je mnogo naredil nekdanji poveljnik Rudolf Hribernik - Svarum. Nastajala je vzporedni in izurjena ljudska vojska. Še preden je bil kdo razporejen v TO, je bil na več usposabljanjih.« V letu 1973 so Ludvika Jona-ša imenovali za referenta za tehnično službo in materialno evidenco v takratnem poveljstvu partizanskih enot v Murski Soboti. Po ustanovitvi občinskih štabov TO je postal pomočnik poveljnika za zaledje. To nalogo je rad in odlično opravljal; nikoli ni popolnoma »prebolel« poznejšega imenovanja na mesto referenta za rodove. Ker je delal v pisarni z rešetkami na oknih, so dekleta na sosednji ekonomski šoli mislila, da je tam zaprt. To so mu povedala, ko je izvajal pri njih obrambni dan... »Kot tehnično najbolj usposobljen častnik je maja 1991 postal referent za rodove v območnem štabu TO Murska Sobota. S ponosom pove, da je preživel 280 dni na raznih tečajih inženirstva, protidiverzantskega delovanja, tehnične službe ... V letu 1991 je skupaj z vsemi nami dokazal, da leta 1968 nismo zastonj ustanovili TO,« pravi o njem nekdanji poveljnik ObmŠTO Edvard Mihalič. Teritorialna obramba in vsi drugi prebivalci Slovenije smo 1991- leta postali eno telo, čigar naloga (in zgodovinska odločitev) je bila: upreti se nasprotniku in prispevati po svojih močeh k osamosvojitvi države Slovenije. Ludvik Jonaš je taka (resnična) dejanja posameznikov takole slikovito orisal: »Ivan, ki je organiziral narodno zaščito; Tone, ki je poskrbel tajni prevoz; Štefan, ki je kradel Ludvik Jonas je deloval dvaintrideset let v oboroženih silah. Po upokojitvi je postal predsednik veteranskega združenja. Prvoobtoženi Fariborz Shahi zanika vpletenost Pr„ . , „ , n„4|i nriiptno senco pod velikim šotorom. Vseh Sel je v Sloveniji po uradnih po- datkih 74'fpo^neuradnir> prek 90), optimalni cilj organizatorjev pa je, na srečanje privabiti več kot 50 odstotkov lastno orožje; Milena in Janez, ki sta spala pred tajnim skladiščem eksploziva; elektrikar Janez, ki je izklapljal elektriko; Lajči, ki je vk-lapljal in izklapljal ptt-linije; Štefan (drugi), ki je pri sredstvih zvez dajal napačne podatke; medicinsko osebje, ki je bilo v stalni pripravljenosti za pomoč obema stranema; šofer, ki je postavljal barikade; Pišta, ki je vile zamenjal s kališnikom; Janez, ki je varoval vojne ujetnike; naši miličniki, ki so varovali mejne prehode...« Ludvik Jonaš je sedaj predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Le-to deluje na območju Upravne enote Murska Sobota. Trenutno šteje 300 članov, ki so sodelovali v pripravah in sami obrambni vojni za Slovenijo. Na nedavnem občnem zboru na Vaneči so sprejeli program dela, ki obsega tudi pomoč pri pridobivanju pravic s področja veteranske zakonodaje. Štefan Sobočan ■ a Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je v petek nadaljeval sodni proces proti skupini Irancev, ki so obdolženi, da so 27. januarja letos storili hudo kaznivo dejanje umora, poskusa umora in sodelovanja v pretepu. Takrat je bil zaradi uboda z nožem v hrbet smrtno ranjen 23-letni Reza Ajadi. Tudi tokrat se je pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval Branko Pa-latin, pojavil le prvoobtoženi 25-letni Shahi Fariborz iz Teherana. S Policijske postaje Postojna so dobili obvestilo, da je drugoobtoženi Reza Afshar samovoljno zapustil tamkajšnji zbirni center za azilante in odšel neznano kam. Žal so morali izločiti tudi druge obtožence, saj se je za njimi izgubila sleherna sled. To so: Mohma-di Kyrash, Afshar Siros, Rezai Ali, Amir Mohammad in Karimy Ali. Kot je navedel okrožni državni tožilec Branko Murmayer, je Fariborz Shahi v azilnem centru v Vidoncih nekaj po 15. uri 27. janaurja 2001 umoril Rezo Ajadija, kateremu je v hrbet zasadil nož, ranil pa naj bi še dva sonarodnjaka. Ostali obdolženci pa naj bi sodelovali v poskusu umora in pretepu. Sodni senat je tokrat prisluhnil zagovoru Fariborza Shahija, ki je podrobneje opisal svoje videnje dogajanja usodnega dne. Dejal je, da je bil takrat v sobi z dekletom Sheido in da je šele od prijateljev zvedel, kaj se je zgodilo. Ti naj bi mu povedali, da je Rezo Ajadija zabodel Ali Karimy, druga dva, to sta Rezai Ali in Amir Mohammad, ki sta bila le ranjena, pa Reza Afshar. Obdolženi Fariborz Shahi je tudi zanikal, da bi posedoval nož, poleg tega pa naj ne bi bil sprt z nikomer, še najmanj s pokojnim Rezo Ajadijem, s katerim sta bila prijatelja že iz azilnega doma v Ljubljani. Kot je navedel, naj bi Reza Ajadi usodnega dne šel k skupini, ki je prodajala mamila in alkohol, da bi za njunega skupnega prijatelja Rezo Afsharja, odvisnika od trdih mamil, priskrbel drogo. Ker pa nobeden od njiju ni imel denarja, je med dvema skupinama Irancev prišlo do spora in poznejšega pretepa, v katerem je izkrvavel Reza Ajadi. Ker zagovor Fariborza Shahija za sodni senat ni bil dovolj prepričljiv, je njegov zagovornik Ciril Logar predlagal, da sojenje preložijo, dotlej pa naj bi pridobili še izjave nekaterih prič in izvedenca medicinske stroke. Sodni senat je upošteval ta predlog in se odločil, da glavno obravnavo preloži na 24. avgust ob 10.15. Milan Jerše ■ Selo vseh Sel. Fotografije: Tomo Kbleš In glavni pomen teh srečanj je druženje, saj, kot je povedal Janez Škalič v pozdravnem govoru, so Selani sedaj med sabo postali že Prijatelji. Na dnevnem redu so bile tudi igre, kot npr. metanje »pancerja« (točno tako: smučar-skega čevlja) in kovaške spretno-stL v katerih so se naši Selani dobro odrezali, saj so tudi oni stali na zmagovalnih stopničkah. Seveda se je vse skupaj začelo že v dopoldanskih urah z razvrstitvijo Predstavnikov Selanov in njiho-v*m mimohodom, potem so zastave z neba prinesli kar padalci, pozdravne nagovore pa sta imela Poleg Škaliča še predsednik domačega organizacijskega odbora Brane Lahajnar in župan občine Žiri Bojan Starman, najbolj duho-v>t govor pa je imel kar žirovski župnik, ki je blagoslovil prireditev in opozoril, da je Selo pri Ži-rah meteorološki fenomen, saj »nikoli ni brez ablakov«. Pred kosilom in po njem, postrežena je bila polenta z golažem, )e bil kulturni program, v katerem so nastopili: godba na pihala, moški pevski zbor Alpina in ple- sna skupina Bombe. V popoldanskem času so bili organizirani vodeni izleti na okoliške razgledne točke: na Brd, Krištan in Ledini-co k cerkvi sv. Ane, v Žiri, kjer je Alpina prodajala svoje čevlje s 13-odstotnim popustom, mogoč pa je bil tudi ogled muzeja, mesta in njegove okolice. Na posameznih stojnicah na srečanju so bile predstavljene posamezne obrti (čevljarska, izdelovanje košar, kle- kljarice ...), mogoč pa je bil tudi nakup domačih izdelkov. Organizatorji so pripravili kar zajetno brošuro, v kateri so zbrani vsi podatki iz zgodovine (Selo pri Žireh ima 282 prebivalcev) in življenja vasi, ob tem pa so izdali tudi priložnostno znamko. Potem pa »fešta«: ples in glasba do poznih večernih ur. Tomo Koles Na srečanjih Selanov se spletajo usodne vezi. Tako sta se pred leti spoznala Boštjan Cankar iz Sela pri Žireh in Vida iz Sela na Vipavskem, letos pa je bila z njima na odru že hčerkica Agnes. In to ni edini takšen primer. Uspeli policistov PP Murska Sobota Kazenske ovadbe za vlomilce Dvojica je »gostovala« tudi v Ljubljani zadnjih nekaj tednih sicer nismo poročali o množici vlomov in tatvin, to pa ne pomeni, da so te vrste kazniva dejanja nenadoma presahnila. Je pa res, da jih je nekoliko manj, kot jih je bilo (zelo veliko!) v aprilu, maju in juniju. Tedaj so se kar vrstile drzne tatvine iz stanovanjskih hiš, pisarn, gostinskih objektov, optik ... Veliko je bilo tudi vlomov. S Policijske postaje Murska Sobota so sporočili, da so z operativnim delom na terenu zbrali dovolj obremenilnih dokazov in prijeli osumljence ter zoper nje podali kazenske ovadbe. M. Š. iz okolice Gornje Radgone je osumljen storitve šestnajstih tatvin denarja iz garderobnih omaric, kraje denarja iz torbic, pisarn, trgovin, kraje mobil- nih telefonov. Skupaj naj bi si protipravno prilastil tuje premoženje v vrednosti 336.349 tolarjev. Še več: v raznih trgovinah v Murski Soboti je odtujil enajst sončnih očal priznanih izdelovalcev, vrednost ukradenih očal pa je 307.240 tolarjev. Očitno je hotel biti tudi lepo oblečen in v neki trgovini je sunil oblačila v vrednosti 18.200 tolarjev. Vse ukradene predmete so policisti našli in jih vrnili odškodovan-cem, ne pa tudi denarja, ker ga je že porabil. Policisti so bili tudi uspešni pri iskanju vlomilcev v stanovanjske hiše, trgovine in gostinske objekte na območju Belti-nec. Vlomilci so odnašali predvsem denar, cigarete, mobilne telefone, razne' pijače in druge predmete in jih pozneje ponujali v prodajo. Lastnikom so naredili škode za 733.000 tolarjev škode. Za ta kazniva dejanja so osumljeni in ovadeni: D. P. R. D. in P. D. iz okolice Murske Sobote. Dva med njimi sta operirala tudi v Ljubljani (vlomi v kioske), zato so ju tam prijeli in priprli. Š. S. ■ V maju in juniju so policisti PP Murska Sobota izsledili J. L., T. L. in I. L., ki so osumljeni kaznivih dejanj goljufije. K temu naj bi jih spodbudil oglas v Vestniku, s katerim je O. Z. ponujal v prodajo rabljeno kmetijsko mehani- zacijo. J. L. se je povezal z njim in sklenila sta dogovor: blago za blago, oziroma stroje za les, vendar je imela kupčija eno pomanjkljivost: J. L. ni imel lesa. Pa se je »znašel«: sopogodbeniku, ki mu je ponudil stroje, je na Goričkem pokazal deset tujih gozdnih parcel. Potem so pele žage in sekire, pospravili so za sto kubikov lesa, vrednega milijon tolarjev, nato so za nečeden posel zvedeli policisti in stekla je akcija odkrivanja, soočenja... in nazadnje ovadba državnemu tožilstvu. Naslednja faza je sodni epilog. SKUPAJ PROTI j © 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI 18 ŠPORT 12. julija 2001 IWill Nogomet Rokoborba Košarka Kranjc trener Bakovec Sedmak šesti, Kuhar osmi na EP Nogometni klub Bakovci, ki bo čez dve leti praznoval 50-letnico delovanja, je z osvojitvijo naslova prvaka v tretji državni ligi in uvrstitvi v drugo državno ligo dosegel svoj največji uspeh. S pripravami za novo tekmovalno sezono so začeli konec minulega tedna pod strokovnim vodstvom trenerja Borisa Kranjca iz Maribora, nekdanjega igralca Maribora, Mure in Železničarja, ki je nazadnje treniral Metersdorf v Avstriji. Klub je zapustil le Jože Vrban, od Mure pa so prišli Talaber, Fras, Preininger, Benko, Fajdiga, Bukovec, Slavic in Odbojka na mivki Fujs in Hafner druga V Izoli je bil drugi letošnji turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki. Lep uspeh sta dosegla druga nosilca Dejan Fujs in Matjaž Hafner (Tabor šport), ki sta šele v finalu izgubila s favoritoma Čuturič - Miklavc (Zavarovalec plus - Nes) z 2 :1 (-19,13, 13). Po dveh turnirjih sta Fujs in Hafner s 390 točkami tretja. (F. M.) Špilak. Želja Bakovčanov je obdržati status drugoligaša. V pripravah na tekmovanje Bakovec v drugi državni nogometni ligi jim je ob pomoči Športne zveze Murska Sobota in v okviru slovenske akcije »Obnova športnih objektov« v sodelovanju z OKS - Združenje športnih zvez in poslovnim sistemom Heliosa iz Domžal, ki daje brezplačno barve in lake, uspelo obnoviti prostore športno-rekrea-cijskega centra v Bakovcih. Z dodeljenimi barvami in prostovoljnim delom članov kluba so prebarvali fasado klubskih prostorov. (F. M.) V turškem Izmiru je bilo evropsko kadetsko prvenstvo v rokoborbi. Med tekmovalci iz 37 držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, ki jo je vodil trener Milan Nenadič, sestavljali pa so jo tekmovalci Aleš Krojs (54 kg), Jure Kuhar (76 kg), oba iz Murske Sobote in Mitja Sedmak (85 kg ) iz Ljutomera. V ekipni konkurenci je Slovenija zasedla 17. mesto. Najboljši posameznik je bil Mitja Sedmak, ki je zasedel šesto mesto, Jure Kuhar je bil osmi, Aleš Krojs pa Kajak kanu Borut Horvat peti na svetovnem pokalu V predzadnji tekmi za svetovni pokal v spustu v Lofru v Avstriji se je zopet izkazal član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga kanuist Borut Horvat. Čeprav je lilo kot iz škafa in kljub številnim zasledovalcem, je osemnajsti. To so doslej najboljše uvrstitve slovenskih kadetov na evropskem prvenstvu v zadnjih desetih letih. Najboljšo uvrstitev doslej je bilo sedmo mesto Slavka Miheliča leta 1997 na svetovnem prvenstvu v Mariboru in leta 1998 v Pretoriji. Na evropskem prvenstvu v Turčiji je uspešno sodil tudi mednarodni sodnik E-kategorije Sobočan Stanko Šernek. Uspešni ekipi pomurskih rokoborcev so po vrnitvi iz Turčije v Murski Soboti pripravili prisrčen sprejem. (F. M.) 23-letni Borut Horvat priveslal na cilj kot tretji in zopet stal na stopničkah. S to uvrstitvijo je bil zelo zadovoljen, saj mu je po dolgem času tudi v tujini uspela uvrstitev med tri najboljše. Na zadnji letošnji tekmi za svetovni pokal v klasič- Mitja Sedmak (Mlekopromet Ljutomer) - 6. mesto na evropskem kadetskem prvenstvu v Turčiji - najboljša slovenska uvrstitev doslej. nem spustu pa Borut Horvat ni uspel ponoviti stopničk, saj je zasedel šele šesto mesto, v skupni uvrstitvi pa je bil peti. Kljub vsemu pa je bil zadovoljen z nekaterimi letošnjimi rezultati na svetovnem pokalu. (F. M.) Mednarodni turnir v Soboti Košarkarski klub Radenska Cre-ativ in KZ Slovenije sta v M. Soboti pripravila mednarodni košarkarski turnir reprezentanc mlajših članov do 21 let, ki sodi v okvir priprav za svetovno košarkarsko prvenstvo, ki bo 3. avgusta v Tokiu na Japonskem. Sodelovale so štiri reprezentance: Avstralija, Izrael, Hrvaška in . Slovenija. Slovenska reprezentanca, v kateri je nastopil tudi novi član Radenske Creativa Moravec, je igrala spremenljivo. Slovenija je igrala dobro prvo tekmo z Avstralijo (predturnir), ki jo je dobila s 83 : 69, in s Hrvaško, katero je premagala s 86 : 83, kar je bil edini poraz Hrvaške. Slabše je igral Slovenija z Izraelom, ki je zmagal s 94 : 85, nepričakovano pa je izgubila drugo tekmo z Avstralijo s 65 : 80. Sobočani so se še enkrat izkazali kot dober organizator, saj so bile vse reprezentance zadovoljne s pogoji treniranja in tekmovanja. (F. M.) Akrobatsko letenje Balkanske delavske športne igre Gujt in Podlunšek državna prvaka Sapač in Slavič četrta v Bolgariji Stojijo od leve: Podlunšek, Gujt in Šeruga. (Foto: N. Juhnovl Aeroklub Murska Sobota je bil organizator sedmega odprtega državnega prvenstva v akrobatskem letenju Akro 2001. Sodelovalo je 11 pilotov iz 5 slovenskih klubov. Tekmovali so v treh disciplinah: sportsmanu (6), intermediatu (6) in advancedu (6). Najuspešnejša sta bila domačina Marjan Gujt, ki je zmagal v sportsmanu in intermediatu, ter Peter Podlunšek, ki je bil prvi v advancedu. V sportsmanu je zmagal Marjan Gujt (MS) Karate Mojstrski kandidati in mojstri V Moravskih Toplicah so karateisti iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije opravljali izpite za mojstrske kandidate in mojstre. Od pomurskih karateistov so 2. MNL Murska Sobota Cven in Gančani v 1. MNL MS V drugi soboški medobčinski nogometni ligi, kjer je sodelovalo 8 moštev, so odigrali tri kroge tekmovanja. Naslov prvaka so osvojili nogometaši NK Makoter s Cvena, ki so bili razred zase, saj niso izgubili niti ene tekme, dali kar 117, dobili pa le 21 golov, osvojili 55 točk ter se prvič uvrstili v prvo so- 73,44 pred Tomažem Pliberškom 72,58, Jožetom Botolinom mlajšim (oba Ptuj) 67,43, Janezom Gaubetom (SV) 64,91, Emilom Šerugo (MS) 61,04 in Davidom Mercem (Ptuj) 47,64 točk. V intermediatu je zmagal Marjan Gujt (MS) 77,22 pred Bogdanom Poharjem (ALC) 76,80, Janezom Jovanom (Gorenjski akrobati) 68,58, Janezom Gaubetom (SV) 47,80, Emilom Šerugo (MS) 40,22 in Jožetom Botolinom starejšim (Ptuj) 28,59. V najzahtevnejši disciplini opravili izpite: za mojstrska kandidata Gregor Šavel in Sanja Jezernik (oba Civitas); za črni pas - 1 DAN Matjaž Kamničar (Puconci), Maja Srpak (Civitas) in Beno Žurman ligo. To je za NK Cven, ki ga vodi predsednik Drago Vukan, trener je Jože Magdič, tehnični vodja pa Peter Žibrat, doslej največji uspeh v sedemletnem delovanju kluba. Drugo mesto so zanesljivo osvojili nogometaši NK Gančani, ki so se povzpeli na drugo mesto po devetem kolu in to mesto obdržali do i--- — ~ Inr nol/oi advanced je zmagal Peter Podlunšek (MS) 82,72, ki je bil hkrati predsednik organizacijskega odbora, pred Tomom Poljancem (ALC) 78,14, Janezom Jovanom (Gorenjski akrobati) 62,34 in Bogdanom Poharjem (ALC) 38,68 točk. Tekmovanje so sklenili z letalskim mitingom in otroškimi delavnicami. Aeroklub Murska Sobota, ki je eden vodilnih klubov v Sloveniji, bo leta 2002 tudi organizator svetovnega prvenstva v akrobatskem letenju. (F. M.) (Radenci); za črni pas - 2 DAN Nuša Ladinek, Robert Sočič in Sašo Pjevič (vsi Civitas); za črni pas - 3 DAN Branko Kramberger (Radenci). (D. S.) letih zopet uvrstili v 1. MNL Murska Sobota. To je vsekakor lep uspeh NK Gančani, ki ga vodi predsednik Slavko Petek, trenira Janez Tratnjek, tehnični vodja pa je Anton Maučec. Tako Cven kot Gančani imata dobre možnosti za tekmovanje v soboški prvi medobčinski nogometni ligi. Precej clahei mnetvi nd driinih hili V bolgarski Albeni so bile odprte balkanske delavske športne igre Šport za vse, ki so potekale pod geslom Balkan vabi za mir. V simbolični petčlanski delegaciji Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije so bili tudi predstavniki Tovarne oblačil Mura iz Murske Sobote. V teku na 5 km sta sodelovala Milan Sapač (TŽO) in Franc Slavič (TMO) obrat Ljutomer in se lepo odrezala. Med 22 tekači je Milan Sapač zasedel peto, Franc Slavič pa dvanajsto mesto. Ekipno sta bila četrta. Odprtih balkanskih delavskih športnih iger so se udeležili predstavniki iz 11 držav. Med udeleženci srečanja je prišlo do pobude, da bi tudi v prihodnje organizirali delavsko športne igre Šport za vse. (F. M.) Sah M okviru prireditev Lenta v Mariboru je bil mladinski šahovski turnir. Med 56 tekmovalci je Gjuran zasedel sedmo, B. Hočevar pa enajsto mesto, oba Radenska Pomgrad, Stojita od leve: Milan Sapač in Franc Slavič. ki sta zbrala po 4,5 točke. (F. M.) Dokležovje in Rotunda iz Sela. Najbolj disciplinirano moštvo je bil Cven s 106 kazenskimi točkami pred Hodošem, 110, Rotundo, 145, Gančani, 150, Šalovci, 153, Dokležovjem, 167, Puščo, 184, in Bogojino, 200 kazenskih točk. Najboljši strelec v ligi je bil Saša Makoter s 27 goli pred Kristjanom Stojkom, 20, Dejanom Kraljem (vsi Cven), 18, Janezom Žižkom (Gančani), 15, in Boštjanom Mako-vrnm 14 nnlnv fF M 'i ... prvaki v 2. MNL Murska Sobota in novi člani 1. MNL MS. Stojijo od leve: Drago Vuka" (predsednik), Peter Žibrat (teh. vodja), Jani Žibrat, Srečko Fajdiga, Toni Balažič, Sašo L" man, Branko Vrabelj, Jože Ivančič, Robert Horvat, Domen Nemec, Ignac Oletlč, Jože Mag (trener), Franc Županec (lizioterapevt): čepijo: Boris Košič, Danijel Štorman, Saša Mako o. Damjan Vozlič, Kristjan Stojko, Marko Štaman, Boštjan Makovec, Danijel Jurkovič. | Nogomet Nogometaši Nafte iz Lendave so začeli s pripravami za novo tek^_ valno sezono pod strokovnim vodstvom novega trenerja Slobodana riča. Klub sta zapustila Šabjan in Bedo, Magdič in Hozjan pa sta nehala igrati. (F. H.) Območna zveza nogometnih trenerjev Murska Sobota organizira v^ nedeljek, 16. julija, ob 19. uri v gostilni Slave Maučec v Gančanih špo tribuno. Najuspešnejši slovenski trener Bojan Prašnikar bo predaval0 nravah nnnnmofno o Iz in o ao Hnconanio urhunclzih roaiiltatnv/ (F- M’) ŠPORT 19 WNK 12. julija 2001 Konjske dirke v Ljutomeru Znanih osem derbistov Na ljutomerskem hipodromu je bil štirinajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone, ki ga je spremljalo okrog tisoč gledalcev. V osmih dirkah je sodelovalo 71 kasačev iz desetih klubov. Osrednja pozornost je bila namenjena kvalifikacijam za 9. slovenski kasaški derbi, ki bo 5. avgusta v Ljutomeru. V dveh skupinah je sodelovalo po osem štiriletnikov domače reje, prvi štirje pa so si zagotovili nastop na derbiju. Iz KK Ljutomer je to uspelo četverici: Fidelia (Milan Seršen), Don MS (Marko Slavič st.), Cony Cher-9on (Igor Pozderec) in Ford Piko (Slavko Makovec). Za preostala štiri mesta na derbiju pa bo potrebno doseči ustrezen kilometrski čas na dirkah tega meseca. Letalstvo Prisrčen sprejem za bronasta Gajserja Na vzletišču v Veržeju so člani Aerokluba Prlek iz Ljutomera pripravili Tomažu in Jožetu Gajserju ter njuni članici zemeljske posadke Barbari Potočnik po vrnitvi s svetovnega prvenstva z ultralahkimi napravami v Španiji prisrčen sprejem, ki so se ga med drugimi udeležili tudi župani in'podžupani občin Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. Tomaž in Jože Gajser sta bila blizu medalji že pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v madžarskem Matkopusztiju, saj sta bila na tekmovanju dvosedežnih motornih zmajev četrta in le za dve točki prekratka za bronasto medaljo. Tokrat pa jima je uspel podvig. V močni konkurenci sta bila tretja in dobila bronasto medaljo. S tem dosežkom šta bila izredno zadovoljna in z velikim veseljem pripovedovala nepozabne trenutke s tekmovanja, šestindvajsetletni Tomaž je podrobneje predstavil potek tekmovanja, Markoja dvanajsti na SP V švicarskem Horgnu je bilo svetovno prvenstvo v streljanju s samo-s,relom na 10 metrov. V štiričlanski ekipi Slovenije sta sodelovala tudi Pomurska strelca Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) in Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča Videm)'in se lepo odrezala. Slovenija je okipno z 2292 kroga zasedla četrto mesto. Najboljši posameznik je bil Robi Markoja, ki je s 580 krogi zasedel dvanajsto mesto. Izidor Hreščak Pa je s 573 krogi pristal na devetnajstem mestu. (F. M.) Rezultati 1. dirka za dveletnike: 1. Darinka MS (M. Slavič ml.) 1:18,7, 2. Di-mon MS (M. Slavič st.) 1:18,7, 3. Honey Hanover (Z. Osterc) 1:21,6; 2. dirka za letnike 3-12: 2. Lenny M (Heric) 1:21,0; 3. dirka za letnike 3-12: 1. Dave MS (M. Slavič st.) 1:17,7, 2. Aleksander (Jo. Sagaj ml.) 1:18,2, 3. Paterson (P. Kristl) 1:19,2; 5. dirka za triletniki: 1. Den MS (M. Slavič st.) 1:16,5; 6. dirka -kvalifikacije za derbi - 1. skupina: 4. Fidelia (M. Seršen) 1:21,1; 2. skupina: 1. Don MS (M. Slavič st.) 1:18,4, 3. Cony Chergon (Pozde-rec) 1:18,6, 4. Ford Piko (Makovec) 1:18,8; 8. dirka za letnike 3-12: 1. Fabian (Slana) 1.17,7, 3. Dali (Jo. Sagaj st.) 1.17,9. (N. Š.) zeleno luč, da sta se lahko udeležila tekmovanja in med drugim povedal: »Težko je opisati prijetnih občutkov, velikih naporov in vloženega truda. Vse to pa se je izplačalo in zato je tem več zadovoljstva.« devetinštiridesetletni Jože pa se je najprej zahvalil kolegom iz Aerokluba Prlek Ljutomer, ki so jima dala na sprejemu. Od leve prosti desni: Jože Gajser, Barbara Potočnik in Tomaž Gajser. Junaki z bronastimi odličji svetovnega slovesa Bagari in Cigut na EP V Murski Soboti se |e končalo 8. svetovno vojaško prvenstvo v triatlonu (1500 m plavanje, 40 km kolesarjenje in 10 km tek). Sodelovalo je 63 tekmovalcev in 26 tekmovalk iz 18 držav. Najboljši so bili predstavniki Francije, ki so osvojili vsa prva mesta. Ekipno je zmagala Franclja pred Italijo in Avstrijo, Slovenija je bila devela. Med posamezniki je bil najboljši Dodet (Francija), najboljši Slovenec pa Pečnik na 23. mestu. Pri ženskah je zmagala Grosova (Francija). Najboljša Slovenka je bila Šimicova na 11. mestu. (FM, fotografija: Katja Gerenčer) Hokej na travi Triglav državni članski prvak Na izredni skupščini Zveze za hokej na travi Slovenije so z glasovanjem potrdili tekmovanje državnega prvenstva v sezoni 2000/ 2001 za vse kategorije. V članski konkurenci je prvak postal Triglav iz Predanovec pred Lekom iz Lipo- vec, Svobodo iz Ljubljane, Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami. Med ženskami je naslov prvaka pripadel Triglavu iz Predanovec pred Moravskimi Toplicami. Pri mladincih je postal državni prvak Lek iz Lipovec pred Moravskimi Toplicami, Svobodo iz Ljubljane, Triglavom iz Predanovec in Mursko Soboto. V osnovnošolskem prvenstvu je zmagala OŠ Beltinci pred OŠ Puconci in OŠ Bogojina. Pokalni članski prvak je Lek iz Lipovec. (F. M.) Modelarstvo Šport od tod in tam V romunskem mestu Sibiu bo prihodnji teden evropsko mladinsko prvenstvo v prosto letečih modelih. V slovenski reprezentanci, ki jo bo vodil Bojan Bagari iz Rakičana, sta tudi člana Aerokluba Murska Sobota Boštjan Bagari in Andrej Ci-gut. Slovenska mladinska reprezentanca bo na evropskem prvenstvu branila ekipno zlato medaljo, ki jo je osvojila predlani v Izraelu, Boštjan Bagari pa bronasto medaljo. Za tekmovanje so se dalj časa pripravljali in pričakujejo, da se bodo tako med posamezniki kot ekipno uvrstili med prvih pet. Da bodo lahko odpotovali na evropsko mladinsko prvenstvo, se lahko zahvalijo sponzorjem, ki so jim pomagali. (F. M.) Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi sta se slovenska prvoligaša Domžale in Mura iz Murske Sobote v Domžalah razšla brez gola. (F. M.) Nogomet - Hrvaški prvoligaš Var-teks iz Varaždina je v prijateljski tekmi premagal soboško Muro z rezultatom 2 :1. Gol za Muro je dosegel Vogrinčič. (F. H.) z Atletika - Na mednarodnem atletskem mitingu v Varaždinu je nastopil tudi član AK Pomurje iz M. Sobote Gregor Lenarčič in dosegel lep uspeh. V konkurenci mlajših mladincev v metu krogle je z rezultatom 14,79 m zasedel drugo mesto, v metu diska pa je bil z rezultatom 41,79 m tretji. (F. M.) Motokros - Na odprtem prvenstvu Avstrije v motokrosu v Pulkau za tekmovalce do 15 let je sodeloval tudi član MTK Radenci Matjaž Grušovnik in se odlično odrezal. V razredu 85 ccm je zasedel prvo mesto. (F. M.) Golf - Na igrišču za golf z devetimi luknjami v Zdravilišču Moravske Toplice je bil turnir sponzorjev »V poletje z golfom«. Sodelovalo je 32 igralcev in igralk. Pri moških je brutto zmagal Ljubomir Kološa s 17 točkami, med ženskami pa Marta Šbiil s 7 točkami. V moški skupini A (HCP 0-28) netto je zmagal Vlado Karažinec z 22 točkami pred Štefanom Toplakom in Dušanom Bencikom po 20 točk. V skupini B (HCP 29-36+DI) je zmagal Drago Flisar s 25 točkami pred Srečkom Belcem 22 in Borislavom Vrbancem 20 točk. Pri ženskah netto je Klavdija Toplak zbrala 19 točk. Najdaljši udarec je dosegel Ivan Mertiik (225 m), najbližji zastavici (4,1) pa Franc Cipot. (F. M.) Ulična košarka - Športna zveza Murska Sobota je pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota pripravila tradicionalni turnir v ulični košarki. Sodelovalo je 16 ekip. Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili - moški: Talenti Creativ, MB Starš, Mladi upi in Bas-ketbaši; ženske: Kinder jajčke. Po dve najboljši ekipi iz vsake kategorije bosta sodelovali na finalnem turnirjku v soboto v Podčetrtku. (F. M.) Strelstvo - SD Rudar Presika je ob 10. obletnici samostojnosti pripravila občinsko člansko prvenstvo z MK puško in pištolo. Rezultati -MK puška - ekipno: SD Ljutomer, posamično: Mladen Kosi (Ljutomer); pištola - ekipno: Policijska postaja Ljutomer, posamično: Robert Lorenčič (PP Ljutomer). (N. Š.) Atletika Lenarčič in Žalig državna prvaka V Kopru je bilo državno atletsko Prvenstvo za mlajše mladinke in m|ajše mladince. Med 587 atleti in atletinjami iz 28 slovenskih klubov so sodelovali tudi atleti in atletinje AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. To še posebej velja za Gregorja Lenarčiča, ki je osvojil dva državna naslova, zma-9al je v metu krogle (5 kg) z rezultatom 14,73 m in v metu diska (1,5 kg) z rezultatom 44,49 m, ter Miho Žaliga, ki je zmagal v skoku v višino z rezultatom 197 cm. Uspešni so bili tudi Karmen Grnjak, ki je Preskočila višino 165 cm in zasedla četrto mesto, Aleš Kociper, ki je bil četrti v teku na 100 m s časom 11,36, Marko Mandič v skoku v višino (173 cm) peti in Aleš Kociper v teku na 300 m (36,38) šesti. Anja Cipot je skočila v daljino 501 cm in zasedla osmo, Lucija Cvetko Pa v teku na 600 m s 1:43,00 deveto mesto. Tomaž Roudi je bil v teku na 300 m petnajsti, v teku na 100 m pa osemnajsti. Omeniti velja še štafeti AK Pomurje za mlajše mladince 4 x 100 m (45,23) in Peto mesto ter 4 x 300 m (2:33,41) in osmo mesto. Člani AK Pomurje iz Murske Sobote so se izkazali tudi na državnem atletskem prvenstvu za člane in članice do 23 let v Novi Gorici. Najuspešnejša sta bila Polonca Horvat, ki je zasedla v teku na 1.500 m s časom 4:58,98 drugo mesto in osvojila naslov državne podprvaki-nje, in Davorin Čeleš, ki je preskočil 200 cm ter zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Samo Pelci je pretekel 400 m v času 49.87 in bil šesti, 200 m pa v času 23,01 in zasedel deveto mesto. Sonja Roman na EP v Amsterdamu Najboljša pomurska srednjepro- g a š i c a Sonja Roman s Hodoša, ki se že ponaša s številnimi lovorikami, je izboljšala na zadnjem atletskem A tekmovanju v Zagrebu v teku na 1.500 m s časom 4:14,01 osebni rekord, ki gaje dosegla leta 1998 (4:14,34), in izpolnila normo za evropsko prvenstvo za mlajše članice do 23 let (4:20,00), ki bo od 12. do 15. julija v Amsterdamu. Sonja Roman je dosegla letos pod vodstvom mariborskega trenerja Bojana Ogrinca nekaj vidnih rezultatov. Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru je zmagala v teku na 800 m (2:06,32), v teku na 1.500 m (42,35) pa je bila druga. Na četveroboju reprezentanc Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije na Madžarskem je zasedla v teku na 800 m (2:08,16) tretje mesto. Na mednarodnem tekmovanju v italijanski Bolcani je zmagala v teku na 1.500 m (4:24,50). Na finalu za atletski pokal Slovenije v Celju je zmagala v teku na 800 in 1.500 m. Na atletskem mitingu v Budimpešti je bila kot članica slovenske reprezentance v teku na 1.500 m (4:24,25) četrta. Na nedavnem atletskem tekmovanju v Budimpešti je zasedla v teku na 1.500 m (4:20,46) četrto mesto in za las zgrešila normo za evropsko prvenstvo. To pa ji je uspelo na zadnjem mitingu Grand Prix II v Zagrebu, saj je zasedla v teku na 1.500 m z rezultatom 4:14,01 šesto mesto in izboljšala osebni rekord. Tega rezultata je bila zelo vesela, enako tudi njen trener Bojan Ogrinc, saj jo je pripeljal na evropsko prvenstvo. Hvaležna je tudi SGP Pomgradu iz Murske Sobote, ki je njen pokrovitelj, saj brez njegove finančne pomoči ne bi mogla doseči takšnih rezultatov. Pričakuje, da bo na evropskem prvenstvu potrdila osebni rekord ali ga izboljšala, to pa bi jo’ gotovo pripeljalo v finale. KarmenGrnjak in Miha Žalig na SP V Debrecenu na Madžarskem bo od 12. do 15. julija svetovno prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke. V slovenski reprezentanci sta tudi člana Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote - 15-letna Karmen Grnjak iz Grlave, dijakinja prvega razreda soboške gimnazije, in 17-letni Miha Žalig iz Velike Polane, dijak četrtega letnika soboške gimnazije. Karmen Grnjak - Z atletiko se načrtno ukvarja tri leta. V tem kratkem času je dosegla izvrstne rezultate v skoku v višino. Lani je na osno-vn o šoI-skem prvenstvu v Ljubljani preskočila 162 cm in zasedla drugo mesto. Na dvoranskem državnem prvenstvu v Novi Gorici je bila s 156 cm tretja. Letos je na državnem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani preskočila 160 cm in zasedla prvo mesto med pionirkami. Na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladinke pa je bila s 163 cm tretja. Zmagala je na osnovnošolskem prvenstvu v Novi Gorici, kjer je preskočila 165 cm, na atletskem mnogoboju v Celju pa je bila s 167 cm druga. Normo za sodelovanje na svetovnem prvenstvu je izpolnila na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju, kjer je preskočila 172 cm, kar je bil tudi njen najboljši rezultat. Želi si, da bi na svetovnem prvenstvu postavila osebni rekord. Miha Žalig - Prvi vidnejši rezultat v skoku v višino je dosegel predlani na olimpijskih dnevih v Velenju, kjer je preskočil višino 183 cm in zasedel prvo mesto. Lani je na državnem dvoranskem prvenstvu preskočil 191 cm in zasedel drugo mesto, na državnem prvenstvu pa je bil drugi s 194 cm. Z izvrstnimi rezultati je nadaljeval tudi letos. Na državnem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani je preskočil višino 194 cm in bil prvi. Boljši je bil na srednješolskem prvenstvu v Celju, kjer je preskočil 200 cm in zasedel drugo mesto. Normo za svetovno prvenstvo 197 cm pa je izpolnil na državnem prvenstvu v Kopru. Za svetovno mladinsko prvenstvo v Debrecenu na Madžarskem se je vneto pripravljal in pričakujejo, dj ne bo razočaral. Želi si, da bi preskočil 205 cm, kar bi bil njegov osebni re- kord. S tem rezultatom pa bi se uvrstil tudi v finale, s čimer bil zelo zadovoljen. (F. M.) 20 MULARIJA 12. julij 2001 f Si| Satd Peztočd nekoč in ddnej Kapica Rdečega križa - Narisala Martina Pol, 1. razred, Podružnična OŠ Pertoča Četrtošolke smo se odločili, da se malo podrobneje pozanimamo o tej stvari. Bilo je težko, vendar smo uspele najti več starih zvezkov, knjig, nalivnih peres ... Pomagala nam je učiteljica prvega razreda in mentorica dopisniškega krožka Suzana Ficko Matko. Brez njene pomoči in idej bi nam bilo še veliko težje. Mislim povedati, da je bila pravzaprav vse skupaj njena zamisel. Učenke pa smo zaprosile očete, mame, babice in dedke, naj nam posodijo šolske stvari, ki so jih uporabljali nekoč. Ko smo končale s projektnim delom, smo pripravili predstavitev,-Prav tisti dan je bil zadnji roditeljski sestanek. Vse skupaj je izgledalo še kar dobro. Zapele smo dve pesmi, jaz sem nekaj zaigrala, nastopili pa sta tudi Karmen kot Števek in Treza. Ne smem pozabiti še na Barbaro, kije prebrala nekaj besed v zahvalo staršem, da so nam pomagali in prišli na razstavo. Vse se mi je zdelo lepo. Tamara MtHler, 4. raz., OŠ Sv. Jurij, podružnica Pertoča Potou-ddje Pred mnogimi leti sta živela deček in deklica. Imela sta čudežni balon. Z njim sta lahko potovala v čudežne dežele. Nekega one sta spet poletela in pristala v daljni deželi. Tam so padala z neba darila. Pogledala sta, kSj je v paketih. Bili so zlatniki. Hitro sta pobrala več daril in se odpravila domov. Čez nekaj dni sta se srečno vrnila. Domači so ju že nestrpno čakali. Janez Kolar, 2. b, OS III M. Sobota * • v • Etnocid Sinica si je naredila gnezdo v duplu stare jablane. Imela je tri mladiče. Poredni dečki so ji uničili gnezdo in mladičke. Sinička je bila žalostna. Zatožila je dečke učitelju. Ta jih je kaznoval. Rekel je, da kdor v gnezdu ptičice lovi, ta v svojem srcu prida ni. Mateja Gyergyek, 2. b, OŠ Cankova Pc^cm a man^d Šli na morje smo, da bilo bi nam lepo. Sonce sijalo je močno kot nikoli še tako. Morje mirno valovi, zadnje sončne žarke lovi; vabi nas v svoje globine, , da nam vročina hitreje mine. Anja Jerebic, 4. b, OŠ Odraitcrf;. moja maha J/NEL KCMR OS Ul n. SOBOTA -yutto Nekaj me bega, nekaj me ščegeta... AH je to roka mamina ali je sonce? Zakaj ravno zdaj? Jaz bi še spal, a vem, da v šolo moram. Počasi spregledam... Zunaj se že dani. Primož Cipot, 5. raz., OŠ Bogojina PUdni tddu-dik Nekega dne smo šli na travnik. Tam smo videli veliko travniških rož. Tudi ptičke so se že od daleč oglašale in nas razveseljevale. Na travniku smo se pogovarjali o zlatici, metuljčkih in čebelah, ki so letale s cveta na cvet in se lovile. Natrgali smo tudi lep šopek in z njim okrasili učilnico. Tadeja Ciman, 1. a, OŠ Bakovci *Dantidik ažuojit ž * ddo^rdcto Pred kratkim je bilo v Puli mednarodno tekmovanje harmonikarjev, na katerem se je predstavil tudi Dominik Kranjc, učenec 3. letnika Glasbene šole M. Sobota, in v dokaj močni konkurenci v svoji kategoriji (A-solisti do 13 let) osvojil 2. nagrado. Na ta njegov uspeh so posebej ponosni tudi mama (z njim vadi), oče (ga »priganja«) in mentor prof. , Istvan Varga (ga uči). Dominik je uspešno nastopil tudi na 23. srečanju glasbenih šol Pomurja (na posnetku). - J. G. ^dU tjd^di Vsak človek, pa naj je lep ali grd, prijazen ali ne, nežen ali grob, se enkrat zaljubi. So ljudje, ki tega ne verjamejo, a srce misli drugače. Ljubezni pa so različne. Mnogi ljudje ne morejo živeti brez živali. Tudi jaz imam neskončno rada domači muci. Ne vem, kako bi bilo, če ju ne bi imela. Rada se igram z njima in tako pozabim na težave. Je tudi ljubezen do domačih. To so ljudje, ki mi stojijo ob strani in me imajo radi. Z njimi preživljam hudo in zlo, seveda pa tudi lepe trenutke. Podobna je tudi ljubezen do prijateljev. Zelo rada sem v njihovi družbi in vesela sem, če jih čim več. Ko sem slabe volje, me spravijo v dobro, solze žalosti pa spremenijo' v solze sreče. Vse drugačna je prava ljubezen. To je najlepše, kar se lahko zgodi človeku. Ko smo zaljubljeni, od sreče ne vemo zase: smehljamo se, sanjarimo, pišemo pesmi... Tudi jaz sem se že večkrat zaljubila. Vsakič, ko sem zagledala tisto osebo, mi je srce začelo hitreje-bitiin mislila sem, da mi bo skočilo ven. Verjamem tudi v ljubezen na prvi pogled. Mislim, da si vsak človek želi, da je ljubljen, in to si tudi zasluži. Tadeja Ternar, 7. b, OŠ Beltinci dogodek Bili smo v domu v Libeličah. Neke noči, ko bi morali že davno spati, smo se dekleta iz našega razreda pogovarjale in prepevale. Sobo smo si delile z deklicami z OŠ Ribnica. Kar naprej smo si tudi telefonirali s pomočjo prenosnih telefonov. Zaradi tega nam jih je razredničarka čez noč pobrala. Ker fantje, ki so spali v sobi nad nami, tega niso vedeli, so nas začeli klicati. Ogla-silase je učiteljica. Prvi fantje ni prepoznal. Povedal je nekaj takega, kar sedmošol-ci še ne bi smeli izgovarjati. Ko mu je vendarle uspelo prepoznati učiteljičin glas, je prestrašeno umolknil. Potem tudi drugi fantje niso upali več klicati. Tako je minila noč brez zvoiijenja. Gabrijela Kšela, 7. raz., OŠ Mala Nedelja ^Jcjctd uodd Nekega dne je šla Juretova družina na družinski piknik v naravo. Jure je imel mlajšega bratca Miho. Igrala sta se na zeleni trati. In kar naenkrat ju ni bilo več. Videla sta zajca, in ker sta ga hotela pobožati, sta stekla za njim. Tako sta se znašla v gozdu. Mama in oče sta ju šla iskat. Naenkrat se je pred njima pokazal medved. Ker sta bila blizu potoka in nista vedela, kaj naj bi naredila, sta skočila v vodo. Bila je precej globoka, zato medved ni upal za njima. Mlajši brat naenkrat ni mogel več plavati. Na srečo gaje potok odnesel k deblu, da se je lahko prijel. Ko sta ju starša našla, sta bila hvaležna potoku, da ju je rešil pred medvedom. In potok je veselo šumljal. Denis Belec, 2. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru Pošiljajte tudi po internetu Vem, da imate na vsaki šoli računalnik (precej tudi doma) in v programu tudi internet. Veselilo bi me, če bi vaše spise, pesmice in drugo (lahko tudi fotografije) pošiljali s pomočjo elektronske pošte, in sicer v wordu 2000. Nekateri ste to že storili. Za vas je rezerviran predal vestnik.jg@emall.si In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A 4. Hvala za sodelovanje in lep pozdrav - Jože Graj ^Bate-čd tdjnicd Ko sva se s prijateljico odločili, da greva kolesarit, še nisva vedeli, kaj naju čaka. Sploh pomislili nisva, da ni vse tako lepo, kot se vidi na prvi pogled. Ljudje smo res slepi. Uničujemo še tisto kar nam je ostalo. Če se bo tako nadaljevalo, se bomo preprosto zadušili med odpadki. stne. Spet sva se začeli pogovarjati o deževnem gozdu. Obe sva ugotavljali, da tudi živali izumirajo. Poznamo že veliko ogroženih vrst, a jih še vedno lovijo - zaradi krzna, nekatere zaradi lepote in visoke vrednosti, nekatere pa tudi zato, ker jih potem zaprejo v Med vožnjo po makadamski cesti sem opazila ostanke konzerv, starega papirja, razne izdelke iz plastike ... Ko sem to omenila prijateljici, sva se začeli pogovarjati o propadanju deževnega gozda. živalske vrtove, da so vsem na ogled. Ob tem spoznanju me za-bolt srce. Ljudje tudi sekajo drevesa, na njihovo mesto pa pri-peljejo odpadke. za katere drugje ni prostora. To se mora nehati! In to je bil Koliko kisika nam da eno dre- zadnji stavek v najinem pogovo- vo, koliko ga dobimo iz dežev- ru. Obrnili sva kolesa in se napoti- nega gozda idr. Medtem sva se znašli v domačem gozdu. Opazili sva, da je zelo onesnažen. Videli sva vse polno odpadkov. Poslušali sva ptice. Žvrgolele so otož- Sproti domu. Spoznali sva, da smo za umiranje narave krivi mi, ljudje. To je boleča resnica. Ines Kolarič, 6. b, ^Koklji Sjjdktjd Dober dan, Špoklja! Kam tako hitiš? Ko-ko-ko ... grem 7 c rkus. Greš z mano? Pa Kako se bova zabavali in koj1 živali je tam? No, pa greva. Ta je res imenitno. Ko-ko-ko - . Tjaša Kokol, ' OŠ Gor. Rad0°n VESTNIK 12. juhj 2001 NA SCENI 21 Katrinke so po mnenju komisije zapele najboljšo skladbo Slovenske popevke. na prijetnejših presenečenj slovenske glasbene scene v zadnjem letu dni je prav gotovo ljubljanski raper Klemen Klemen, ki je zadnji konec tedna nastopil tudi na Soboških dnevih. Njegov album Trnow staji govori v jeziku tistega dela mlade generacije, ki je niso popolnoma zaslepili tokovi komercializacije na vseh področjih. Po drugi strani pa je res, da pri slovenskih rap skupinah in izvajalcih ne gre za glasbo, ki odraža konflikt med revnimi in bogatimi, kar je značilno za zibelko rapa - Ameriko. d prve slovenske popevke (leta 1962 na Bledu) je minilo 39 let. Pred njeno štiridesetletnico se je Slavko Hren z RTV Slovenija odločil, da jo spet obudi. Tako smo letos na ljubljanskem gradu slišali 16 novih popevk. Po njegovih besedah je uspeh že to, da smo dobili šestnajst novih melodij v slovenskem jeziku. Strokovna žirija je podelila pet nagrad. Nagrado za najboljšo debitantko je dobila Alenka Vidic, nagrado za najboljšega izvajalca Slavko Ivančič, nagrado za najboljši aranžma je dobil avtor ska-dbe Rada bi (zapela jo jč hčerka Elde Viler Ana Dežman) Patrik Greblo, nagrado za najboljše besedilo je prejel Drago Mislej Mef, avtor besedila za skladbo Nisem jaz, ki jo je zapel Slavko Ivančič, nagrado za najboljšo skladbo letošnje Slovenske popevke pa si je po oceni strokovne žirije zaslužila skladba Letim, avtorja Roka Goloba. Skladbo so zapela tri simpatična dekleta - Katarina, Eva in Marija -, ki v Klemen se z rapom ukvarja besedn' pnrida nie^ C5ea»a nastajajo ob glasbenih ntmih, vir inspiracij pa je mladina iz njegovega domačega okolja (Trnovega v Ljubljani), njegovi Zfianci, katerih razmišljanje in občutke prenaša v glasbo. V svojih besedilih uporablja sleng ljubljanske mladine z ostrimi, neposrednimi besedili in pogledom na svet, ki nasprotuje stališčem večine. Govori o glasbi, Policiji, dekletih, zabavi, mamilih ... V preteklosti je sodeloval z Ali Enom in Pasjim kartelom. Odkar se je Ali En iz jeznega ra-Perja preobrazil v zelo prijaznega mladeniča, pa je gotovo slovenska glasbena scena zelo potrebovala Klemna Klemna, ki s svojo glasbo in besedili in ob Prijetnih ritmih komunicira s tisto mladino, ki se zaveda tudi »temne strani ulice«. J- Ga., foto: Katja Gerenčer ■ a gornjeradgonska mladina nima pravega prostora za zabavo in da se v njihovem mestu bore malo dogaja, smo že večkrat slišali. Slišali pa smo tudi, da za tiste, ki jih vsaj malo zanima šport in rekreacija, obstajajo klubi, kjer se lahko sprostijo. Eden takšnih je tudi Skate klub Gornja Radgona. Kot pravi predsednik kluba Vlado Adam, je ideja, da bi ustanovili takšno društvo, stara že pet let. uresničili pa so jo lansko jesen, ko so se sedli skupaj, vrgli nekaj idej na plan ter uredili vse potrebne papirje za registracijo društva. Pred kakšnim mesecem pa so kot klub prvič organizirali tudi dan rolanja. Obiskalo ga je veliko udeležencev, ki so se prijetno zabavali. Da si v klubu želijo zbrati čim več članov in delati resno, je dokaz tudi to, da imajo svojo stran na internetu (www.radgona.com), ki so jo uredili pred tedni in kjer lahko najdete še več informacij o klubu. Sicer pa. kot pravi predsednik, imajo do sedaj že okrog šestdeset članov, ki si lahko, če doma nimajo opreme, Združenje mladine občinejrenšovci Pripravljajo projekt Mlado poletje 2001 soboto, 14. julija, se bo ob 19. uri na športnem parku v Črenšovcih pričel kulturno glasbeni projekt Zdrhženja —— mladine občine Črenšovci, ki so ga poimenovali Mlado podjetje 2001. Na otvoritvi bodo nastopile skupine Pero Lovšin s križarji, MI2 in Muddy River. Dogajanje bo trajalo do septembra, v tem času pa se bodo zvrstile delavnice, okrogle mize in srečanja. Tako so za 28. julija pripravili fotografsko delavnico, 4. avgusta bo srečanje mladinskih društev in spust po reki Muri, 10. avgusta se prične mednarodna izmenjava študentov IAESTE, ki opravljajo študentsko prakso v Sloveniji, 11. avgusta bodo pripravili okroglo mizo o problematiki mladih v občini Črenšovci, na katero bodo povabili tudi župana, 25. avgusta bodo zaključili projekt info pisarna in odprli informativno turistično pisarno v prostorih društva v Kleklovem domu, zaključek projekta pa se bo zgodil 1. septembra s kulturno glasbeno prireditvijo. ZMOČ so ustanovili na pobudo študentov in dijakov v občini Črenšovci oktobra lansko leto, poleg združevanja in povezovanja mladih pa so njihovi cilji še delovanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo in promocijo občine, kraja in združenja. Več informacij o njih, njihovem delovanju in projektih pa lahko dobite na naslovu www.obcina-crensovci.si/zmoc. A. N. R. R. ■ Uspeh je že 16 novih slovenskih skladb sestavljajo tercet Katrinas. Bralke in bralci Vestnika ter poslušalke in poslušalci Murskega vala se jih gotovo spomnite iz oddaje Jukeboks, v kateri so gostovale v minulem letu in navdušile občinstvo. Gledalke in gledalci televizije Slovenija ter poslušalke in poslušalci radia Slovenija pa so za Slovensko popevko tega leta izbrali skladbo Prva ljubezen, za katero je večina obiskovalcev in glasbenikov menila, da ne sodi na Slovensko popevko. Zapela jo je skupina Foxy Teens. Drugo mesto je televoting prinesel Ani Dežman, ki je zapela skladbo Rada bi, tretje pa skupini Petovio in skladbi Ob meni si. Lahko bi rekli, da je eden najuglednejših slovenskih festivalov uspel, svojevrsten čar je zagotovo prispeval revijski orkester RTV Slovenije, ki je spremljal nastopajoče, ter seveda Vita Mavric in Jani Kovačič, ki sta odlično opravila svojo voditeljsko nalogo. S. Špindler, foto: F. Dotto I Predstavljamo Skate kluh iz Gornje Radgone čaje rolanja. Dva člana kluba, Matej in Tone, sta namreč opravila kratke tečaje rolanja in sedaj svoje izkušnje demonstrirata drugim. Vsi v klubu so prostovoljci, zato tečaji ne stanejo nič. Kot pravi Vlado, danes vsaka športna dejavnost ali tečaji nekaj stanejo in staršem je težko otroka vpisati h kateremu izmed njih. Zaradi tega so tudi ustanovili klub, kjer člani kluba plačajo le simbolično članarino, vse ostalo pa je zastonj; torej delujejo pod nekakšnim ge- nekaj le-te sposodijo pri njih, vse ostale stvari za rolanje pa najdejo na rokometnem igrišču na ŠRC Trate. Tam so namreč postavili naprave, kot so »quater pipe«, »half pipe«, »fun box« ali drugače povedano rampe, po katerih se da drseti, voziti in skakati. Na napravah se je možno voziti tako z rolerji kot tudi kotalkami in desko. Večino denarja za te naprave in opremo je dala občina, pomagali pa so tudi nekateri sponzorji. Za vse, ki so v klub včlanjeni, pa organizirajo tudi te- slom: Čim več športa brez plačila. Kot dodaja, je v teh dneh, ko so počitnice, veliko otrok na rokometnem igrišču, vabi pa vse ostale, ki si želijo malce drugačnega rolanja, pa zato nimajo urejenega prostora ali nimajo opreme, da se jim pridružijo. Če bo vse po sreči, bodo avgusta organizirali tudi prireditev z naslovom Dnevi rolanja, kor naj bi tisti, ki to ekstremno rolanje bolj obvladajo demonstrirali, kaj vse je mogoče pri tem športu. C. K., foto: internet I REZULTATI NAGRADNE IGRE POMURSKE ZALOŽBE, ki je potekala v času od 1. do 30. junija 2001 v knjigarnah v Murski Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni Izžrebani so bili naslednji udeleženci igre: 1. nagrada mobi paket: JOŽEK POČIČ, Tešanovci 16 2. nagrada mobi paket: SAŠKA GOMBOC, Rakičan, Partizanska 27 3. nagrada mobi paket: MAŠAŠTICL, Mladinska 24a, Murska Sobota knjižne nagrade prejmejo: 4. nagrada: Dušanka Vučko, Dol. Bistrica 37 B 5. nagrada: Ivanka Črešovnjak, Šprinc 3 6. nagrada: Aleš Avguštin, Police 28, Gornja Radgona 7. nagrada: Valentina Kavaš, Nas. Gredice 7, Odranci 8. nagrada: Boštjan Zver, Panonska 13. Odranci 9. nagrada: Samo Kuzmič, Gederovci 4, Tišina 10. nagrada: Dragica Bagaroš, Kolesarska 75, Tropovci Izžrebani nagrajenci lahko nagrade dvignejo na sedežu Pomurske založbe, d.d., Lendavska 1, Murska Sobota, v roku 30 dni od objave. Vsem nagrajencem čestitamo! Občina Križevci - Javni stanovanjski sklad občine, na osnovi zakonskih določil in sklepa Nadzornega sveta sklada z dne 06, 07. 2001 objavlja javni razpis Občine Križevci za DODELITEV ALI ZAMENJAVO NEPROFITNIH SOCIALNIH IN SLUŽBENIH STANOVANJ A. SPOLOŠNI POGOJI Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci: - da so državljani Republike Slovenije, - da niso lastniki stanovanja, ki so ga odkupili skladno z določbami Stanovanjskega zakona, - da niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, - da v času do uveljavitve Stanovanjskega zakona ■ ni bilo dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, - da imajo na dan pred objavo razpisa stalno bivališče v občini Križevci, - v kolikor imajo prosilci zraven stalnega bivališča v občini Križevci še začasno bivališče, morajo dejansko tam tudi stanovati. B. POSEBNI POGOJI 1. Za socialna stanovanja: Prosilci, ki so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja, so tisti, katerih skupni bruto dohodek na družinskega člana v leto dni pred razpisom ne presega višine, ki je za: - otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 59.999 SIT, - otroke od 7. leta do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 70.343 SIT, - otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 86.895 SIT, - odrasle osebe 52 % od vsakokratne povprečne plače v državi ali 107.584 SIT. Prosilec ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov ne sme biti lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. 2. Za neprofitnega stanovanja: Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če prihodki na družinskega člana presegajo višino določeno s točko B. 1 tega razpisa in ne presegajo zgornje meje, ki zanaša (neto); - posameznika 234.121 SIT - dva člana družine 195.101 SIT - tričlansko družino 156.080 SIT - štiričlansko družino 136.570 SIT - pet in več člansko družino 130.067 SIT Zneski se nanašajo na enega družinskega člana. 3. Za službena stanovanja: Prosilci so upravičeni do dodelitve službenega stanovanja, če imajo končano najmanj višješolsko izobrazbo ter so zaposleni na območju občine Križevci. 4. Za zamenjavo stanovanja: Do zamenjave stanovanja so upravičeni prosilci, ki so najemniki neprimernega stanovanja v lasti Občine Križevci ali Javnega stanovanjskega sklada. 5. Višina najemnine za stanovanja se bo oblikovala v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RS, št. 23/00). C. VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA Vlogo za pridobitev oz. zamenjavo socialnega, neprofitnega in službenega stanovanja dobijo prosilci v sprejemni pisarni Občine Križevci. K vlogi je potrebno priložiti pravilno izpolnjene, v vlogi navedene vse potrebne priloge. Nepopolne vloge in vloge prispele po razpisanem roku se zavržejo. Vlogo s prilogami je potrebno vložiti ali poslati po pošti v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Križevci, Javni stanovanjski sklad Križevci 11, Križevci, s pripisom »razpis«. Predmet razpisa je oblikovanje vrstnega reda - prednostne liste zainteresiranih upravičencev za socialna, neprofitna in službena stanovanja za občino Križevci. Razpoložljiva stanovanja se bodo upravičencem dodeljevala po dokončnem oblikovanju prednostne liste, ki so sestavljena oz. izdelana na osnovi kriterijev iz tega razpisa in zakonskih določil. Vrstni red - prednostna lista - bo objavljena na oglasni deski Občine Križevci, vsi prosilci pa bodo seznanjeni z vrstnim redom oz. prednostno listo po pošti. Javni stanovanjski sklad Občine Križevci 22 DOBRO JE VEDETI ... 12, julij 2001 'f iSIif OVEN Ona: Prihodnost, ki je pred vami, je prepolna mamljivih obetov, zato se vam ne bo noben problem odreči sivi preteklosti. Srečali boste nekoga, ki vas bo presenetljivo hitro navezal nase, česar pa se sploh ne boste branili. On: Pometite najprej pred svojim pragom, šele nato začnite kritizirati prijatelje. Če boste nadaljevali s takšnim načinom življenja, se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste nenadoma ostali sami. In nikomur ne bo mar... (T 1 Pazljivo, postopno, zmerno / I BIK Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boste lahko le na ta način začeli uresničevati načrt, ki vam ne da spati. Tako si boste lahko tudi vi privoščili nekaj več počitka, ki vam je več kot potreben. On: Posli so se začeli obračati na bolje in od vas je odvisno, ali jih boste uspeli obdržati na trenutni ravni. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali vam bo le-to tudi všeč. DVOJČKA Dna: Prehitro se boste odločili, vprašanje pa je, ali bo vaša odločitev tudi pravilna. Nekdo se vam že dalj časa posku-/ ša približati, zato kar dobro poglejte okoli sebe, da vam kasneje ne bo žal. On: Preveč ste mislili na ljubljeno osebo in premalo na ovire, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasno, da ste sedaj razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj prihajajo boljši časi. RAK Ona: Dogajale se vam bodo nenavadne, vendar prav prijetne in Zanimive stvari. S partnerjem bosta imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavajte! On: Po napornem delu se vam bo odvalil kamen od srca. Rešili se boste nadležnih znancev, poleg tega pa boste spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Več pozornosti posvetite svoji zunanjosti! LEV Ona: Če boste neko preizkušnjo dobro prestali, se vam bodo odprla marsikatera vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi povsem zasebno. Torej se vam res splača potruditi! On: To, da ste nekaj želeli, še ni dovolj, treba se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjujte, saj ste sposobni tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. Z e dolgo vemo, kako nujno je počitnikovanje, in da sta nam, utrujenim od vsakodnevnih obveznosti, potrebna sprostitev in nabiranje energije za zimske dneve. Vemo tudi, da so sončni žarki nujno potrebni za tvorbo vitamina D in kaj-povzroča njegovo pomanjkanje. Pa vendar, nezmernost, nedisciplina in nerazumnost v želji po čim bolj zagoreli polti privedejo do prav škodljivih rezultatov. Zdravniki namreč opozarjajo, da za tvorbo vitamina D ni treba biti na soncu več ur, ampak je dovolj že nekaj minut, s kratkotrajnim sončenjem pa se bomo tudi izognili škodljivim vplivom. Če pa se zares ne morete upreti poležavanju na soncu, si izberite sredstva za sončenje, ki imajo dovolj zaščitnih aktivnih snovi, in upoštevajte priporočljive čase sončenja. Preparati za sončenje zaščitijo kožo pred ultravijoličnimi žarki, preprečujejo sončne opekline in omogočajo daljše izpostavljanje soncu. V njih so zaščitni svetlobni filtri, ki preprečujejo oziroma zmanjšu- kočine, zato je na vročini treba uživati več tekočine, ki pa naj ne bo prehladna. Zelo priporočljiv je metin ali pravi čaj. Oba sta zelo uporabna tudi za vlaženje kože med sončenjem. Ne samo koristno, tudi prijetno bo, če si boste kožo čez dan večkrat ovlažili s kakršnokoli mineralno vodo. Izkoristite sončne žarke sebi v prid, saj čezmerno sončenje okvari in ogroža kožo, zmerno izpostavljanje sončnim žarkom pa ji ne bo škodovalo. Milan Jerše ■ d. d. MURSKA SOBOTA Tišinska ulica 29, Murska Sobota DEVICA Ona: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase ste osebi, ki ji je veliko do vas, povzročili obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boste uspeli ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On: Bližajo se vam trenutki, ko boste do vratu v delu. Toda na neki način vam bo to tudi všeč, saj boste lahko končno dokazali svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje TEHTNICA Ona: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega človeka skriva vse prej kot to, kar ste mislili, da se. Stvar postaja kočljiva, zato bi ne bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti bo še čas... On: Res je, da je vaš trenutni položaj še kar ugoden, vendar vam prav nič ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Treba se bo vsaj malo potruditi in se odreči stvarem, kar vam lahko še zelo zagrenijo življenje. Plačilo prispevka za avtoradio jejo prodiranje ultravijoličnih žarkov v kožo. Filtri pogosto prestrežejo le določene žarke svetlobnega spektra. Dobro zaščitno delovanje lahko dosežemo le s pripravki, ki ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Ultravijolični žarki so najmočnejši opoldne, če je nebo jasno. Popoldne ali ob oblačnem vremenu se moč teh žarkov zmanjša tudi do polovice. Žarki med 11. in 15. uro padajo skoraj navpično in so najbolj nevarni. Najbolje je, če čas med deseto uro dopoldan in četrto popoldan preživimo v senci borovcev, na soncu pa uživajmo (primerno zaščiteni) preostali del dneva. Tudi zračna kopel pripomore k boljšemu počutju in tudi v senci lepo porjavimo. Voda in bel pesek odbijajo ultravijolične žarke, zato lahko tudi učinek njihovega delovanja pusti neželene posledice. Posebno skrb pa je treba nameniti zaščiti kože otrok pred soncem in izsušitvijo. Čeprav je za otroke srečanje z vodo vesel dogodek, morajo mame paziti, da morska voda ne izsuši otroške kože, ki je še izredno občutljiva, saj njihovi zaščitni meha- nizmi še niso dokončno oblikovani. Klobuček in majica sta skoraj nepogrešljiva, še najbolje pa je poiskati prijetno senco v času od 10. do 17. ure. Seveda pa za otroke obvezno uporabljajte le njim namenjene preparate. To so neodišavljeni pripravki, brez agresivnih snovi, ki lahko kožico močno dražijo in lahko povzročajo alergije. Otroci radi čofotajo v vodi, včasih jih je kar težko spraviti na suho, zato jih je treba med kopanjem večkrat namazati, saj voda spira zaščitno oblogo. Koliko časa se smemo sončiti, je odvisno od moči ultravijoličnih žarkov in od lastne zaščitne sposobnosti kože. Orientacijski čas velja za kožo, ki je normalno občutljiva za sončne žarke in ob zmernem izpostavljanju njihovemu učinkovanju. Prvi dan bo dovolj približno 10 minut sončenja, drugi dan približno 15 minut' tretji dan približno 20 minut, četrti dan pa 30 minut. Po enem tednu smo lahko na soncu približno uro in četrt, po drugem tednu pa približno štiri ure. Na soncu izgubljamo več te- Z našega štedilnika ŠKORPIJON Ona: Izognili se boste neprijetnemu srečanju z osebo, ki vam je v preteklosti storila marsikatero krivico. Toda kako dolgo se boste lahko še skrivali? Konec koncev se boste morali vendarle postaviti za svoje cilje. On: Postavljeni boste pred odločitev, a vam nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegate, saj lahko v najslabšem primeru ostanete tam, kjer ste sedaj. V najboljšem .primeru pa... STRELEC Ona: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, storite prvi korak sami in ne bo vam žal. S partnerjem se boste zapletli v manjši prepir, ki vam bo prinesel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več! On: Uspelo vam bo izpeljati nekaj, kar že dolgo načrtujete, pri tem pa boste prišli navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pustite zmesti, ampak raje poberite smetano, dokler je je še kaj. KOZOROG Ona: Zaupali se boste človeku, ki vam je nekoč že pomagal, vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Treba se bo odločiti ali odnehati za vedno. On: Pred vami so pomembne spremembe, ki pa se vam jih ni treba bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boste znašli v silni zadregi, pa četudi bo on karseda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? VODNAR k Ona: Ne poskušajte spreminjati življenjskih navad, saj boste kmalu naleteli na osebo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodite naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Nikar ne poslušajte tistega, £ S ki je najglasnejši, temveč poslušajte raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čimorej postavili na lastne noge, saj imate za to prav odlične možnosti. RIBI Ona: Nastopili boste s povsem novimi argumenti, to pa bo dokaj dvignilo vaš poslovni ugled. Z novim prijateljem pa nikar ne delajta preveč dolgoročnih načrtov, saj ga za kaj takšnega še premalo poznate. On: Zdaj je čas, da se odločite in grete do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boste ogromno pridobili, več kot izgubili. Vnašo pisarno smo prejeli kar nekaj vprašanj v zvezi s plačilom prispevka za avtoradio in to v primerih, ko je v enem gospodinjstvu več lastnikov avtomobilov. Največkrat gre v teh primerih za sinove in hčerke, ki živijo pri svojih starših. Sprašujejo nas, ali so dolžni plačevati posebej prispevek za avtoradio, ko pa njihovi starši že plačujejo pavšalni RTV-prispevek. Pavšalni RTV-prispevek, ki ga nekdo plačuje za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti, velja za vse njegove sprejemnike, ki jih uporablja osebno ali skupaj s člani svoje družine v isti stanovanjski enoti ali vikendu, kot člani družine pa se štejejo le zakonci in njihovi vzdrževani otroci. Za vikend se ne šteje naslov, na katerem so ljudje stalno ali začasno prijavljeni ali na katerem dejansko nekdo prebiva. Znesek prispevka je manjši, če med sprejemniki ni televizorja. Iz tega sledi, da niti isti naslov niti ista hiša niti skupno gospodinjstvo ali odjemno mesto električne energije niso pogoji za določanje enega samega pavšalnega RTV-prispevka. Uradne ure za stranke.so v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ Ohrovtova juha z jajcem * Srnina ruladica z malinami Lisičkin narastek * Sadna jogurtova strjenka Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Ohrovtova juha z jajcem Sestavine: 300 g ohrovta, 60 g masla, 20 g moke, 15 g česna, 150 cl zelenjavne osnove, sol, poper, 1 jajce, 15 cl kisle smetane Priprava: Maslo v kozici razpustimo. Na njem svetlo prepražimo moko, dodamo sesekljan česen in zalijemo z zelenjavno osnovo. Prevremo, dodamo na kocke narezan ohrovt in kuhamo še deset minut. Po okusu začinimo. Za popestritev okusa dodamo kislo smetano, kot jušni vložek pa nam služi kuhano jajce. Srnina ruladica z malinami Sestavine: 600 g srninega stegna, 100 g belega kruha, 5 cl olja, 30 g masla, 160 g malin, 50 g sladkorja, 60 g skute, 1 jajce, sol, poper, majaron, rožmarin, 10 g moke, 15 cl rdečega vina, 10 cl sladke smetane, 20 cl divjačinske osnove Priprava. Srnino stegno v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo, narežemo na štiri enake rezine (zrezke), ki jih na deski tanko potolčemo. Nadevamo z nadevom, začinimo ter zavijemo. Povežemo z vrvico ter povaljamo v moki. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo ruladice. Zalijemo z vinom in divjačinsko osnovo ter pokrito dušimo do mehkega. Nato meso poberemo iz omake, odstranimo nit in narežemo. Omako precedimo, začinimo in z mesom serviramo. RIBJE RIBJE MRZILO Ribje olje pospešuje epitelizacijo in na ta način celjenje poškodovane kože. Vsebuje vitamina A in D ter maščobne kisline omega-3, ki delujejo protivnetno. Prepoznavne težave Mazilo priporočamo pri: površinskih ranah, blažjih opeklinah, blažjih razjedah, luskavici, poškodovani, vneti in suhi koži. Kako si pomagamo sami? Ribje mazilo namažemo na obolelo mesto večkrat dnevno. Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah! Priprava nadeva: Kruh narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi segrejemo, na njem kara-meliziramo sladkor, dodamo na kocke narezan kruh, prepražimo, dodamo maline in premešamo. Malo ohladimo, dodamo skuto in jajce ter začinimo. Dobro premešamo. Lisičkin narastek Sestavine: 15 g masla, 30 g čebule, 50 g lisičk, 40 g ajdove moke, 45 g prosenega zdroba, 20 g pšeničnega zdroba, 3 jajca, 30 cl mleka, sol, poper Priprava: Maslo v ponvi segrejemo, na njem prepražimo sesekljano čebulo in lisičke. Pomokamo z ajdovo moko, zalijemo z mlekom in gladko razmešamo. Odstranimo z grelne površine, malo ohladimo, primešamo rumenjake, proseni in pšenični zdrob, začinimo in gladko razmešamo. Nato rahlo primešamo sneg beljakov. Vse skupaj damo v pomaščen in z drobtinami potresen pekač. Pečemo v pečici 20 minut pri 165° C. Pečeno zvrnemo na desko in poljubno narežemo. Sadna jogurtova strjenka Sestavine: 40 g sadnega jogurta, 20 cl sladke smetane, 50 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 10 g želatine v listu Sestavine za preliv: 150 g mešanega sadja, 60 g sladkorja, 5 cl inaraskina, 10 cl sladke smetane Priprava: Sladko smetano damo v kotliček, dodamo sladkor in vanilin sladkor. Vse skupaj mešamo, da naraste. Nato dodamo sadni jogurt, razpuščeno želatino in rahlo premešamo. Jogurtovo zmes damo v model, katerega smo predhodno splahnili s hladno vodo. Model z zmesjo damo za dve uri na hladno, da se strdi. K« se sladica strdi, jo s pomočjo vodne kopeli zvrnemo na krožnik in prelijemo s prelivom. Priprava preliva: Mešano sadje zmešamo z dodatkom sladkorja in maraskina. Dodamo sladko smetano in gladko razmešamo. VESTNIK 12. julij 2001 DOBRO JE VEDETI ... 23 Lahke, a učinkovite vaje za trebuh saka ženska si želi raven trebuh, za to pa se je treba malo potruditi: dieta z malo maščob, redna kondicijska vadba in vaje za krepitev trebušnih mišic bodo zagotovo pomagale pridobiti in ohraniti raven trebuh, Ker trebušne mišice (v primerjavi z večino preostalih mišic) ne potrebujejo časa za počitek in obnovo, lahko vadimo vsak dan. Ne pozabite pa, da samo vaje za krepitev mišic ne bodo pomagale, če je na trebuhu že preveč maščobe, sta potrebni tudi dieta in redna kondicijska vadba (tek). 1. Križanje rok: stojimo, stopala so narazen v širini bokov, medenico in trebušne mišice potisnemo navznoter. Desno roko stegnemo prek prsi na levo. Ne dvigujemo ramen in ne premikamo desnega boka. Boki morajo biti obrnjeni naprej. Ponovimo še z levo roko. Naredimo 20 ponovitev. 2. Sežemo prek glave: stojimo, stopala so narazen v širino bokov, medenico in trebušne mišice potisnemo navznoter. Nagnemo se v levo in desno roko stegnemo prek glave. Roka je ob ušesu. Ponovimo še na drugo stran (20 počasnih ponovitev). 3- Dvigi: ležimo na hrbtu, kolena so pokrčena, spodnji del ™ta je na tleh. Roki stegnemo predse in kolikor je le mogoče počasi dvigujemo. Bombaž ehkoba, voljnost in svežina so besede, ki so nam blizu, ko je na še telo ovito v tkanino ali pletenino iz bombaža. Bombaž je najpomembnejša tekstilna surovina iz enocelične ga celuloznega semenskega vlakna bombaževca, grmičaste rastline, visoke tudi do meter in pol. Bombaževec obirajo ročno ali strojno, vlakna pa odstranjujejo ob pomoči izuma Elija Whitneya leta 1792. Sam bombaž ima la-rnelarno in fibrilarno strukturo. Po kemični sestavi vsebuje okrog 90 odstotkov celuloze, 6-8 odstotkov vode, ostanek pa se razdeli na vosek, maščobe, proteine, pektinske snovi in pepel. Glede na sestavo surovega bombažnega vlakna nam takoj postane jasno, odkod mečklji-vost. Vsak bombaž se žal mečka. Slednji parameter izboljša le mešanica z umetnimi vlakni, ki tka- Potovalni čeki, kartice... o se odpravljamo na pot v tujino, seveda ne gre brez denarja, pa četudi smo namenjeni počitnikovati pod razmeroma varnim okriljem katere od turističnih agencij. Pri tem se postavlja vprašanje, ali vzeti poleg gotovine s seboj tudi potovalne čeke ali udobnejšo plačilno kartico. Potovalne čeke v glavnih tujih valutah izdajajo večje banke pri nas, dobite pa jih lahko tudi takoj ob pologu oziroma nakupu deviz. Za njihovo unovčenje sta potrebna potni list in podpis lastnika. Največja prednost potovalnih čekov je varnost. Če vam (kjerkoli na svetu) čeke ukradejo ali če jih izgubite, lahko računate, da boste (v najslabšem primeru) že v nekaj dneh dobili nove. V primeru kraje vam namreč najbližja pooblaščena banka oziroma za to pristojna agencija takoj izda nove potovalne čeke. Dobite jih na podlagi policijskega zapisnika in potrdila o izdaji prvotnih čekov, ki ga mo Besede Mode nini omogočajo večjo trdnost in po mehanski sili takojšnjo vrnitev v prvotno stanje. Da bombaž ne izgubi veliko na otipu in videzu, je lahko vtkan elastomer. Pogosto je dodan le v dveh do treh odstotkih. Bombažu pa ne dviguje ceno le kakovost surovine, temveč tudi poobdelava z različnimi kemičnimi postopki, ki tkanino plemenitijo. Gre-za mercerizacijo, postopek, ko pri točno določenih pogojih bom- rate vedno hraniti ločeno od potovalnih čekov. Brez tega potrdila bo postopek za izdajo novih čekov bistveno bolj zapleten in daljši. Poleg tega morate tudi voditi evidenco o že unovčenih čekih in v primeru izgube seveda prijaviti samo serijske številke ukradenih oziroma izgubljenih potovalnih čekov. Plačevanje s kartico oziroma s tako imenovanim plastičnim denarjem je dokaj preprosto tudi v bolj zakotnih krajih eksotičnih dežel, toda izguba oziroma kraja je lahko mnogo dražja izkušnja kot pri potovalnih čekih. Prvih 24 ur po prijavi kraje namreč krije vse morebitne stroške zlorabe lastnik kartice! Tudi nasploh velja pri uporabi plačilne kartice nekaj več previdnosti. Kaj hitro lahko pride do zlorabe, zato med plačevanjem kartice ne »spustite iz oči« in vedno vzemite kopijo potrdila (shranite jo ali uničite). Na podlagi vaših osebnih podatkov in številke plačilne kartice namreč lahko marsikje naročajo različne izdelke prek kataloške prodaje, prek interneta ali celo nakupujejo pri manj pozornih trgovcih. S plačilno kartico pa ni mogoče povsod plačevati. O možnosti uporabe zgovorno priča že nalepka na vratih tr- bažno tkanino obdelujejo v NaOH. Bombažna tkanina dobi lepši lesk, večjo trdnost, boljšo obarvljivost in otip. V poletju, ki je z nami, je bombažna tkanina ena ključnih. Pojavlja je v beli nebarvi, pridružujejo pa se tudi barve, kot so beige, turkizna, rdeča, morsko modra, rumena, svetlo zelena in roza. Tkanina ali pletenina iz bombaža nam lajša vročino v vseh vrstah oblačil, od spodnjega perila do klobuka. Modna novost je tudi moška obleka, katere videz sovpada z mečkljivostjo bombaža. Hote ali nehote prej ali slej ugotovimo, da se v bombažnih oblačilih dobro počutimo. Odličnost začnemo zaznavati in ceniti. Tatjana Kalamar ■ govine, in če je tam ni, se pred morebitnim nakupom vsekakor pozanimajte, ali s plačilno kartico sploh lahko plačate. S kartico (in osebno številko) lahko tudi dvigujete gotovino v nekaterih bankah in pri določenih bančnih avtomatih v tujini. Toda dvigovanje gotovine s plačilno kartico ni vedno poceni, saj je običajno treba plačati provizijo, zato se o njeni višini pri dvigovanju gotovine pozanimajte pred odhodom v tujino! Ob prevzemu kartice se dobro seznanite z vsemi pogoji, omejitvami in limiti, da ne bo zadrege že pri prvi uporabi! Poleg čekov oziroma plačilne kartice je vsekakor dobro imeti s seboj tudi nekaj gotovine. Lahko se primeri, da ostanete brez denarja v nedeljo ali na kak drug praznični dan, V bližini pa ni ne banke ne menjalnice, še celo bankomata ne. V nekaterih bolj eksotičnih deželah je dobro imeti gotovino tudi zaradi menjave na črno, zlasti če je le-ta bistveno ugodnejša od uradne. Če pa je menjalni tečaj na črno le za kakšnih 10 odstotkov boljši od uradnega, se nikakor ni vredno spuščati v bolj ali manj tvegano menjavo na ulici. Če ostanete brez denarja... Med potepanjem po tujih deželah imamo običajno pri sebi več denarja kot doma, poleg tega pa še kup dokumentov, za katere ne vemo, ali jih je bolje nositi s seboj ali puščati v hotelu. V boljših hotelih s shranjevanjem vrednejših stvari običajno ni težav, toda v cenejših je morda le bolje, če nosite s seboj večji del denarja, potni list, letalske vozovnice itd. Zelo praktična je torbica za dokumente, ki jo pripnemo okoli pasu ali nosimo okoli vratu, kjer je kolikor toliko na varnem. Seveda jo je priporočljivo nositi pod srajco. Lahko pa si prišijete žepke na notranjo stran oblačil, kjer bodo dragocenosti še najbolj na varnem. Če se res zgodi najhujše in daleč v tuji deželi ostanete brez prebite pare, bodisi zaradi kraje ali zapravljivosti, ne obupajte prehitro. Od doma vam lahko pošljejo denar po specializiranem podjetju za mednarodna denarna nakazila. Denar je lahko v vaših rokah že v nekaj minutah. Storitev sicer ni poceni, saj stane od pet pa tudi do 20 odstotkov vrednosti poslanega denarja, zato se »splača« le v skrajni sili. Milan Jeršei Varčujmo z energijo (5) Centralna priprava tople vode entralna priprava tople vode je primerna za zgradbe in gospodinjstva, ki imajo velike potrebe po topli vodi, ter pri katerih lokacije posameznih porabnikov med seboj niso preveč oddaljene. Pri centralnem načinu priprave tople vode poteka segrevanje vode na enem mestu za celotno stanovanje oz. objekt. Glede na vir energije delimo sisteme za pripravo tople vode na klasične sisteme s toplovodnim kotlom na drva, premog, kurilno olje ali plin in na alternativne sisteme (sončna energija). Posebej učinkoviti so kombinirani sistemi, ki izkoriščajo dva ali več različnih virov energije. Priprava tople vode s klasičnimi toplovodnimi kotli, ki rabijo za ogrevanje prostorov, zunaj ogrevalne sezone ni priporočljiva, ker so izkoristki majhni (30 odstotkov), velike izgube in številne prekinitve kurjenja pa Celulit - nadloga moderne dobe elulit, ki greni in kvari estetski videz na površini kože mnogim dekletom in ženam od pubertete naprej, ni vedno »privilegij« samo debelih ljudi. Pojavi se namreč tudi pri ljudeh, ki nimajo težav s telesno težo. Kako naj se lotimo celulita, za katerega vemo, da ni nastal čez noč? Uskla- diščeno maščobo v podkožnem tkivu, ki se je nabrala zaradi nepravilne prehrane in premalo gibanja, je treba torej stopiti, odpraviti ali izsesati iz telesa. To pa pomeni, da moramo spremeniti tudi življenje in prehranske navade. C Glavni vzrok nastanka celulita je moten proces mikrocirkula-cije krvnega in limfnega obtoka v podkožnem vezivnem in podpornem tkivu. Mikrocirkulacija krvi dovaja hranljive snovi in kisik v kožno tkivo ter odvaja odpadne snovi in maščobne kisline. Če to ne deluje, pride do pomanjkanja kisika, maščoba ne izgoreva in se skladišči, pride do pomanjkanja energije, posledica pa je slaba prekrvitev in nastanek celulita. Kako se ga lotiti? Znanih je kar nekaj metod odpravljanja celulita. Predvsem pa moramo najprej spremeniti življenjske in prehranske navade. Poskrbeti moramo za gibanje na svežem zraku, za pravilno dihanje, vsakodnevne telovadne vaje in pravilno prehrano. Obroki, katerih naj bo več na dan, vsaj tri do pet, naj bodo majhni, sestavljeni pa naj bodo iz čimveč beljakovin (mlečni izdelki, sir, jajca, slabo vplivajo na življenjsko dobo kotla. Sodobnejši nizkotem-peraturni in kondenzacijski kotli v kombiniranih sistemih za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode obratujejo v poletnem času z nekaj večjim izkoristkom (50 odstotkov). Kljub temu je za segrevanje sanitarne vode v prehodnem in poletnem obdobju najprimerneje uporabiti dodatni vir »brezplačne« energije. Naloga hranilnika toplote (bojlerja) je akumulacija toplote. Njegova velikost je odvisna od potreb po topli vodi, časovne razporeditve in vira energije. Ko uporabljamo nizkotemperaturni vir toplote (sončni kolektorji), ribe), veliko zelenjave in sadja, izogibati pa se je treba ogljikovih hidratov, maščob, sladkorja in alkohola. Voda zagotavlja normalno izmenjavo tekočine v telesu in s tem odplakovanje strupenih snovi, zato je pomembno, da vsak dan spijemo najmanj 1,5 do 2 litra tekočine (voda, čaj, negazirane tekočine). Celulit pa lahko odpravijo tudi v kozmetičnem salonu. Redna nega telesa jloma in v salonu skozi vse leto je največji porok, da celulit ne bo nastal. Najboljša je preventiva, pravijo. Sicer pa uporabljajo najrazličnejše postopke* izkušeni strokovnjaki pa svetujejo pravo terapijo glede na vrsto celulita. Postopki, ki jih uporabljajo, so: ročna limfna drenaža, energi masaža, aromaterapija, algotera-pija in kemični AHA-peeling v kombinaciji s konico posebnih aparatov, myolift, presoterapija, ultrazvok, mikropeeling s kristali itd. moramo načrtovati večjo prostornino hranilnika, saj je proces segrevanja vode počasnejši kot v primeru visokotemperaturnega vira toplote (običajni toplovodni kotel). Notranjost HT je zaščitena z emajlom, to pa ustreza higienskim zahtevam, z zunanje strani pa je zaščiten s toplotno izolacijo. Prenos toplote iz vira energije na vodo v HT poteka prek cevnega prenosnika toplote (spirala), v katerem je običajno voda. Glede na število virov energije, ki jih uporabljamo, ima hranilnik lahko vgrajen en, dva, redkeje pa več prenosnikov. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511 414. Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■ _____... za zdravje in dobro počutje 24 12. julij 2001 VESTNIK < ■ ■ c-; ».< k ... :5 1 AVTOR: I ŠTEFAN | HAJDINJAK TON, KI ZVEN VZPOREDNO Z DRUGIMI TONI MAROŠKI TENISAČ (H1CHAM) NOVOST ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA RUSKI FILOZOF (NIKOLAJ) ANDREJ MIKLAVC RAZTOPINA ZA PRANJE IN BELJENJE PERILA NAMŠKA PESNICA SEIDEL AMERIŠKA TENISAČICA GARRISON IZMETALO NABOJEV PRI PUŠKI TV VODITELJ GALUNIČ ■ ' SIS '' ■' ' č V I | IDEJA 0 1 POLITIČNI ZDRUŽITVI SLOVANOV p SPOLNA OBSEDENOST ZIMSKOŠPORTNO SREDIŠČE V ŠVICI SL.IGRALEC (ALI) Id RUS.PIANIST (VLADIMIR) 1/4» 1 1 GERMANSKI | BOGOVI OTOČJE V VZHODNIH MOLUK1H K GORSKI REŠ.ČOLN S' ■ ■ A . PRVI DAN [ VTEDNU ANDREJ OCVIRK NAVDUŠENJE H3 * ? -■ Jz ? AM.IGRALEC BERENGER , ČISTOČA NOBELU BELA SUŽNJAV HAREMU NAJVEČJE TURŠKO JEZERO AMERIŠKI GLASBENIK GARFUNKEL TONE KUNTNER VESTNIK KRATICA, SKRAJŠANKA ŽENA ALEKSANDRA VELIKEGA ROCK GLASBENIK BON JOVI EMIL NOLDE JAPONSKO VELEMESTO TEMELJ, BAZA BOŽJE-POTNIK GERMANSKI OREL DOKTOR HRIBOVJE V ZAHODNI EVROPI OZEMLJE, PODROČJE RUSKO MESTO RIMSKI HIŠNI BOG STEZNIK VARNOSTNO RAZSTRELIVO V RUDNIKIH SUROVINA ZA IZDELAVO METEL EDEN OD STARŠEV STAR SLOVAN TRINITRO-TOLUEN SLOVENSKI KANTAVTOR BURMA ROMAN KONČAR EZAV JAPONSKA NABIRALKA BISEROV KIPARSKO OKRASJE PIJAČA PRED JEDJO MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH KRIVULJA, KI OPIŠE PLOSKEV PRIPRAVA ZA OMETANJE SUMER.BOG BRUŠENJE NOŽA ŠPANSKI PISATELJ (RUIZ) ENOTA ZA MER.KOTOV VALTER BONČA MANDELJNI NAGEL, SILOVIT NASTOP IRSKA POKR. T RADIO- TELEVIZIJA JUTRANJI POJAV NA TRAVI PODSTREŠJE SEZNAM NAPAK V KNJIGI NEMŠKI SKLADATELJ (CASPAR) VRSTA ŽITA INOSLAV * SLOVENSKI PESNIK (SIMON) VOLKU PODOBNA ZVER SODNIK VHADU KOŠČIČAST SADEŽ SLIKARKA KOBILCA KRALJEVO POKRIVALO BRIGA. SKRB SLOVENSKI NOGOMETAŠ TV UREDNIK PEČKO ČISTINA V GOZDU NJIVA PO ŽETVI ISLAMSKI VER.VODJA VESTNIK STARO KITAJSKO BRENKALO ŽAREČ DROBEC SNOVI NEPRIDOBITNA USTANOVA SKLADATELJ SAVIN IVO JAN STARO- JUDOVSKI KRALJ Ml, VI,... ORGAN VOHA PREGOVOR AMERIŠKI REVOLVER VEČJEGA KALIBRA ZDRAVILNA GORSKA RASTLINA PRIJETEN VONJ DESKA V PLOTU . OSKAR NEDBAL OSKAR KOGOJ EMA STARC IZLOČEK ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM : ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) GLAVNI ŠTEVNIK ANGLEŠKA ROCK SKUPINA ODTENEK SLOVENSKI KARTOGRAF (IVAN) PREŠERNOVA PESEM DOMAČA ŽIVAL, KI DAJE MLEKO REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 28. 6. 2001: MISTRESS, ANALITIK, GAJ, ŽIVA, ENOTA, ET, TS, SLAVINEC, STEREOTIP, MAL, IRAN, UMIVALNICA, ADMITANCA, SINE, RDEČKAR, SLATINA, NN, KIR, OISE, TALJ, TE, ARSAK, POKVEKA, OK-TANT, FARA, TONA, OMMEN, RAA, AU-BERT, SILA, OPREMA, MLADI, MA, JO-JO, KR, ASTRONOMI, SANI, ILA, INA SEIDEL, MARATON, Dl, OM, OPICA, SMUČI, ACS, KAMERA, ŠKOREC, SAK, APARAT, BARAKA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM CM 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Tamara Kovač, Veščica 2 b, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Ivanka Vogrin, Bogojina 96, 9222 Bogojina 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Aleš Lipovec, Cezanjevci 40 b, 9240 Ljutomer Janez Feher, Motvarjevci 30, 9207 Prosenjakovci Nejc Horvat, Ul. Prekmurske čete 13, 9232 Črenšovci Kristina Kričej, Kotlje 150, 2394 Kotlje Tomaž Temlin, Krnci 28, 9221 Martjanci & E £ E V “ E " OD as s •= — ra 05 £ ca ra N Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 20. julija 2001. Ime in priimek: ___________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 m-----m- in »4or>i->lr>ieUi toraii anpnnii - 1 0 30 Mali OOlasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila- 11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00*Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži V ton časi, gda se že na velko piše pa gučij, či bi v Sloveniji uzakonili poklic prostitutke, je ta Slovenija milostno izplačala v enkratnon zneski penzioniston pejneze z naživon »dodatek za rekreacijo«. Tou je istina samo dodatek, pravi Bela, k tistoj ničli, štera ostane povprečnomi penzionisti za rekreacijo, gda more penzijo potrošiti za preživetje. Tisti pa, ka so doubili malo vekši dodatek, zavolo še menše penzije, so pa komaj s ten dodatkon odplačali dolgove, pa niti nej vse. Ob premišlavanji, ge so tisti pejnezi, ka so ji penzionisti vplačali med svojo delovno dobo, si je pa Bela tak spopejvo: Je penzionist vesel zares, ker dobil je že regres, pa če ga ima, pa le naj ga ima, dala mu ga je Slovenija. Bogati majo manjšega, siromašni večjega, pa če ga ima, pa le naj ga ima, dala mu ga je Slovenija. Za penzijo je varčeval, zanjo pridno je garal, zdaj pa to le ima, kar država mu da, njegov denar mu je zapravila. Delavec pa zdaj trpi, delat mora kar za tri, naša družba pa, vse kar on prigara, še veselo bo zapravljala. Televizijski spored od 13. julija do 1 uliia 2001 , 13. 7. TV SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor 8.00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani 9.25 Enajsta šola 9.55 Arčibald 10 .05 Oddaja za otroke 10 .30 Slovenski pesniki in prijatelji 11.15 Šalom, Nemčija, nemška drama 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor 16.00 Mostovi 16.30 Poročila 16.45 Rdeči grafit 17.15 Ole Aleksander, norveška nadaljevanka 18-45 Zgodbe iz Amerike 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik 20.05 V dobrem in slabem, ameriška nanizanka 21.00 Deteljica 21.10 Fina gospa, angleška nanizanka 22.00 Odmevi 22.50 Polnočni klub 00.00 Zgodbe iz Amerike TV SLOVENIJA 2 8,00 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 16.00 Tedenski izbor 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Running Wild, ameriški film 20.00 Oslo: Atletika Zlata liga, prenos 22.05 Plemstvo, angleška nadaljevanka 22.55 Der Kalte Tod, nemški film 00.20 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 01.10 Big Band RTV Slovenija 02.10 Videospotnice - POP TV 8.00 Z glavo na zabavo - 8.30 Oprah Show -9.30 Vse za poljub - 10.30 Črni biser - 11.20 Obala ljubezni - 12.10 TV Dober dan - 13.00 TV prodaja - 13.30 Bolnišnica upanja - 14.20 Zakon v Los Angelesu - 15.15 TV prodaja -15.45 Oprah Show: Mali genijalci - 16.40 Obala ljubezni - 17.30 Črni biser - 18.20 Vse za poljub - 19.15 24 ur - 20,00 Tv Dober dan - 20.50 Nikita - 21.40 Seks v mestu - 22.10 Zlata krila -23.00 Nverane dirke - 23.50 MAXH - 24 ur KANAL A 9.00 TV-prodaja - 9.30 Mladenič v modrem -10.25 Policist s srcem ■ 11.20 TV-prodaja -11.50 Ricki Lake - 12.45 Popn Roli - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija - o NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830in 2O00: GNES - inform. oddaja 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret -18.30 Podvijani Stark - 19.00 Jack in Jill - 20.00 Zabavni petek. Kapitan Ron, ameriški film -21.45 Felicity - 22.40 Rock v Riu - 0.40 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Jože Veren -15.40 Anketa - 15.46 Koncert Slovenske vojske - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Naj... spot, oddaja v živo - 20.35 Nagradna igra v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva -21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.45 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 11.15 Zavezani generacijam zanamcev, dokumentarna oddaja. 11.25 Videostrani.16.05 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.15 Slavnostna seja v počastitev 16. julija, praznika Mestne občine Murska Sobota, posnetek. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.30 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, serija - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Gasilci, serija - 12.00 Poročila -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. -13.55 Felicity, nan. - 14.45 Svet zabavništva, serija - 15.35 Južni Brooklin, nan. - 16.20 Glasba -16.30 Zgodbe hrvaških otokov, serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik - 20.15 Skupaj do zvezd: Vanna -21.20 Film - 23.00 Odmevi dneva - 23.20 Seks v mestu, nan. - 23.45 Družina Soprano, nad. - 0.35 Nikita, nan. - 1.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Nevidni človek, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.25 Pravi čas - 23.55 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 9.30 Zasedanje hrvaškega sabora - 19.05 Glasbeni program - 22.30 Kajak kanu: finale svetovnega pokala na mirnih vodah, reportaža iz Zagreba - 22.45 Antologija hrvaškega kratkega filma - Jožo Ivakič: »Oštarija« - 23.30 Na robu mogočega (34/44) - 0.15 Čas je za jazz: Elvis Stanič Group, John McLaughlin TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13,55 Zdravnica Marlene, nad. - 14.55 Marsupilami, nad. - 15.35 Šolska ulica - 16.35 Potovanja po velikih železnicah sveta - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila -18.20 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ujetniki valov, film - 21.40 SP v mladinski atletiki - 22.15 Poročila, aktualno, tema - 23.00 Siromak, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady, nad. - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Skrivnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Kolo sreče -12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.15 Trojanska vojna, film - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel - 20.00 Malček, dobrodušni velikan, film - 22.30 Darido Top 10 - 22.55 Dober večer - 23.20 Rojstvo neke nove vrste, film - 1.00 Dober večer - 1.25 Avtosalon 2001 TV Avstrija 1 7.15 Otroški program - 10.15 Moštvo Knight Ri-der - 10.55 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji - 19.30 čas v sliki - 20.15 Film po izboru: Zevs in Roksana ali Lažnivec, lažnivec ali Sam z očetom - 21.40 Zmajski most, akcijski film - 23.10 Kaskader, akcijski film - 0.40 Frankie Muha, srhljivka TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Njenih dvanajst mož, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče: Samomorilski atentatorji - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 Nerešeni akti XY - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY Sobota, 14. 7. TV SLOVENIJA 1 07.55 Tedenski izbor 10.05 Kino Kekec: lisjaček Zvitorepček, madž. risani film 11.30 Lingo, TV igrica 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.45 Mostovi, ponovitev 14.15 4x4, Oddaja o ljudeh in živalih 14.45 Film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika nogavička, risanka nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Novi raziskovalci, amer. dok. serija 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Film 21.35 Z Rikšo na zahod, nemška dok. oddaja 22,05 Murphy Brown, ameriška nanizanka 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopranov!, ameriška nadaljevanka 00.00 Novi raziskovalci, ponovitev TV SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 08.55 TV prodaja 09.25 Tedenski izbor 11.50 TV prodaja 12.20 Vremenska panorama 16.25 Evropsko prvenstvo v lat. am. plesih 17.20 Atletika, zlata liga, posnetek iz Osla 20.05 Italijanska noč Waldbuhne 21,50 Praksa, ameriška nanizanka 22.40 Sobotna noč POP TV - 10.0 Panda Jin Jin - 10.30 Oliver Twist -11.00 Črni Kozak - 11.30 Robocop oddelka Alfa - 12.00 - 12.30 Brata - 13.00 Zakon v Los Angelesu - 14.00 Formula 1 - 16.00 Prva izdaja -16.00 Antibiotiki - 16.30 Otroški zdravnik -17.30 Nevarna navezanost, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Filmski hit: Poljub za lahko noč, ameriški film - 22.10 Družinska lilija, ameriški film - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 TV-prodaja - 10.00 Najdaljši dan, ameriški film - 13.00 Mladoporočenci, ponovitev - 13.30 Komedija zmešnjav - 14.00 Skrita kamera -14.30 Poslednja meja - 15.15 Sobotna matineja: Ravnatelj- 17.05 Popn Roli - 18.05 Hughleyjevi - 18.35 Beverly Hills - Hughleyjevi - 20.00 Lov za zakladom - 20.50 Sheena, kraljica džungle -21.40 Črna vdova, ameriški film - 23.30 Najbolj neumni roparji IDEA TV - KANAL 10 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj... spot - 10.35 Nagradna igra, ponovitev - 10.50 Napoved športnih dogodkov -. 10.56 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 10 let Videosekcije Berlin TV AS - kanal 54 ' 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Slavnostna seja v počastitev 16. julija praznika Mestne občine Murska Sobota, posnetek. 11.30 Miš maš, otroška oddaja. 12.30 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Zasvojenost z igrami na srečo, TV Primorka. 21.20 Trda pot, film. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.35 Poročila - 7.50 Hrepenenje po življenju, ameriški film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Mednarodni folklorni festival -13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show - 14.50 Nevidne sposobnosti živali, serija - 15,25 Zlata dekleta, nan. - 15.50 Ženska po imenu Jackie, nad. - 17.20 Risana serija - 17.50 Zabavno informativni program - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodba Bruca Leeja, ameriški film -22.10 Moške svinje, humoristična nanizanka -22.40 Poročila - 22.50 Žarišče sonca, nad. -0.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.40 Čarovnija, nad. - 16.40 Risanka - 17.05 Hišni ljubljenci - 17.55 Grešna minuta, španski film - 19.30 Policija, nan. - 20.00 Največje romance 20. stoletja: Jackie Bouvier in J.F. Ken-nedy - 20.25 Svet zabave - 20.55 Poročila -21.00 Splitsko poletje, prenos otvoritve - 0.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.30 Top DJ Mag - 16.30 Atletika, posnetek Grand Prixa iz Osla - 19.15 Kajak kanu: finale svetovnega pokala, reportaža iz Zagreba -19.30 Glasbeni program - 20.15 Mati in sin (40/ 42) - 20.45 Cosbyjev šov VI. (15/26) - 21.10 Šport danes - 21.30 Večer dalmatinske pesmi Kaštela 2001., prenos - 23.00 Mrtvaški ples, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke - 8.20 Izjemne počitnice - 9.00 Le moj brat jel igra - 10.00 Kje, kaj? - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Televizijski spored od 13. julija do 19. julija 2001 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov - 21.50 Seinfeld - 22.20 Zvezdna vrata - 00.00 Dan-nyjeve zvezde 1DEA TV - KANAL 10 10.00 »Ezermešter«, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA4DEATV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Pogovor z direktorjem Dušanom Bencikom o Prekmurski vasi in Termah 3000 v Moravskih Toplicah - 15.45 Utrinki iz Berlina - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Žetev zlatega klasa na Stari gori - 20.40 Zdravilišče Radenska, predstavlja Milan Hojnik - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 10.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 11.00 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni -psoriaza. 12.05 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Popotniške razglednice: Nova Zelandija. 19.35 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 20.40 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 20.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Živali in ljudje, serija -12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. -13.55 Felicity, nan. - 14.45 Življenje ptic, serija -15.35 Južni Brooklin, nan. - 16.20 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Težki časi, ameriški film - 21.40 Romolo Venucci, dok. oddaja - 22.15 Odmevi dneva - 22.35 Seks in mesto, nan. - 23.00 Družina Soprano, nad. -23.55 Nikita, nan. - 0.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.15 Leteči odred, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Nema priča, nad. - 22.05 Družinsko steblo rocka - 22.55 Arhitektura, serija - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 »Foren-zičarka« Halifax, serija (1/3) - 0.05 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 - Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika -14.00 To se je zgodilo v Budimpešti, filmoteka -15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina - 16.30 Zaporniška misija - 17.00 Gaia - 17.30 Mišolo-vka - 18.00 Poročila - 18.10 Minute za glasbo -18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Ni pravnomočno -20.35 Dežela ljubezni, film - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Panorama - 23.20 Življenje je grad iz kart, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Pomagaj si sam! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Kolo sreče, kviz - 12.10 Riviera, nad. -12.40 Čvekafon - 13.05 Gung Ho, film - 15.00 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar - 16.20 Ranjena srca -16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 MuF timilijonar, kviz - 19.50 Divji angel - 20.20 Eksplozija poant, kabaret - 21.20 Klofuta za darilo, film - 23.15 Dober večer - 23.35 Neskončne meje - 0.25 Zakleti sovražniki - 1.15 Svet interneta - 2.00 Dober večer TV Avstrija 1 6.05 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke - 15.40 Bever-ly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Nogomet: Tirol - Casino BregenzL prenos iz Innsbrucka - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 James Bond - V obličju smrti, akcijski film - 22.25 Nogomet - 23.30 Maščevanje po načrtu TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 10.15 Boginja maščevanja, prvi del pustolovskega filma - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse moje hčere - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Otvoritev festivalskih dnevov v Bregenzu TV SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji 9 .00 Risanka 9.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Enciklopedija znanja 11.25 Vino moje dežele: bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš 11.50 Umetnost bivanja 12.20 Dr. Ivan Stopar 13.00 Poročila 1 3.10 Vremenska panorama 13.35 Intervju 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila 16.45 Volkovi 16.55 Arčibald 17.10 Na liniji 17.45 Slovenski pesniki in. pisatelji 18.10 Oddaja o znanosti 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.45 Marketing 22.50 Podoba podobe: V. Metzinger 23.20 Federico Garcia Lorca, angleška dokumentarna oddaja 00.35 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 8 .00 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 14.30 TV prodaja 15.00 Tedenski izbor 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 16.55 Marketing 17.00 Dr. Cluinnova, ameriška nanizanka 18.00 A Portrait of the Artist, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Najlepše plaže 20.55 Poseben pogled: Le Matador, francoski film 22.15 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.05 Zločinski tanko, nemška nanizanka 23.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show - 9.30 Vse za poljub - 10.30 Črni biser - 11.20 Obala ljubezni - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Bolnišnica upanja - 14,20 Zakon v Los Angelesu - 15.15 TV prodaja -15.45 Oprah Show: Dr. Phil o poroki - 16.40 Obala ljubezni - 17.30 Črni biser - 18.20 Vse za poljub - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -20.50 Nikita - 21.40 Seks v mestu - 22.10 Špi-. clji - 23.00 Teksaški mož postave - 23.50 M.A.S.H. - 0.20 24 ur KANAL A 9.00 TV-prodaja - 9.30 Mladenič v modrem -10.25 Policisti s srcem - 11.20 TV-pfodaja -11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije -14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija - 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret - 18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Jack in Jill - 20.00 V deliriju, ameriški film -21.45 Seinfeld - 22,165 Zvezdna vrata - 0.00 Mozaik Slovenije IDEA TV - KANAL 10 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Žetev zlatega klasa na Stari gori - 15.40 Zdravilišče Radenska, predstavlja Milan Hojnik - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Bela Pavlič - 20.40 Anketa - 20.45 Muze na trgu: Ali je lahko umetnost ekonomsko zanimiva? - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva -21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 AS intervju, ponovi-'tev. 11.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 11.30 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 11.35 Videostrani. 15.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00, Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, oddaja v živo iz ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Živali in ljudje, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.35 Prihaja dr.-Beeching, nan,- 14.05 Felicity, nan. - 14.50 Življenje ptic, serija - 15.40 Južni Brooklin, nan. - 16.25 Glasba -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaške planine, serija - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Evromagazin - 22.20 Odmevi dneva - 22.40 Seks in mesto, nan. - 23.05 Družina Soprano, nad. - 23.55 Nikita, nan. - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Nema priča, nad. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -21.15 Urgenca, nan. - 22.05 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.50 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 6.30 Vaterpolo: Japonska - Hrvaška, prenos iz Fukuoke (do 7.30) - 17.55 Vaterpolo - Japonska : Hrvaška, posnetek - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Željka Ogresta in gostje -23.30 Hit depo - ... Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 10.15 SP v plavanju in vaterpolu -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj - 13.55 Hišna številka 17, film -15.00 Alpe-Donava-Jadran - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Tudi za ceno življenja - 17.00 Dotik -17.30 Še vnuki bodo videli - 18.00 Poročila -18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Nenavadne dogodivščine mrs. Bradleyja, nad. - 21.00 SP v mladinski atletiki - 21.30 V zagonu - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Jack Lemmon, intervju TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Magazin za mamo in očeta - 12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.20 Zorro in izgubljeno mesto, film - 15.00 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar -16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca -18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Policisti na motorjih, nan. -21.00 Zasilni vhod, film - 22.50 Dober večer -23.15 Smrtno nevarno poslanstvo, kriminalka -1.25 Koridor Love - 2.10 Dober večer TV Avstrija 1 6,05 Otroški program - 10.20 V iskanju zlatega otroka, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.55 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Kralj Gueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermuhlena -22.45 Poletni kabaret - 23.55 Oddaja o kulturi TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Vstaja v Indiji, drugi del pustolovskega filma - 12.00 Poročila - 12.05 Mednarodna reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Potovanje v vesolje, tretji del - 21.05 Kako se življenje igra - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Televizijski spored od 13. julija do 1 ulila 2001 Bravo tv - 12.55 Sposojena Zemlja - 13.25 Delta - 13.55 Formula 1 za VN Anglije, trening -15.05 Naše stoletje - 15.30 Cerkve iz obdobja Arpadovičev - 16.00 Mreža - 16.30 Prenos nogometne tekme - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Veliki skok, komedija - 21.50 SP v mladinski atletiki - 22.25 Čudežni svet - 23.20 Zmagovalci, drama TV MADŽARSKA 2 6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Knjiga o džungli - 11.00 Spinidžeri - 11.25 Prijatelji -11.55 V divjini - 12.45 Herkul - 14.00 Sinbadove pustolovščine - 14.35 Pustolovščine mladega Herkula - 14.55 Rojeni za svobodo - 15.45 Charlie, družinska opica - 16.40 Zakladi Južnega morja - 17.40 Tarzan - 18.30 Dejstva -19.00 VIR, več kot telesni stražar, nad. - 20.00 Na vrhu, film - 23.40 Neskončne meje - 0.30 Smrtni užitek, erotični film TV Avstrija 1 6.20 Otroški program - 11.15 Disneyev festival - 12.10 Šaljivec Carey - 12.35 Življenje in jaz -12.55 Simpsonovi - 13.20 Princ iz Bel Aira -13.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 15.30 03 Austria Top 40 - 16.15 Sabrina - 16.35 Roswell - 17.25 Beverly Hills 90210 - 18.05 Srček -18.55 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Moj očka heroj, filmska komedija - 21.45 Patriot -23.10 Ninja bojevnik, akcijski film TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zaklad Aztekov, pustolovski film -11.05 Piramida boga sonca, pustolovski film -12.45 Mexico City - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Špijonaža, film - 14.45 Gospodje z belim telovnikom, film - 16.15 Podobe Avstrije - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Nori par - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hiti in zvezde v Gasteinu - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.25 Rapparazzi -23.15 Pes iz gradu Blackwood, kriminalka /r Nedelja, 15. 7. TV SLOVENIJA 1 08.00 Živ žav 09.55 Nedeljska maša, prenos z Golega 11 .00 Srečanja z živalmi, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 12 .00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.35 Tedenski izbor 15 .30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Vino moje dežele 18.45 Risanka 18,50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik 20.05 Zapisano v krvi, italijanska nadalj. 21.40 Intervju 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Film TV SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 08.15 Prodaja 08.45 Tedenski izbor 10.55 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 11.25 V duhu glasbenega in plesnega izročila 12,00 TV prodaja 18.35 Svet. pok. v veslanju, posn. iz Miinchna 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje 21.00 Nadaljevanka 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 22.30 Večer Kurta Weilla 22.55 Polet čez ocean, opera 23.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja - 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji - 10.00 Panda Jin Jin - 10.30 Oliver Twist -11.00 Črni Kozak - 11.30 Robocop oddelka Alfa - 12.00 Mladi Herkul -12.30 Brata - 13.00 Skoraj popolni par - 13.30 Formula 1: Silverstone, prenos dirke za VN Angleije - 16.00 Antiobiotiki - 16.30 Gorski zdravnik - 17.30 V napačnih rokah, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Nedeljski film: Radijski umori, ameriški film - 22.00 Tat zavedno - 22.50 Detektiv pod krinko, ameriški film - 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 9.50 Spartak, ameriški film - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Popn Roli - 14.30 Poslednja meja - 15.20 Nedeljska matineja: Pogrešani starši - 17.10 Adijo, pamet - 18.05 Hughleyjevi -18.35 Merlose Plače - 19.30 Hughleyjevi - 20.00 Lov za zakladom - 20.50 Sheena, kraljica džungle - 21.40 Zaljubljeni dekleti - 23.20 Adrenalina IDEA TV - KANAL 10 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru - 10.30 Iz našega studia: Predstavljamo PE Zavarovalnice Adriatic Murska Sobota - 10.55 Goran Bregovič na Len-tu - 11.10 Nova avtobusna povezava med Slovenijo in Črno goro - 11.50 Intervju: Jože Veren - 12.05 Anketa - 12.10 Koncert Slovenske vojske - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Pregled dogodkov tedna - 13.45 Slavnostna seja Mestnega sveta občine Murska Sobota TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 12.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.00 As intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 14.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 14.45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.45 1 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 16.45 Slavnostna seja v počastitev 16. julija, praznika Mestne občine Murska Sobota, posnetek. 17.30 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 17.35 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Mr. Musič, film za otroke -9.30 Otroški program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in .dobrota - 14.00 Ruska avantgarda, dokumentarni film -15.00 Zlata dekleta, nan. - 15.25 Poročila -15.35 Raziskovalec, serija - 16.40 Življenje, ki prihaja, nad. - 17.35 Dihalne vaje, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.05 Samo dvakrat se živi, britanski film - 23.05 Madigan, humoristična nanizanka -23.35 Poročila - 23.50 Stičišča svetovnih kultur: Maji - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 7.55 Policija, nan. - 10.50 Naša zemlja, nad. -15.05 Žarišče sonca, nad. - 16.50 Briljantina -17.20 Risanka - 17.55 Viza: Slovaška - 18.30 Ksena, nan. - 19.15 Iz fotoalbumov - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Bahami - 20.50 Poročila - 21.00 Mesečina -21.50 Prvo delo, dokumentarni film - 22.20 Vedro krvi, ameriški film - 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Formula 1, prenos dirke iz Velike Britanije - 16.00 Veslanje: finale svetovnega pokala, posnetek iz Miinchna - 17.15 Juan Antonio Samaranch - predsednik MOO-a, dok. film - 17.35 Košarka WNBA magazin - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program -20.15 Vesoljski otok 1 (12/26) - 21.00 Rock klub: Alanis Morisette - 22.00 Šport danes -22.20 Kajak - kanu, reportaža iz Zagreba -22.35 Ethno Ambient Salona 2000: Izrael -23.30 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 7.45 Odpihnjeno kraljestvo, gledališka predstava - 8.55 Čas počitnic, nad. - 9.25 Glavni trg -11.00 Kako ljubek je tvoj dom, verska oddaja -11.25 Kanon -12.00 Poročila opoldne - 12.10 Minute sreče - 12.40 Tv-klinika - 13.05 Evropski popotnik - 13.30 Skrajnosti - 13.50 Formula 1 za VN Anglije - 16.05 Vesela novica - 16.30 SP v mladinski atletiki - 17.30 Kovček, turistična oddaja -18,00 Madžari na ozemlju ljudožercev - 18.30 Dojemanje na višjem nivoju -19.30 Tednik -19.45 Poročila - 20.05 Inkakodalje?, kabaret - 21.00 SP v mladinski atletiki - 21.40 Evropski maraton v kajak-kanuju - 22.10 Gol! - 23.25 Komorna glasba Tamasa Varge in Marije Kovalske TV MADŽARSKA 2 6.00 Jutranje misli - 6.30 Priča - 7.00 Matineja -9.00 Cartoon Network - 11.00 Knjiga o džungli -11.30 Prijatelji -12.00 Šport - 12.40 Popotnik skozi čas - 13.20 Banditi z Missurija, vestern - 15.00 MačGyver - 15.55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG - častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Gola pištola 2, komedija - 21.45 Columbo, nad. - 23.45 Y-akti - 23.55 Svet interneta - 0.45 Dovoljeno je stopiti na travo, komedija TV Avstrija 1 6.00 Otroški program - 11.00 Na pomoč, moji družini se meša, filmska komedija - 12.30 Šport - 13.00 Formula 1, prenos dirke iz Velike Britanije - 16.00 90 let Austrie: Nogometna tekma Austria Memphis - Bayern Memphis, prenos z Dunaja - 18.15 Koroški Ironman Austria, posnetek iz Celovca - 18.55 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Porota, srhljivka - 22.40 Kolumbo -23.55 Kraj dejanja TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Schlemmerjevo potovanje po Italijia: Apulija - 9.35 Gottfried von Einem -10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Pogled v deželo - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Domotožje po tebi, moja zelena dolina, film -17.05 Domovina - 17.55 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Melodija src, romanca - 21.45 Poročila -21.55 Deja Vu, drugi del - 23.00 Kapučino mešanica, TV-film - 0.30 Obožujem tvojega sina, film ( (Ponedeljek, 16. 7. TV SLOVENIJA 1 7.55 Napovedniki 8 .00 Tedenski izbor 13.00 Poročila 1 3.10 Vremenska panorama 13 .25 Tedenski izbor 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila 16.45 Tomažev svet: Med dvema ognjema 16.50 Telebajski, ponovitev 17.15 Radovedni Taček: Olje 17.45 Drugačni 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik 20.05 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Življenje slovenskega otoka, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.50 Branja 22.55 Michael Palin predstavlja Hemingwaya 23.45 Drugačni TV SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 14.25 Napovedniki 15.00 Tedenski izbor 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka. 17 .00 dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18 .00 Peta hiša na levi, družinska hum. nan. 18.30 Jasno In glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Mogočne konstrukcije 21.00 Studio City 22.00 Med sosedi, ameriška nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 8.30 Oprah Show - 9.30 Vse za poljub -10.30 Črni biser- 11.20 Obala ljubezni- 12.10 TV Dober dan - 13.00 TV prodaja - 13.30 Bolnišnica upanja -14.20 Zakon v Los Angelesu - 15.45 Oprah Show: Povprašajte dr. Phila - 16.40 Obala ljubezni -17.30 Črni biser - 18.20 Vse za poljub - 19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 20.50 Naša sodnica -21.40 Seks v mestu -22.10 Možje v belem - 23.00 Teksaški mož postave - 23.50 M.a.s.h. KANAL A 9.00 TV-prodaja - 9.30 Mladenič v modrem -10.25 Policisti s srcem - 11.20 TV-prodaja -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 TV-prodaja -14.15 Skrita kamera - 14.454 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija - 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret - 18.30 Tretji kamen od sonca -19.00 Jack in JIH - 20.00 Filmska uspešnica: Skriti zaklad, ameriški film - 22.10 Seinfeld - 22.40 Zvezdna vrata - 23.30 Zvezdna vrata - 0.20 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL 10 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja -15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 10 let Video-sekcije Berlin - 16.00 Kanal A - 20,00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 22. mednarodno športno srečanje - 20.45 Atletski miting ob občinskem prazniku v Murski Soboti - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Parni, valjak in njihovih 25 let, 2. del koncerta. 21.10 Mamine maže, film. 22.45 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke In mladino - 11.25 Živali in ljudje, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Damon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Svet zabavništva, serija -15.35 Južni Brooklin, nan. - 16.20 Glasba - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče. __ _ .. _ -------— .m Televizijski spored od 13. \u\Via do T3. \u\Wa ZOBA - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.05 Črne srajce, dokumentarni film - 21.10 Turistični magazin - 22.25 Odmevi dneva - 22.45 Seks in mpsto, nan. - 23.10 Družina Soprano, nad. -23.55 Nikita, nan. - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zakon in red, nan. -18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Zahodni krilo, nan. - 22.05 Tat sendvičev, italijanski film - 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.00 Črno_ belo v barvah - 22.05 Zlobne ulice, ameriški film -23.55 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 -Romski magazin - 13.25 Domovina - 13.55 Naša dediščina - 14.10 Zdravnica Marlene, nad. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica -16,30 Otroci o očenašu - 16.50 Ostani z nami -17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.25 Imate pet minut časa? - 17.35 Ura sprejema - 18.00 Poročila - 18.10 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Kje in koliko? - 21.40 112 ekstra- 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Skupina za umore, nan. TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžarska galerija - 12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.15 Dovoljeno je stopiti na travo, film - 15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar -16.20 Ranjena srca - 17.00 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca -18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Roparji izgubljenih zakladov, nad. - 21.00 Kolo usode, komedija - 23.15 Dober večer - 23.45 Mobilparty - 0.00 Profiler, nan. -0.10 Morsko oko - 0.50 Morsko oko - 1.30 Svetovni popotniki - 2.00 Dober večer TV Avstrija 1 7.05 Otroški program - 10.15 Na pomoč, moji družini se meša, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira- 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Asterix v Ameriki, risani film - 21.35 V iskanju zlatega otroka, pustolovski film - 23.05 Nikita TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Gospodje z belimi telovniki, film - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 idea tv POMURSKA REGIONALNA televizija kanat w 38UHF Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grad moje matere, drugi del filma TV SLOVENIJA 1 7.50 Napovedniki 7.55 Tedenski izbor 12.55 Marketing 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.15 Tedenski izbor 16.00 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila 17.10 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka 17.46 Jean Cocteau, francoska dok. oddaja 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik 20.05 Tramontana, francoska nadaljevanka 20.55 Aktualno 21.50 Marketing 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.50 Pet minut nežnosti, hrvaška drama 23.40 Jean Cocteau, francoska dok. oddaja TV SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 Napovedniki 15.00 Tedenski izbor 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Dr. Yuinnova, ameriška nanizanka 18.00 Rožni grič, ameriški film 20.06 Slovenska polka in valček 21.00 Četverica, brazilski film 22.40 Zgodbe ob koncu tedna, poljska nan. 23.35 Obračun, slovenski kratki film ' 23.45 Dama v belem, slovenski kratki film 23.65 Vdovstvo Karoline Žašler, slov, film 01.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show - 9.30 Vse za poljub - 10.30 Črni biser - 11.20 Obala ljubezni - 13.00 Tv prodaja - 13.30 Bolnišnica upanja - 14.20 Zakon v Los Angelesu - 15.15 TV prodaja - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil o poroki - 16.40 Obala ljubezni -17.30 Črni biser - 18.15 Miss Slovenije - 18.20 Vse za poljub - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita - 21.40 Seks v mestu - 22.10 Špiclji - 23.00 Teksaški mož postave - 23.50 M.A.S.H. - 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV-prodaja - 9.30 Mladenič v modrem - 10.25 Policisti s srcem -11.20 TV-prodaja -11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.445 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze: Nova generacija - 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret -18.30 Tretji kamen od sonca - 19.00 Jack in JIH - 20.00 Akcijski film: Tank - 22.00 Seinfeld - 22.30 Zvezdna vrata - 0.10 Mozaik Slovenije IDEA TV - KANAL 10 10.00 V znamenju športa - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika - 16.30 22. mednarodno športno srečanje - 15.45 Atletski miting ob občinskem prazniku v Murski Soboti -16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Pogovor z direktorjem Dušanom Bencikom o Prekmurski vasi in Termah 3000 v Moravskih Topli cah - 20.45 Utrinki iz Berlina - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zavezani generacijam zaznamcev, dokumentarna oddaja. 10.00 Parni valjak in njihovih 25 let, 2. del koncerta. 11.00 Videostrani. 17.40 Avtomatizacija poživi življenje, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Skrbimo za zdravje: Kožne bolezni - pso-riaza. 19.20 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Popotniške razglednice: Nova Zelandija. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 9.50 Koledar - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mladino - 11.25 Živali in ljudje, serija - 12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Da-mon, nan. - 13.55 Felicity, nan. - 14.45 Svet zabavništva, serija - 15.35 Južni Brooklin, nan. - 16.20 Glasba - 16.36 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja -20.40 V ospredju - 22.15 Odmevi dneva - 22.35 Seks in mesto, nan. - 23.00 Družina Soprano, nad. - 23.50 Nikita. nan. - 0.35 Nočni program TV HRVAŠKA 2 17.20 Zahodno krilo, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Cosby.Show - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.40 Človeško telo, serija - 22.35 Leteči odred, nan. - 23.20 Umetnine svet, muzejev TV HRVAŠKA 3 17.10 Košarka WNBA Ali Star, posnetek - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - ...Film: Zadnje poletje - Georges Mandel - 22.30 Monoplus - 23.10 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Telovadba z Norbijem - 8.40 Letalska družba Modro nebo, nan. - 9.30 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 - Srbski ekran - 13.26 Unser Bildschirm - 13.55 Izbor iz opusa Szabolosa Fenyesa - 14.15 Pisma iz samostana, Nevarnost, tv-noveli -15.30 Šolska ulica - 16.30 EkOvizija - 17.00 Internet - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Minute za glasbo - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Letni časi - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 23.15 Ljubezensko gnezdo, film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.06 Milady - 9.25 Popotnik skozi čas - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžarska galerija - 11.50 Okno v Evropo - 12.20 Riviera, nad. - 12.50 Čvekafon - 13.10 Išče se bogata ženska, film -15.05 Marimar - 15.30 Obalna straža - 16.15 Igra in zabava za denar -16.20 Ranjena srca - 16.50 Fiorella - 17.35 Igra in zabava za denar - 17.40 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Kolo sreče, kviz - 19.30 Divji angel - 20.00 Angel varuh Karibov, nad. - 21.00 Modri tornado, film -22.40 Dober večer - 23.10 Nori na ljubezen, film -1.05 Svetovni popotniki - 1.35 Madžarska jutri TV Avstrija 1 6.40 Otroški program - 10.30 Asterix v Ameriki, risani film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Kralj Oueensa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezen na klic, srhljivka - 21.50 Nina, TV-film - 23.20 Mož njenih sanj, TV-1 0.50 Erotični dnevniki Davida Duchovnyja TV Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata del 10.15 Domotožje po tebi, moja zelena dolir - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12 dnik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuh napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -Bogati in lepi - 16.00 Sveže kuhano je naj dobljeno - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 l zum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki -Ogled - 23.05 Križem kražem - 0.00 Čas v (V Sreda, 18. TV SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor 12.55 Marketing 13.00 Poročila 1 3.10 Vremenska panorama 13.50 Tedenski izbor 13.50 Obzorja duha 14.20 Lisjaček Zvitorepček, madž. risan 16.30 Poročila 16.45 Pod klobukom 17.25 Enciklopedija znanja 17.35 Marketing 17.45 Svet narave 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik 20.05 Sedmi pečat: srečanje z Venero, angleško-francosko-italijanska ko[ 22.00 Marketing 22.10 Odmevi 22.40 Kultura 22.55 Marketing 23.00 Orkester slovenske filharmonije 00.30 Svet narave, angleška poljudnozn; stvena serija TV SLOVENIJA 2 8 .00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.00 Tedenski izbor 15.00 Videospotnice 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizat 16.55 Marketing 17.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 18.00 Rožni grič, ameriški film 20.05 Slovenska polka in valček 21.00 Četverica, brazilski film 22.40 Zgodbe ob koncu tedna 23.35 Obračun, slovenski kratki film 23.55 Vdovsko Karoline Žašler, slov, filr 01.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show - 9.30 Vse za poljub -Črni biser - 11.20 Obala ljubezni - 12.10 T ber dan - 13.00 TV prodaja - 13.30 Boln upanja - 14.20 Zakon v Los Angelesu -TV prodaja - 15.45 Oprah Show: Dr. Phil o ki - 16.40 Obala ljubezni - 17.30 Črni b 18.20 Vse za poljub - 19.15 24 ur - 20. Dober dan - 20.50 Nikita - 21.40 Seks v - 22.10 Špiclji - 23.00 Teksaški mož pos‘ 23.50 M.A.S.H. - 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9 .00 TV prodaja - 9.30 Mladenič v mod 10.25 Policisti s srcem - 11,20 TV-pro 11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvt 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel 15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze generacija - 17.10 Providence - 18.00 D za umret -18.30 Tretji kamen od sonca -Jack in JIH - 20.00 Komedija zmešnjav - «■1 12. julij 2001 OGLASI 27 Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik (v nadaljevanju Razvojni javni sklad Lendava). Glavna (Partizanska) ulica 9, Lendava, objavlja na podlagi 4. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj Stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje v najem in sklepa nadzornega sveta Razvojnega javnega sklada Lendava z dne 6.7.2001 RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in zamenjavo neprofitnih stanovanj L Predmet javnega razpisa je oddaja: • enega stanovanja v Dobrovniku 297/b, • enega stanovanja v Kobilju 3 5/a, • enega stanovanja v Lendavi, Tomšičeva ul. 6 • ter vsakega dodatnega pridobljenega ali izpraznjenega neprofitnega stanovanja na območju občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik. II. Upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem so državljani RS, ki imajo stalno bivališče v eni od občin, navedenih v zadnji alinei I. točke, in katerih bruto mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2000 presega višino, ki znaša • za otroka do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 55.584 SIT, • za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 65.167 SIT, • za otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 80.510 SIT, • za odrasle 52 % vsakokratne povprečne plače v državi ali 99.667 SIT. in ne presega višine (povprečni neto mesečni dohodek v letu 2000), ki znaša: • za posameznika 217.240 SIT, • za dva člana gospodinjstva 181.033'SIT, • za tri člane gospodinjstva 144.826 SIT, • za štiri člane gospodinjstva 126.723 SIT, • za pet ali več članov gospodinjstva 120.689 SIT. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo prosilci s stalnim bivališčem v občini, kjer je prosto stanovanje. III. Na razpisu ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj, in državljani, ki so lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše. Na razpisu ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. IV. Kriteriji za sestavo prednostnega reda Prednostni red bo sestavljen na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj Stanovanjskega sklada občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje v najem. V. Vloge in dokazila V <>ge za najem ali zamenjavo neprofitnega stanovanja dobijo prosilci na sedežu Razvojnega, finančnega in nepremičninskega javnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik. Glavna (Partizanska) ulica 9, Lendava in na sedežih prej navedenih občin. V« vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: ' podatke o denarnih prejemkih in skupni delovni dobi vseh članov gospodinjstva (potrdi izplačevalec prejemkov), • podatke o stalnem prebivališču in številu družinskih članov ter njihove rojstne podatke (potrdi Upravna enota Lednava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava, tudi pristojni krajevni uradi), • podatke o premoženjskem stanju (potrdi Davčna uprava RS, izpostava Lendava). Vlogi je treba priložiti naslednje listine: • potrdilo o državljanstvu vlagatelja, • pri ustreznem upravnem organu registrirano najemno pogodbo, veljavno podnajemno pogodbo, kupoprodajno ali darilno pogodbo oz. sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva vlagatelj, , , • originalno ali overjeno kopijo spričevala, diplome ah drugi dokument, s katerim vlagatelj dokazuje najvišjo stopnjo dosežene šolske izobrazbe vlagatelja in njegovega zakonca, • potrdilo ZZZS, OE Murska Sobota, o morebitni trajni vezanosti vlagatelja ali njegovega družinskega člana na invalidski vo-ziček • izvid ali mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oz. komisije za razvrščanje, če RFC za* - invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo ali - družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ah duševno in telesno motnjo; . • v primeru nosečnosti v družini se ta upošteva pri števdu družinskih članov le ob predložitvi zdravniškega potrdila, • v primeru, da udeleženec razpisa navaja da je podnajemnik ah najemnik profitnega stanovanja, mora vlogi priložiti dokazila o -plačevanju podnajemnine ah profitne najemnine, • v primeru da udeleženec razpisa navaja, da stanuje pri starših ali sorodnikih, mora vlogi priložiti potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti, ... • v primeru, da udeleženec razpisa navaja, da biva v neprimernem stanovanju, mora vlogi priložiti točkovalm zapisnik, iz.katerega je razvidno, da je stanovanje točkovano z največ 110 točkami; če udeleženec razpisa prebiva sam ali z družino v stanovanju, ki ni točkovano, opravi točkovanje strokovna služba S Ič 1 '1 f I d • v primeru, da udeleženec razpisa nima sklenjene najemne ali podnajemne pogodbe, mora vlogi priložiti izjavo o velikosti bivalnih prostorov in lastništvu le-teh. n...... določili odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neproht nih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/00) V II. Rok za vložitev vlog VIobo s oriloaami je treba vložiti do 31 ■ 7. 2001 • po pošti na naslov: Razvojni javni sklad Lendava, Glavna (Partizanska) ulica 9,9220 Lendava ali • jo oddati osebno na sedežu sklada na zgoraj navedenem našlo-vu. Izid razpisa bo objavljen predvidoma v 60 dneh od roka za dopolnitev vlog na oglasnih deskah občin iz Jruge almee I. točke tega razpisa. Vsi udeleženci razpisa bodo obveščeni o uvrstitvi na prednostni vrstni red. motorna vozila ALFA ROMEO 1,3, letnik 1990, registriran do januarja 2002, potreben popravila motorja, za 100.000 SIT prodam. Tel.: 521 18 65. m8876 FIATTIPO 1,4 IES, letnik 1993, kovinsko srebrne barve, registriran do oktobra, 5-vratni, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 031 263 92.4, zvečer. m8879 JUGO KORAL 55, registriran do septembra, prodajo. Tel.: 551 10 74. m8914 JUGO 45, registriran do maja, prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: 546 12 21. m8919 RENAULT 5, letnik 1990, prodam in kupim GOLF D. Tei.: 031 276 421. m8929 OPEL CALIBRO, letnik 1992, črne barve, prodajo. Tel.: 031 891 884. m8931 VW HROŠČ, letnik 1965, prodam. Tel.: 041 914 247, 582 14 74. m8936 MOTORNO KOLO CTX 80, lepo ohranjeno, prodam.Tel.. 041 816 196. m8937 BMW 518t z vso opremo, letnik 199 L prevoženih 170.000 km, pro- Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Namesto cvetja za pokojnega Jožefa Kermana iz Lipovec sosed Štefan Pivar z družino - 3.000,00, družina Katice Legen iz Lipovec - 3.000,00, družina Marjana Forjana iz Lipovec - 3.000,00, Hokejski klub Lek Lipovci -10.000,00, družina Štefana Mesariča iz Lipovec -3.000,00, družina Jožefa Škafar iz Lipovec- 3.000,00, sosed Jožef Tivadar z družino - 3.000,00, Rajbarovi iz Lipovec - 3.000,00, družina Žalig - Peterka iz Gančan - 2.000,00, družina Marije Santro iz Bratonec -3.000,00, družina Gerenčer Lipič iz Strehovec -5.000,00, Marija Joha iz Strehovec -3.000,00, družina Jožefa Lebarja iz Lipovec - 3.000,00, družina Štefana Zvera iz Murske Sobote - 3.000,00, družina Zver Kozic iz Murske Sobote -3.000,00, družina Alojza Forjana iz Melinec - 3.000,00, družina Mesarič iz Filovec - 3.000,00, Kristina Nemec iz Filovec - 3.000,00, družina Štefana Ivaniča iz Nemčije - 10.000,00, sosed Alojz Tratnjek z družino - 3.000,00; Milka Karba, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojno Marijo Lipič, Cuber -4.000,00; Zlata Balek, Murska Sobota, namesto cvetja za pokojno Marijo Lipič, Cuber - 4.000,00; Karel Karba, Tr-senjakova 26, M. Sobota, namesto cvetja za Marijo Lipič 4.000,00. dam. Tel.: 02 461 22 20, 031 574 838. m8878 IBIZA 1.4, modre barve, reg. do decembra, prodajo. Tel.: 562 10 10. m8955 ' MERCEDES MB 100 SPRINTER, registriran do 25. 2. 2002, primeren za prevoz konfekcije, zelenjave ali pohištva, kason velikosti 17 m3, prodam. Tel.: 541 20 60. m8957-l 1 živali V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam starejšo prenovljeno hišo. Tel.: 521 18 65. m8960 HIŠO, medetažno, v Ljutomeru, za 16.500.000,00 tolarjev prodajo. Tel.: 031 814 657. m8963-8 kmetijski pridelki i KROŽNE BRANE, 20 DISKOV, traktorsko koso, dvojni rez in trosilec umetnega gnojila prodam. Tel:. 031 317 947. m8956 TRAKTOR STEYR 182 z reduktorjem, STEYR 15 KM, prodam. Stanko Lenarčič, Ropoča 51, tel.: 557 11 62. m8966-l 1 razno NESNICE, mlade hisex, rjave in gra-haste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Ben-čec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m8887 MALE PUJSKE PRODAJO. Tel.: 524 12 09 m8917 DVE VISOKO BREJI TELICI ugodno prodam. Beznovci 25. m8927 TRI KRAVE po izbiri prodajo. Tel.: 546 20 37. m8930 ■ MLADIČE BERNSKIH PLANŠARJEV prodam. Tel.: 571 13 45. m8946 KUPIM PRAŠIČE IN TELETA OD 50 DO 100 KG. Tel.: 041 726 697. m8947 TELICE, breje 7 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 031 705 650. m8948 DVE KOZI ZA NADALJNJO REJO IN ENO ZA ZAKOL prodam. Tel.: 541 24 06. m8959 KRAVO z moškim teletom, staro 4 leta, kontrola A, prodam. Tel.: 571 16 87. m8965-9 posesti KVALITETEN CHARDONEY, odprti ali ustekleničeni, buteljke, prodam. Tel.: 575 18 77 ali 041 77 33 70. m8923 OVES IN AJDO PRODAM Tel.: 525 10 77. m8901 VEČJO KOLIČINO KORUZE prodam.. Tel.: 570 14 10. m8915 VINO iz Kapelskih goric, polsladko, prodam. Tel.: 031 397 802. m8925-4 kmetijska mehanizacija DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo (kavč, dva fotelja) ugodno prodam. Rakičan, Prešernova 28, tel.: 524 13 87. m8903 Preklicujem veljavnost HK št. 13198-7, izdane pri HKS Panonka na ime Ludvik Barbarič, Sebeborci 52. m8908 SILOSE ZA SKLADIŠČENJE ZRNJA in stroj za peskanje. Tel.: 790 07 81 ali 041 730 889. m8949 BETONSKO STREŠNO OPEKO rabljeno, 200 m2, prodam. Tel.: 531 13 91. m8950 RAZNE STARINE, TUDI POHIŠT- VO, KUPIM. Plačam takoj. Tel.: 041 520 203. m8961 FIESA - UGODNO POLNI PENZION ZA ODRSLE: 4.400 do 5.500 SIT, od 12 let 3.400 do 4.200 SIT. Tel.: 515 35 76 ali 031 692 227. m8964-6 delo LOKAL PRI BOLNIŠNICI, 70 m2 za gostinsko, lekarniško dejavnost, damo v najem. Tel.: 532 14 34. m8893 V SKLOPU GOSTILNE DAJO V NAJEM POSLOVNI PROSTOR, 45 m2, za različne dejavnosti. Tel.: 543 1 1 21. m8897 DVOSOBNO STANOVANJE V CEN TRU M. Sobote oddam. Tel.: 041 733 930. m8906 HIŠO, OPREMLJENO, TER VINOGRAD S KLETJO IN VSO OPREMO ZA OBDELAVO IN KLETARJENJE, Vaneča 48 b (blizu M. Toplic), prodam. Tel.: 02 546 10 59, GSM 041 705 O65.m8912 STANOVANJE, 80 m2, v centru Bel-tinec, prodamo. Tel:: 541 23 07. m8934 DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI, z veliko parcelo, prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m8939 RABLJENE KMETIJSKE STROJE odjemalec silaže, trosilec hlevskega gnoja, obračalnik pajek, silo kombajn, balirko (oglate bale), prodam.Tel:. 041 417 562, Popravilo kmet, strojev, Oswald, Voranc 29, 2319 Poljčane. m8870 PRODAM IN DOSTAVIM rezan les za ostrešje, deske, late, brune, opaž, talni ladijsko pod. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s.p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m8872 . TRAKTOR STEYR 430 B, z originalno kabino, prodam. Tel.: 041 803 594. m8880 ENOFAZNI DROBILEC (šrotar) in komplet posteljo, prodam. Tel.: 522 12 34. m8883 TRAKTOR FENDT 4X4,120 kM in traktorja MS 4 x 4,90 in 80 KM, balirko za kvadratne bale prodam, Tel.: 041 571 876. m8910 TRAKTORSKI PRIKLJUČEK ZA ŽAGANJE DRV, vile za okrogle bale, mulčar 1200 in 1500 mm, prodam. Tel:. 581 17 50. m8916 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA prodam. Tel.: 549 13 40. m8918 PRIKOLICO, Tehnostroj, 2,5-ton-sko, prodam. Tel.. 553 11 02. m8922 KOMBAJN DURO DAKOVIČ 770, letnik 1989, balirka za oglate bale, Fiat, 14-tonsko prikolico, dvo- in tri-brazdne obračalne pluge, 4-brazdne pluge ter traktorsko koso in 3 m krožne brane, prodam. Tel.: 041 914 247,582 14 74. m8935 KV KUHARICO ZA DELO V NEMČIJI IŠČEJO. Gasthof zum Hirsch Bertalanič, Freundental, tel.: 02 546 15 36. m8953 KOMERCIALIST NA TERENU - pogoj 5. stopnja izborazbe, osebni avtomobil, urejenost, komunikativnost. Pisne ponudbe na naslov: Forma Brežice, d.o.o., Črne 68, 8250 Brežice. m8967 PRODAJALKO ZAPOSLIMO ZA NEDELOČEN ČAS v trgovini v Murski Soboti. Informacije samo osebno v ponedeljek od 8. do 9. ure - Ele-gant Shop, Slomškova 29, M. Sobota. m8968-3 storitve Zdravljenje bolezni srca in ožilja, notranjih organov, dihal, kroničnih vnetij, revme, alergije, bolezni kosti, sklepov in hrbtenice, druge bolezni in odprava psihičnih napetosti in drugih stresnih stanj. Nudimo sončenje v solariju in organiziramo srečanja za nevezane. »Zdravilni dotik«, Gederovska 14, Čer-nelavci, tel.: 521 18 28. m8958-l DAMIR BANFI VEŠČICA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. Po sklepu nadzornega sveta Razvojnega, finančnega in nepremičninskega javnega sklada občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik z dne 6.7.2001 Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana (v nadaljevanju Razvojni javni sklad Lendava) objavlja zbiranje ponudb za nakup prostih stanovanj v občinah Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik Razvojni javni sklad Lendava namerava z zbiranjem ponudb za nakup prostih stanovanj, ki se nahajajo v zgoraj navedenih občinah, odkupiti prosta stanovanja. Ponudbe lahko oddajo fizične in pravne osebe. V ponudbi je potrebno navesti: • točen naslov, kjer se stanovanje nahaja, • točno površino in lego stanovanja, • opremljenost stanovanja, • ceno za ponujeno stanovanje s pogoji plačila kupnine. K ponudbi je potrebno priložiti dokaz o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajno pogodbo). Stanovanja, katera so fizične osebe odkupile pod pogoji stanovanjskega zakona in jih ponudijo v odkup, morajo biti dokončno poplačana. Pisne ponudbe je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »Ponudba za prodajo stanovanja« na naslov Razvojni javni sklad Lendava, Glavna ulica 9, 9220 Lendava. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. Ponujena stanovanja v odkup morajo biti bremena prosta. Omogočen mora biti vpis lastništva v zemljiško knjigo. Ponudniki morajo omogočiti ogled ponujenega stanovanja v odkup po predhodnem dogovoru. Davek in vse stroške v zvezi s pogodbo plača prodajalec. TEL.: (02) 53 4« 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, prezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c„ MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 Oh, kako čas hiti, kot da še včeraj bi skupaj bili. Čeprav te že tri leta, mama, več med nami ni, na grobu sveča zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN 5. julija so minila tri leta od takrat, ko je prenehalo biti srce ljubljene žene in mame Erike Škaper iz Vaneče Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni 28 ZAHVALE___________•________12. julij 2001 f BHI Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka ZAHVALA V 93- letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta Frančiška Kapun roj. Gaberc, iz Veržeja Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti, gospodu župniku, pevcem in govorniku. Vsi njeni - hčerke in sinovi z družinami Teman oblak izza gore privlekel seje nad polje, nad poljem v sredini je obstal, nebo je čez in čez obdal. (S. Jenko) Nepričakovano nas je zapustil Uroš Gomboc dijak 1. d Gimnazije Murska Sobota Ohranili ga bomo v trajnem spominu Dijaki in delavci Gimnazije Murska Sobota ZAHVALA 29. junija 2001 me je v 72. letu zapustila moja draga sestra prof. Nikica Brumen iz Trstenjakove 11 a v Murski Soboti Z bolečino se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali v najtežjih trenutkih, mi pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dobrodelne prispevke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji tako izkazali spoštovanje. Zahvala velja dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, upokojencem in znancem. Iskrena hvala zdravnikom in ostalemu osebju bolnišnice v Rakičanu, kakor tudi njeni osebni zdravnici. Za besede slovesa se toplo zahvaljujem ravnatelju Pokrajinske študijske knjižnice v Murski Soboti in predstavniku Zveze borcev, za odpete pesmi pa upokojenskemu pevskemu zboru. Prav lepahvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sestra Smiljana in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Alojzija Kosednar iz Murskih Črnec x Lepa hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala darovalcem vencev, cvetje in sveč, kakor tudi vsem, ki ste darovali za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici Aniti in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Draga prababica Imeli smo te radi, zato smo ti prinašali iskrico veselja ob vsakem našem obisku. Pravnuki: Nina. Sven, Sandra, Aleš, Sonja, Uroš 13. julija mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi V SPOMIN Karel Škerlak iz Markovec Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsz njegovi najdražji Na pragu 90. leta je na svoj rojstni dan sklenila življenjski krog moja ljubljena mama, tašča, babica in prababica Ana Goldinskij roj. Abraham Zahvaljujemo se zdravnikom dr. Arpadu Norčiču, dr. Borisu Kousu za zdravljenje v bolnišnici, dr. Miri Hrenovi, osebni zdravnici in zdravstvenemu osebju, ki so ji pomagali lajšati težke dneve njene hude bolezni. Hvala g. mag. Leonu Novaku za obiske v bolnišnici, doma in za molitve, darovane v cerkvi, ter sočutno izbrane besede slovesa. Hvala pevcem za pesmi slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej za toliko prečudovitega cvetja, za sveče in številne pisne in ustne izraze sočutja. Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Izkazana pozornost nas tolaži, da ne bo pozabljena. Njen duh nas bo spremljal v naših mislih in dejanjih. Murska Sobota, 6. 7. 2001 Žalujoči sin Ladi in vsi njeni, ki smo jo imeli radi Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vse do zadnjega si upala in se borila, da bolezen s trdno voljo boš prestala, pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči! ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila draga mama in babica Veronika Perš iz Šulinec 84 Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k počitku. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Vladimirja Hozjana iz Šulinec, posebna hvala' patronažni sestri Tinki Horvat za lajšanje bolečin in sosedi Esti za nesebično pomoč. Vsem iskrena hvala. Žalujoča: sin Drago in hčerka Marjana z možem Draga babica Pogrešal te bom - vnuk Stanko. Naložili so mi breme, ki ga bolno srce ni moglo preživeti, kakor ptica, ki z zlomljeno perutnico ne more več vzleteti. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi stric in boter Matija Hajdinjak duhovnik v pokoju iz Žižkov Ko smo te v nedeljo polagali v prerani grob na črenšovskem pokopališču, nam je vreme nagajalo, kot da bi se hotelo maščevati nad vsem, kar ni bilo prav v zadnjem času tvojega življenja. Dragi stric in boter, počivaj v miru. Tvoj nečak Robi z ženo in sinom Janom Stric Tjaš - mali Jan te zelo pogreša! Ni te na vrtu več ne med gredicami, ni te na polju več ne med meglicami. Ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča Marija Zver iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za zvonike ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, govorniku za izrečene besede, kolektivu Toko, moškemu pevskemu zboru iz Lipovec in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči mož Mihael, otroci z družinami in sestre Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko bil si ti med nami, a sedaj te ni. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož in oče, dedi in pradedi Vinko Hanc z Dolnje Bistrice 149 a Ob tej nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam stali ob strani. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Romanu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, vence, cvetje, sveče in za dobrodelne namene ter za izrečeno sožalje. Naj ti bo lahka zemlja in vedno boš v mislih z nami. Žalujoči: žena Marija, hči Agata, sin Drago z družinama ter sestra in brata z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi Dolnja Bistrica, 4. julija 2001 Saj to ne more biti res... Preveč želja si imel, da jih ne bi nikoli doživel... Ljubil preveč ljudi, da bi zdaj ostali brez tebe vsi... ZAHVALA Pretresljiv je spomin na 28. junij 2001 ob 7.37, ko nas je v 31. letu tragično zapustil naš preljubi mož, očka, sin, brat, vnuk, zet, nečak in bratranec Stanko Valeč iz Motovilec Ko pretreseni nad njegovo izgubo zaman iščemo ljubljeni obraz, se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke za dobrodelne namene ter ste našemu dragemu Stanku izkazali posebno spoštovanje, ko ste ga v tako velikem številu od blizu in daleč pospremili k njegovemu preranemu počivališču. Posebna hvala družinam Fartek in Čerpnjak iz Motovilec ter Recek iz Murske Sobote za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala gospodu škofu Gezi Erniši in gospe duhovnici Simoni Prosič za izbrane besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter gospe Marjanci Ferko Omahen za ganljiv govor ob odprtem grobu. Hvala Združenju šoferjev in avtoprevoznikov, še posebej g. Berdenu za poslednje besede, poslovnim partnerjem iz Ljubljane, Avstrije in Švedske, obrtnikom iz Motovilec OOZ Murska Sobota, Stankovim prijateljem iz.Motovilec, Sotine in Švedske ter ostalih krajev, sošolcem iz OŠ Rogašovci ter Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Zahvala Vesninim sošolkam iz Ljubljane in vsem ostalim prijateljicam, k* so ji v bridkih trenutkih stale ob strani. Hvala tudi vsem prijateljem družine Valeč iz Sotine, Danielovim prijateljem ter pogrebništvu Banh-Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ne boste pozabili! Z globoko žalostjo v srcu vsi tvoji Dragi očka! Hvala ti za tvojo mogočno ljubezen, ki me bo spremljala na vseh P°te mojega življenja. | s) Vedno te bom pogrešala, to