Naročnina mesečno ^^^^^ ______^^^^^ Ček. raiiun: Ljub- 25 za ^^ ^ IHpH^ g* MHPH^ H. stvo 40 Din - ne- W Jt^M Bf ^ ^ Mfc. A^V ^ ^ za ce- ^^^^^ ^^m ^^m ^^k ^Hr V J^^^ m J^^^^^ A^m loletno 96 za ^^^^^^ ^^M ^HB JHV B M^Uj^^J ^^M inozemstvo 120 Din ^ J^V flM ^^ fl^H M ^^^Bff fl^V Uredništvo je v ^^^^^^^ Kopitarjevi uL 6/111 ^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^ štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznik« JRZ in opozicija po volitvah Volivna nevroza je minula in pot za mirno in trezno presojo položaja, ki 6o ga ustvarile volitve minulo nedeljo, je prosta. Številke so izprego-vorile, in kar so povedale, je izven vsakega spora in dvoma; njihov pomen pa je še bolj jasen, če jih pravilno vrednotimo. Vlada je zmagala s tako večino, da ji je mogoče upravljati državo na temelju ljudskega zaupanja še trdneje in dosledneje nego doslej. V srbskih banovinah, vključivši dežele z mešanim prebivalstvom, je dr. Stojadinovič zbral tri četrtine srbskih glasov. Dr. Spaho je združil okrog sebe svoje muslimane. V Sloveniji znaša ramerje med dr. Korošcem in opozicijo okroglo 170.000 proti 45.000, to 6e pravi, da ima dr. Korošec za seboj tri četrtine prebivalstva v Sloveniji. Dr. VI. Maček pa je pobral večino hrvaških glasov. Napram cirka 1,600.000 vladnih glasov je zbrala opozicija vseh barv in strank okrog 1,300.000. Ta številka sania na sebi po svojih aritmetičnih edinicah gotovo ni majhna, če pa upoštevamo, kakor je treba, da ne predstavlja števila vseh dr. Mačkovih somišljenikov v smislu njegovega hrvatskega narodnega programa, ampak da pomeni le aritmetično vsoto vseh po vsej državi porazdeljenih nasiprotnikov sedanje vlade, naj so v še tako kričečem nasprotju z dr. Mačkovo politično in kulturno ter socialno ideologijo — potem ee pomen te številke zelo zmanjša in precej razvrednoti. Dobimo namreč, da znaša število dr. VI. Mačkovih resničnih pristašev po narodnem in državnopolitičnem programu okroglo 800.000, omejenih na dve hrvatski in na par narodno mešanih banovin, dočim je onih, ki 60 šli za dr. Mačkom zgolj s taktičnih razlogov, kakega pol milijona. Torej en milijon 300 tisoč glasov opozicije ne pomeni nobenega načelnega političnega programa ne v narodnem vprašanju naše države, ne z ozirom na poglede, ki vladajo v tem številu z ozirom na notranjo ureditev naše države, ne glede na smer, ki naj vodi našo državo na gospodarskem in socialnem Območju. Opozicija, ki v tem bistvenem pogledu na naše najbolj važne in aktualne probleme dejansko popolnoma izpade iz dr. Mačkovega političnega okvira, v katerega je bila vklenjena za nekaj mesecev samo iz taktične oportu-nitete brez vsake stalne programatične obveznosti — je torej quantit£ negligeable, to je, količina, ki v svoji skrajni bistveni raznoličnosti za vladanje in njega smer sploh ne pride v poštev. Politično stvarnost pomeni le število homogenskih hrvatskih narodnih glasov za dr. Mačka v hrvatskih pokrajinah, čeprav zaradi znanega tradicionalnega terorja seljaČkega pokreta ne predstavlja vseskozi točne podobe dejanskega razmerja političnih sil na Hrvatskem v okviru obstoječih dveh hrvatskih banovin in izven njih v območju hrvatskega na-rodno-kulturnega vpliva. To so torej v pravi luči v poštev prihajajoče politične silnice v naši državi, kakor jih je pokazal volivni rezultat, ki je bil dosežen v polni svobodi ljudsko samoodločitve. Rezultat volitev pod svobodoljubnim režimom dr. Stojadinoviča je ves politični svet tudi izven meja naše države razumel pravilno kot izraz dejanske nepotvorjene ljudske volje in ne kot goli humbug in teater, za kar je pravilno ocenil volitve pod bivšo diktaturo. Tako časopisje, ki je usmerjeno po osi Berlin —Rim, kakor tisk, ki izraža politično miselnost velikih demokracij, je v svojih komentarjih volivnega rezultata v Jugoslaviji soglasen v tem, da je z njim dokazana trdnost, stalnost in pravilnost politične notranje in zunanje smeri vlade dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha, ki je dobila svobodno zaupanje ljudske večine v državi, kar tudi za ves inozemski svet pomeni velik plus, naj ee deli v demokratično ali v avtoritarno polovico. Za ene, pa po znatnem delu tudi za druge, je važno, da je preteklo nedeljo v Jugoslaviji popolnoma propadel poizkus z »ljudsko fronto«, ki je bil navdihnjen po znanem masonskem središču vseh nemirov in homatij v Evropi — za oba tabora pa ni nič manj pomembno, da je zmaga dr. Stojadinovičevega režima še bolj okrepila težnjo vseh, da se v Evropi ohrani meddržavni mir, da 6e dvigne in spravi v soglasje svetovno gospodarstvo in da se mirnim potom doseže in ustali pravičen socialni red, kakor tudi evropska kulturna tradicija. Saj je prav ta okolnost v zelo veliki meri doprinesla k tej zmagi, ki je rezultat presojanja domačega in svetovnega položaja po zdravem razumu jugoslovanskega ljudstva, ki je 11. t. m. zavrglo in obsodilo vse ekstremne smeri v političnem metežu sodobnega sveta. Večina vlade je torej še večja, ker pomeni JRZ tudi moralno enoto skupnega državnopolitič-nega programa in popolno etrnjenost ene same trdno organizirane vsedržavne stranke, doč.iVi je vse to, kar je pribežalo pod streho z dr. Mačkovim imenom, nepriroden stvor ekstremno nasprotujočih si strank od tako zvanega »jugoslovenskega« napolfašizma in ponesrečenega ljotičevstva do zastarele socialne demokracije in komunizma in njemu več ali manj približajočih se anarhistov ali pa vsaj skrajno zmešanih ideologov — tvorba, ki bo po vseh pravilih prirode in politične zakonitosti morala neizogibno razpasti, Četudi bi bila usoda temu sktipu najrazličnejše mešanice naklonila uspeh. Zaradi te notranje nujnosti zmagovita vlada sedanjega državnega vodstva ne bo naletela na nobeno resno oviro pri nadaljevanju, razmahu in poglobitvi svojega dosedanjega dela, ker so volitve ustvarile tako jasnost o komponentah, ki sestavljajo ljudsko voljo in težnje v Jugoslaviji, in tako realno podlago za končno dovršitev narodnega sporazuma in sloge, da bo to, česar niso mogli doseči nesposobni režimi preteklosti, mogla dr. Stojadi- Vsa Evropa poveličuje našo volivno zmago „Zmaga reda in miru na zunaj in na znotraj — zmaga volje do vsestranskega napredka" Vtis v Franciji: „Ogromna večina v Sloveniji" Pariz, 13. dec. AA. »Intransigeant« piše pod naslovom: »Udarna volivna zmaga dr. Stojadinoviča« precej obširno o nedeljskih volitvah in prinaša tudi volivne rezultate. List »L i h e r t e« je prinesel članek pod na-.' slovom »Stabilnost v Jugoslaviji«. Pisec ugotavlja, da je dr. Stojadinovič odnesel veliko zmago, kakor je bilo pričakovati. Volivni zakon bo nujno izzval razne razlage, ki bodo bolele zmanjšati uspeh jugoslovanske vlade. Pa tudi kljub temu je treba pripisati velik pomen volitvam, kajti dr. Stojadinovič je pustil veliko svobodo. Vsi so mogli živo manifestirati proti njemu tam.'kjer je opozicija močna. Tako se je dogodilo v Dalmaciji in Hrvatski, kjer je dobila Mačkova stranka večino. V nobenem primeru ni mogla opozicija zmagati, ker je silno raznolika. Poljedelci tvorijo 80% prebivalstva. Doseženi uspeh na volitvah omogoča dr. StojadinoviČu, da pod najboljšimi okolnostmi nadaljuje z realizacijo svojih načrtov. »T e m p s« piše v uvodnem članku pod naslovom: 5 Jugoslovanske volitve«. Rezultat volitev predstavlja brezdvomno uspeh za dr. Stojadinoviča. Vladni blok je odnesel zmago nad opozicijo. Ker je bil dr. Maček nosilec opozicijske liste, so se tudi druge opozicijske skupine pridružile bivši HSS, kar pa jim je škodilo, zlasti pa pri tistih, ki so za jugoslovanski unitarizem. Izidi kažejo na močno okrepitev vladne koalicije in na občuten padec opozicije v primeru s stanjem v prejšnjem parlamentu. Dr. Stojadinovičeva stranka je dobila ogromno večino v Sloveniji, v vzhodni in južni Srbiji, v Vojvodini in v obmejnih pokrajinah ob Albaniji, medtem ko se je mogla opozicija uspešno postaviti proti vladni stranki edino v zahodnih krajih Bosne in Hercegovine, pa še v teh krajih je ostala v manjšini, Edino na Hrvaškem in v Dalmaciji je dr. Mačkova lista dobila absolutno večino. Lahko se reče. da je vlada v vsej državi dobila 60% glasov. Ne smemo pozabiti, da je opozicija delala silen pritisk in da je bivša HSS delala na to, da onemogoči vsako svobodo glasovanja. V vsakem primeru pomeni izid volitev varen uspeh dr. Stojadinoviča in njegove politike, ki jo preveva duh jugoslovanskega edin-stva, ki je bilo jedro vsega dela blagopokojnega kralja Aleksandra. Odmev Nemčiji: f,Poraz ljudske fronte" Berlin, 13. decembra. A A. Nemški tisk, pa čeprav posveča največjo pozornost rezultatom volitev v Memlu, stoji pod vtisom ogromne zmage dr. Stojadinoviča pri volitvah. »Deutsche Allgemeine Z e i t u n g« pravi, da je uspeh dr. Stojadinoviča pomemben dogodek v evropski politiki. Njegova vlada, ki je prevzela izpolnitev oporoke blagopokojnega kralja Aleksandra, je vodila pravilno politiko in zato ria volitvah odnesla veliko zmago. Združena opozicija je doživela uničujoč poraz. Veliko opozicijskih prvakov sploh ne bo prišlo v parlament. Zdrava notranja in zunanja politika je pravočasno opazila stvarnost novega reda v Evropi in se po tem spoznanju tudi ravnala v pretekli krizi, je dobila odobritev od vsega jugoslovanskega naroda. Hrvatje so podlegli biču dr. Mačka, vendar pa je izirt volitev pokazal, da je dr. Mačkov program utrpel popoln poraz. »B e r I i n e r B ii r s e n Z e i t u n g« pravi v svojem poročilu: Vlada je pokazala najboljšo voljo, da se izogne vsakemu pritisku oblasti, da bi na la način volitve dale točno in verno sliko ljudskega razpoloženja. Kljub t emu so pristaši dr. Mačka v posameznih krajih izvajali nezaslišan teror. Nezakonite dr. Mačkove organizacije niso pustile na volišče tistih, ki niso imeli posebnih legitimacij dr. Mačkove pisarne. »B e r 1 i n e r T a g e h I a 11« prinaša poročilo svojega belgrajskega dopisnika, v katerem pravi, da se velika volivna zmaga vlade ne more osporavati. Davidovič, Jeftič in Živkovič so doživeli popoln poraz. Od celotne zarotniške družbe proti dr. StojadinoviČu ostane le še bivša HSS pod vodstvom dr. Mačka. »V ii I k i s c h e r B e o b a c h t e r« poudarja, da so potekle volitve brez presenečenj, ter poudarja, da so dr. Mačkovi pristaši izvajali teror in zlorabljali svobodo. Zmaga dr. Stojadinoviča pomeni poraz ljudske fronte. Popolno zaupanje ljudstva dr. StojadinoviČu pomeni jamstvo za red v državi in za nadaljevanje dosedanje zunanje politike ter nagel razvoj države. Podobna poročila prinašajo tudi ostali nemški časopisi. V Italiji: „Nezmožni so zavrženi" Rim, 13. dec. V svojih številnih komentarjih k veliki zmagi dr. Stojadinoviča izražajo italijanski listi mnenje, da sc bo dr. Maček vzdržal nelegalnih akcij spričo poraza opozicijc, ki se je bila zatekla po,d njegovo okrilje. Če pa bi storil drugače, bo vlada gotovo avtoriteto zakona uveljavila brez obotavljanja. Vlada je pustila dr. Mačku v volivni borbi vso svobodo, da ne bi mogel po volitvah reči, da se je rezultat dosegel s pomočjo nasilja. Odslej pa ne sme tega svobodoljubnega zadržanja vlade smatrati kot slabost, ki bi trpela protipostavna dejanja. Država je izbirala med dr. Stojadinovičem in dr. Mačkom in se izrekla za življenjske koristi državne celote za krono in za ljudstvo. Na eni strani je bila vlada, ki odločno brani ugled države in njene obstoječe osnove do polnoletnosti mladega kralja — na drugi strani pa je bila opozicija, ki zahteva razdelitev države in povratek k letu 1918, kar bi pomenilo, da naj bi se uničilo vse, kar se je zgradilo v 20 letih. Velika večina se je izrekla za korist naroda in je zavrgla tiste, ki so bili nezmožni in so še nezmožni za ustvarjajoče delo, pa naj bosta to Davidovič in Jovanovič, ki se bližata 80 letu starosti, ali Aca Stanojevič, ki ima že devet križev na hrbtu. Ljudstvo se je odločilo za energično moško osebo Milana Stojadinoviča, ki ima značaj pravega graditelja in uresničevalca državnih in narodnih vrednot. Nasvet francoskega lista: „Francija naj se ne zanima več za Srednjo Evropo..." Pariz, 13. decembra. Z ozirom na veliko napetost, ki je nastala med Francijo in Italijo glede afriškega imperija ter Korzike, ki brani dohod materinske dežele do črnega kontinenta, pravi »Matin« zelo značilno sledeče: »Vedno in vedno bomo ponavljali, da bi bilo za Francijo najboljše, čc bi se čim manj vtikala v srednjeevropske zadevo. Kako zelo se je zmotila Francija, ko je stopila v ta sod, napolnjen s smodnikom. Vsa čast vladam, ki so svoj čas usmerile Francijo proti Tunisu, Maroku in Sudanu! Storile so za Francijo veliko večje delo nego one, ki so se vmešavale v zadevo narodov ob Donavi in Visli. Le izračunajino. koliko milijard je Francija tekom 20 let žrtvovala, da je podpirala državo, ki je danes zdrobljena v male kose, ali pa zato. (la je kupila prijateljstvo drugo države v osrednji Evropi, ki se jo danes zatekla v drugi tabor. Primerjajte s tem vsote, ki so sc trošile za francosko Afriko in se vprašajte, kakšni rezultati bi se bili dosegli, če bi si bili mi prizadevali samo za francoske kolonije v Afriki. Pot francoske usode in Litvinov pride v Varšavo Ciano nenadno v Pešto in Varšavo Varšava, 13. decembra. AA. (Havas.) V pooblaščenih krogih zanikajo vesti, da namerava sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov že januarja obiskati Varšavo. Poljska se boji nemškega napada Pariz, 13. decembra, b. »L'Oeuvre« pripisuje velik pomen razgovorom francoskega zunanjega ministra Bonneta s poljskim poslanikom v Parizu. List je dobil informacije iz Londona, da je Varšava sklenila zahtevati od zapadnih velesil jasno stališče. Varšavska vlada želi vedeti za mnenje zapadnih velesil, kaj bi storila za primer, če bi Nemčija napadla Poljsko. Le v tem primeru bo Poljska lahko organizirala svoj odpor proti Berlinu. Pričakujejo, da bo Hitler na seji 30. januarja zavzel odločno stališče do avtonomije poljskih Ukrajincev. Varšava, 13. decembra. AA. (Pat.) Tukaj se potrjujejo vesti, da bo jutri odpotoval v Moskvo dr. Lihovski z nalogo, da začne pogajanja z zastopniki sovjetske zunanje trgovine zaradi razširitve poljsko-sovjetske trgovinske pogodbe. Iz tega namena je odpotoval v Moskvo tudi že svetnik sovjetskega poslaništva v Varšavi Litov. novič-Koroščeva vlada dograditi ne samo temeljito in trdno, marveč tudi primeroma hitro, kakor smemo upravičeno upati in kakor je lo nn programu vlade, ki je bila pod modrim nanieslništvom princa Pavla pod najsrečnimimi avspicijami poklicana na krmilo Jugoslavije. Da je to vrednotenje volivnega izida 11. decembra 1938 pravilno, dokazuje tudi okolnost, da se ni zgodilo prav ničesar, kar je prerokovala in pričakovala opozicionalna levica, in kar 6e tudi v [ bodočnosti ne bo zgodilo. Berlin, 13. dec. b. Vest o obisku grofa Ciana v Budimpešti je naletela v tukajšnjih diplomatskih krogih na veliko pozornost. Uradno poročajo, da gre za povabilo guvernerja IIorthyja na lov. Smatrajo, da ima Rim stvarne razloge za to, da čim prej prido v zvezo z novo imenovanim madžarskim ministrom Czakvjem. Obisk grofa Ciana jo določen za 18. decembra, to pomeni, da grof Ciano odpotuje po obisku iz Varšave v Budimpešto. Poljski poslanik v Rimu je že včeraj odpotoval v Varšavo. Termin za obisk grofa Czakj ja v Berlinu šo ni določen. Madžarski poslanik v Berlinu je odpotoval v tej zvezi včeraj v Budimpešto. V nemških političnih krogih računajo, da bo z grofom Czakyjem prišel v Berlin tudi ministrski predsednik g. Imredy. S tem bo nastopni obisk novega madžarskega zunanjega ministra dobil |>o-sebni politični pomen. Ker je v medčasu napovedan obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti, bi Nemci radi videli, da madžarski ministri obiščejo Berlin že koncem lega tedna. Rim, 13. dec. A A. DNR: V zvezi z bližnjim obiskom grofa Ciana pri llorlhjju se tukaj poudarja, da ni izključeno, da bodo na tom sestanku obravnavali tudi politična vprašanja, ki se nanašajo na vzhodno Evropo. Datum sestanka jo določen v začetku prihodnjega tedna. Kaj bo s Klajpedo Berlin, 13. decembra. AA. DNR objavlja, da niso prav nič resnične vesti, da sta francoski veleposlanik in angleški odpravnik |Kislov v nemškem zunanjem ministrstvu zaradi memelskega (klajpeškega) vprašanja posredovala. Francoski veleposlanik in angleški odpravnik poslov sta obiskala državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu \V6hrmanna, toda to je bil samo vljudnostni obisk. bodočnosti nas zopet pelje nazaj na jng in mi ne smemo več broditi po vzhodu, kjer nimamo nobenih resničnih koristi.« Sestanek Mussolini - Chamherlain London, 13. decembra. AA. (Reuter.) Delavski poslanec Pretoner je od Chamberlaina zahteval izjavo, da med pogajanji v Rimu ne bo sklenil v Italiji nobenega sporazuma o Sueškem prekopu ali pa o španskem vprašanju. Prav tako bi naj Chaniberlain ne sklepal pogodb o drugih vprašanjih, ki niso obsežene v angleško-italijanskem sporazumu. Chamberlain je odgovoril, da je angleški parlament že obveščen o tem, da je cilj njegovega fjolovanja, da se vpostavi osebni stik z Mussoli-nijem. Ce bo pn sklenjena kakšna pogodba, jo bo predložil parlamentu. Rim, 13. decembra. AA. (Havas.) Angleški veleposlanik v Rimu lord Perth je včeraj obiskal grofa Ciana in se z njim pogovarjal o podrobnostih v zvezi z obiskom sira Nevilla Chamberlaina in lorda llalifaxa. Chamberlain: „Anglija ni dolžna pomagati Franciji, če jo napade Italija" London, 13. dec. b. Chamberlain je v spodnji zbornici na vprašanje poslanca Morgana, ako ,je Velika Britanija po kakšnem paktu, sporazumu ali kakorkoli dolžna priti Franciji za primer, če bi jo Italija napadla, na pomoč, odgovoril: »Z nobeno pogodbo ali paktom, ki smo jih sklenili s Francijo, nismo prisiljeni priti Franciji na pomoč z oboroženo silo.« Na ta odgovor Chamberlaina je poslanec Morgan dejal: »Gospod Chamberlain, vi greste v Rim z namenom, da ee pogajate in pri teh pogajanjih ščitite naše interese, žrtvujete pa Francijo.« In spet nemško - angleški razgovori London, 13. decembra. AA. (Reuter.) Na londonskem finančnem tržišču je zbudila največje zanimanje vest o bližnjem obisku dr. Schachta v Londonu. Poudarjajo pa, da bodo Schachtovi razgovori v Londonu čisto zasebnega značaja in da so bo sestal z guvernerjem angleško narodne banke. Angleški tisk piše, da so se v zadnjih dnevih vodila pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Anglijo in Nemčijo. »Financial Nevvst piše, da so angleški finančniki izrazili mnenje, da je sporazum nemogoč, če se obe državi ne sporazumeta o razmerju svoje trgovine tudi nn ostalih svetovnih tržiščih. Baje pa hoče Nemčija omejiti ta pogajanja samo na trgovinsko odnošaje med Nemčijo in Veliko Britanijo. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno bo po vsej državi, le na severovzhodu bo nekoliko vedrn. Po Podmnavju bo koSava nekoliko popustila. Deževalo in snežilo bo v zahodnih in južnih krajih. Toplota se nc bo znatno spremenila. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb, na višinah sončno. » Samouprava« o volitvah Belgrajski list o polomu JNS in o mačkovskem terorju Belgrad, 13. dec. m. V prostorih Narodne skupščine je tudi danes zasedal plavili volivni odbor ter je od predsednikov in sodnikov posameznih okrajnih sodišč sprejemal volivne rezultate in ves volivni material iz posameznih volivnih oh rajev. Večina tega gradiva je volivni odbor tekom današnjega dne že sprejel. Pričakovati je, da bodo tekom jutrišnjega dne dopotovali v Belgrad predsedniki okrajnih sodišč tudi iz najbolj oddaljenih krajev v državi, na kar bo volivni odbor pričel odpirati volivne spise ter jih oddajati v proučevanje posameznim sekcijam. Po končanem delu bo volivni odbor na podlagi volivnih rezultatov nedeljskih državnozborskih volitev izdal vsem izvoljenim poslancem potrdila o njihovi izvolitvi. Na svoji včerajšnji seji je glavni volivni odbor tudi odredil naknadne volitve za prihodnjo nedeljo na petih mestih zaradi prekinjenih volitev dne 11. decembra. Naknadno volitve bodo prihodnjo nedeljo v Valjevski Kamenici, v Papučki v drinski banovini, v Dobretičih in Počcu v vrbaskt banovini in v Črnoštici v vardarski banovini. Vsa tukajšnja politična in ostala javnost se še vedno bavi z rezultatom nedeljskih državnozborskih volitev ter poudarja zmago, ki si jo je priborila JKZ nad vsemi združenimi nasprotniki. Vsi krogi so si edini v tem, da so nedeljske Hržavnozboreke volitve docela razčistile notranjepolitično situacijo v državi. Vse politične skupine, ki imajo res kako zaslombo v narodu, so izšle iz volitev ali jx>jačene, ali pa so obdržale dosedanje položaje. Vse ostale politične tvorbe, predvsem ]>o-litična'skupina, porojena za časa diktatorskih režimov so pa pri nedeljskih volitvah doživele katastrofalen poraz. Nedeljske volitve so jasno, kakor še nikdar doslej, pokazale in dokazale vsej jugoslovanski javnosti, da je resničen in nesporni voditelj Slovencev dr. Anion Korošec, in to samo on in nihče drugi. To dejstvo vsa tukajšnja politična javnost enodusno in odločno poudarja ter izjavlja, da je slovenski narod plebiscitarno odobril dr. A. Koroščevo politiko ter se mu ves zaupal, da ga ix)vede v lepšo bodočnost. Prav tako je nesporno, tega sedanja vlada tudi nikdar ni tajila, da ima večina Hrvatov še vedno za seboj dr. Mačka. Ne-<-ov nedeljski uspeh v savski in primorski hano-vini pa vendar ni bil redni zaradi strahotnega moralnega in fizičnega terorja, ki so ga oddelki »njegove kmečke zaščite- izvajali tako nad svojo nezadovoljno skupino, kakor tudi nad vsenn onimi ki niso odobravali dr. Mačkove politike ter so se opredelili za konstruktivno politiko •!!42, volilo je 450 volivcev, in sicer JRZ 428, Gradišnika 3, Prekorška 6, skupaj Mačkovo listo 9, Ljoličevo pa 13. Občina Vojnik okolica: Vpisanih volivcev 574, volilo 400, JRZ 356, Gradišnik 19, Prekoršek 25, skupaj Mačkova lista 44, Ljotičeva nič. Vzorne slovenske občine Pri teh volitvah so nekatere občine v volivni udeležbi in svoji soglasnosti dosegle velike rekorde. V sodnem okraju občine Višnja gora je samostojno volišče Polica, ki je bila nekdaj samostojna občina, sedaj pa je združena z Višnjo goro. V tej poliški občini je vsega skupaj 197 volivcev. Od teh jih je v nedeljo šlo volit 192 in je vseh 192 Poličanov oddalo svoj glas listi JRZ in okrajnemu kandidatu dr. Lavriču. V okraju Slovenjigradec je mala občina Razbor. ki ima 175 volivcev. Od teh se je volitev udeležilo 126 mož, ki so soglasno oddali svoj glas listi JKZ in svojemu kandidatu Teuerschuhu. V novomeškem okraju je precej velika suho-krajinska občina Ambrus, ki ima 275 vpisanih volivcev. Volitev se je udeležilo 263 volivcev, ki so vsi soglasno voliti svojega knndidata dr. Kulovca. Tako soglasnost in složnost je pokazala tudi ohčinn Negova v ljutomerskem okraju. Tam je vpisanih 556 volivcev, volit je šlo 479 volivcev, ki so vsi do zadnjega oddali svoj glas svojemu kandidatu JRZ Francetu Snoju. Občina Zavrč v ptujskem okraju ima vpisanih volivcev 527, od katerih je prišlo na volišče 343. Vsi so soglasno volili JRZ in njenega okrajnega kandidata Kranjca. Vsi ti možje so prostovoljno šli volit, da svojemu voditelju izkažejo zaupanje ter tako izreko zahvalo in priznanje za storjeno delo in ga obenem podpro za nadaljne boje, zavedajoč se, da je v slogi skrivnost uspehov. Boljševiška Španija se je »izpreobrnila« Pariz, 13. dec. »Matin« poroča z debelimi črkami: »Uradni list španske republikanske vlade v Barceloni objavlja naredbo, v kateri je rečeno, dn imajo odslej vsi Španci svobodo, da v praksi izvajajo zaj)ovedi svoje vere. Ta naredba je pač vrhunec cinizma španske boljševizujoče vlade. Beseda sodslej« pove vse, kar so do sedaj prijatelji barcelonske vlade tajili, to namreč, da ta svoboda dozdaj za katoliško vero v republikanski Španiji ni obstojala. Če pravijo, da odslej vere ne bodo več preganjali, priznavajo, da so to delali doslej. Ista uredba ustanavlja poseben urad za bogoslužne zadeve in napoveduje, da bo finančno ministrstvo dajalo v ta namen posebne kredite. V prvi vrsti se bo zgradila kostnica, v kateri bodo pokopani smrtni ostanki 6000 duhovnikov in 2000 redovnic, ki so bile mučene in ubite od rdeče vlade in njenih somišljenikov. S tem je vlada sama priznala, kako strašno je režim preganjal in pobijal služabnike Cerkve in njene zveste vernike. Razume se, da ta odredba barcelonske vlade ni izšla iz odkritosrčnega čustvovanja in volje režima, ampak le zaradi skrajne politične zadrege, v nima v zunanjem političnem svetu, kakor tudi ne v pretežni večini španskega naroda, celo v mejah republike ne, nobene zaslombe več Kljub temu bodo seveda evropski levičarski listi »svobodoljubno« odredbo barcelonske vlade, o kateri še ni znano, kako se bo izvajala,, razbobnali kot dokaz »velike strpnosti« barcelonskega »demokratičnega« režima ... Teror v Sovjetiji Varšava, 13. dec. Novi načelnik GPU, Gruzinec Berija, ki je bil imenovan namesto odstavljenega Ježova, je dal zapreti 470 sodelavcev Ježova in '130 višjih uradnikov GPU, ki so jih iz njihovih uradnih prostorov v Lubjanki odvedli v podzemske prostore iste Lubjake. Berija jih obdolžuje, da so pustili na svobodi prave trockiste in druge »sovražnike naroda«, dočim so zapirali zveste sotrudnike vladajoče stranke. Berija je sploh napovedal okrepitev terorja in je tudi Ježova, ki se nahaja v bol-i nišnici, postavil pod najstrožje nadzorstvo svojih uradnikov. Njegovo zasebno stanovanje so zaprli, njegova žena Zenija. ki se je takoj znašla v novem položaju, pa je predlagala ločitev od moža. Dva najbolj zvesta pristaša Ježova, Volov in Serman v zima, ampaK ie zaraui 6Kraine ih.-,iiuv.ub muicjc, v . »»itoji .i,..,. .............. ... ....... kateri se nahaja režim španske »ljudske fronte«, ki | Minsku, sta bila na povelje Benje ustreljena. Koliko redovnikov je v naši državi Po podatkih Statističnega letopisa za 1937 je bilo na koncu leta 1937 v vsej državi 2.575 redovnikov rimsko-katoliške cerkve in 6.828 redovnic. Pravoslavnih redovnikov je bilo 575, redovnic pa 301. — Po redovih se razdele redovniki sledeče: frančiškani 1.266 (Hercegovska frančiškanska provinca, sedež Mostar 224, Provincijalat frančiškanov Bosne Srebreno, Sarajevo 246, Frančiškanska provinca Sv. Križa, Slovenija 161, Frančiškanska provinca Sv. Odrcšenika, Split-Dobri 261, Frančiškanska provinca Sv. Jeronima, Split-Poljud 124, Frančiškanski provincijalat Sv. Cirila in Metoda, Zagreb 250), nato slede: Provincijalat Sv. Jeronima frančiškanov konventualcev, Zagreb 91, Provincijalat kapucinskega reda, Škofja Loka 143, Provincijalat tretjerednikov Sv. Franje, Zagreb 80, Provincijalat reda sv. Bazilija, Zagreb 5, samestan karmeli-čanskega reda, Sombor 18, Provincijalat reda očetov dominikancev, Split 81, Provincijalat reda Družbe Jezusove, Zagreb 184, Cistercijanski samostan Stična 60, samostani trapistov vsej državi 224, Delegacija Usmiljenih bratov v Kandiji, Kandija 40, samostan kartuzijanskega reda v Pleterjah 64, Provincijalat družbe Sv. Vincencija Pavelskega-Laza-risti, Ljubljana 98, Inšpektorat Salczijancev, Ljubljana 211 in Nemški viteški red, Ljubljana 10. I Volivni izidi po državi I Drinska banovina Mesto Sarajevo: Lista dr. Spaho in dr. Kalu-džerčič (.JRZ) je dobila 9730 glasov, lista HSS in združene opozicije 7987 glasov, Ljotič 104 glasove. Okraj Visoko: JRZ 6866, združena opozicija 0162, Ljotič 8 glasov. — Okraj Višograd: JRZ,3762, opozicija 2615, Ljotič 2. — Okraj Zebfe: JRZ 4729, opozicija 2424, Ljotič 2. — Okraj Rogatica: JRZ 4137, opozicija 5512, Ljotič 9. — Okraj Sarajevo: JRZ 5573, opozicija 7580, Ljotič 185. — Okraj Travnik: JRZ 4436, opozicija 6206, Ljotič 43. — Okraj Fnjnica: JRZ 2230, opozicija 4222, Ljotič 6. — Okraj Čajnica: JRZ 4694, opozicija 2240, Ljotič 2. — Okraj Bijelina: JRZ 10.077, opozicija 6076, Ljotič 76. — Okraj Brfko: JRZ 7827, opozicija 13.731, Ljotič 304. — Okraj Vlasenica: JRZ 4438, opozicija 2993, Ljotič 32. — Okraj Zvornik: JRZ 5133, opozicija 3598, Ljotič 670. — Okraj Kladanj: JRZ 2597, opozicija 661, Ljotič 3. — Okraj Srebrenica: JRZ 5484, opozicija 1907, Ljotič 445. — Okraj Tuzla: JRZ 13.428, opozicija 5955, Ljotič 36. — Okraj Bukovac: JRZ 3059, opozicija 2159, Ljotič 86. — Okraj Valjevo: JRZ 4432, opozicija 3838, Ljotič 194. — Okraj Jadranski: JRZ 7621, opozicija 1941, Ljotič 73. — Okraj Kolubarski: JRZ 4748, opozicija 2869, Ljotič 35. — Okraj Mačvanski: JRZ 7257, opozicija 6289. — Okraj Podgorski: JRZ 2964, opozicija 2625, Ljotič 10. — Okraj Pnsavo-tamnavski: JRZ 3760, opozicija 3964, Ljotič 26. — Okraj Posavski: JRZ 3165, opozicija 3524, Ljotič 31. — Okraj Pocerski: JRZ 6239, opozicija 2853, Liotič 17. — Okraj Radževski: JRZ 4778, opozicija 754, Liotič 78. — Okraj Tamnavski: JRZ 4958, opozicija 3550, Ljotič 20. — Okraj Ariljski: JRZ 2217, opozicija 974, 'Ljotič 5. — Okraj Dragafev-ski: JRZ 4056, opozicija 3755, Ljotič 115. — Okraj Alatiborski: JRZ 5555, opozicija 264, Ljotič 84. — Okraj Ljubiški: JRZ 4912, ojiozicija 2999, Ljotič 69. — (»kraj Moravski: JRZ 8000, opozicija 2583, Ljotič 8. — Okraj Požeški: JRZ 3265, opozicija 2951, Ljotič 16. — Okraj Rafanski: JRZ 5108, opozicija 1492. Ljotič 7. — Okraj Trniavski: JRZ 3692, opozicija 2511, Ljotič 26. — Okraj Užice: JRZ 4018, opozicija 2573, Ljotič H85. V tem okraju je kandidiral med opozicijo tudi voditelj srbske združene opozicije Miša Trifunovič, ki je dobil na svojo listo le 758 glasov, dasi je tukaj doma. — Okraj Črnogorski: JRZ 2629, opozicija (Miša Trilunovič) 865, Ljotič 67. Listi priobčujejo izide iz posameznih občin te banovine, mi smo se omejili le na okraje. V odstotkih je. bilo v tej banovini, ki je deloma v Bosni, deloma pa v zahodni Srbiji, za vladno listo dr. Stojadinoviča oddanih 57.47% glasov, za Mačkovo lislo 41.38%, za Ljotiča 1.15% glasov. T »Manjši od makovega zrna«! | P8nov:.6love.n^e ?W!ne so *e dav-no v/okah Med prvimi letaki opozicije, ki so začeli letati [x> slovenskem svetu, je bil letak, kije nosil podpis dr. Vladiinirja Mačka. Vse pa kaže, du ta letak ni bil narejen v Zagrebu, marveč je bil doma nekje v ljubljanski kazini. V tem letaku je bilo rečeno, da bo dr. Korošec po volitvah »manjši ko makovo zrnoc. Sedaj so volitve pri kraju. In pokazale so, da je manjši ko makovo zrno postal po teh volitvah tisti, ki je govoril, da bo ta usoda zadela dr. Korošca. Voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, jo pri teb volitvah deležen takega veličastnega uspeha, kakršnega na Slovenskem še nikdar ni bila deležna kaka politična stranka. Pač pa se je zgodilo, da je dr. Kramer po volitvah poslal manjši ko makovo zrno. Saj v vsej Ljubljani ni spravil skupaj s socialisti več ko borih 2791 glasov, kar ju dobra desetina vsega ljubljanskega volivstva. Njegovi jutrovski kandidati, rdeči in njegovi, v vsej Sloveniji niso dobili več ko 24.414 glasov. In so v tem številu všteti glasovi iz tistih okrajev, kjer so od nekdaj bile močne rdeče trdnjave, na primer Trbovlje, Črna na Koroškem itd. Vsa socialistična pomoč r i i dr. Kramerju nič pomagala. Postal je manjši od makovega zrna. Sedaj je čas, da izvaja posledice tega svojega strahotnega poraza. Za senatorja je bil izvoljen od Jeftičevih žu- Beranova vladna izjava »Strnimo svoje sile v skupni volji, da izpolnimo naloge, ki nas čakajo« države. V drugem delu govori deklaracija o končni ureditvi razmer v sami notranjosti ter o odnosih med osrednjo vlado in pokrajinskimi vladami. Ko zlasti poudarja, da je nova notranja ureditev češkoslovaške republike plod skupne volje, pravi deklaracija: Naš cilj je ta. da v prihodnosti čim liolj strnemo svoje sile v skupni volji, da do konca izvršimo vse naloge, ki nas čakajo. Potrebno bo izpeljati številne reforme. Praga. 13. decembra. AA. (ČTK.) Predsednik vlade Rudolf Beran je podal poročilo pred parlamentom. Vlada v prvi vrsti poudarja pomen sprememb, ki so se izvršile in do katerih je prišlo po monakovski konferenci. Mi smo, pravi dalje deklaracija, dali na oltar miru take žrtve, ki jih zgodovina še nikoli ni zahtevala od nobenega drugega naroda. Mi smo odstopili ozemlja, kjer smo bili organizirali svoje politično in gospodarsko življenje. Na |>odlagi pravice samoopredelitve smo mi izgubili skoraj tretjino prebivalcev, ki so postali državljani sosednih držav, in kar je najhujše mi smo morali odstopiti ozemlja, ki so bila stoletja dolgo češka. Prav tako smo izgubili zrlo veliko državljanov slovaške in rusinske narodnosti. Nato poudarja izjava, da so meje končnove-1 javno določene in zaio naj to nove maje ostanejo temelj za nove odnose z evropskimi državami, a istočasno tudi kot osnova za končno ori/anizarno Dve in pol milijarde din od Anglije London, 13 decembra. A A. (Reuter.) \ sredo 14. t. m. pride v London zastopstvo finančnikov iz Prage Pogajalo se bo z angleškimi finančniki o posojilu v višini 10 milijonov funtov (2 in pol milijardi din). Z angleškimi ministri se bodo člani zastopstva jiosvetovali o finančnem položiju CSR, enskih ljudskih županov. 011 pa še vedno sedi v senatu kot zastopnik slovenskih županov. Sedaj pa mu je slovenski narod v nedeljo izrekel tako nezaupnico, da bi moral vsekakor izvajati posledice vsakdo, najsi ima še tako trdo krokodilovo kožo. Dr. Kramer nima več nobene pravice sedeti v senatu kot zastopnik slovenskih občin. l)r. Kramer je doigral, dr. Kramer naj gre! Makovo zrno se je izgubilo brez sledu. In nihče med Slovenci ne bo za njim jokal. Usoda razkolnikov Razkolniki, ki so z Mačkovo pomočjo upali razklati slovenske vrste v odločilnem trenutku, so pri teh volitvah doživeli zaslužen polom. Tako je slovenski narod obsodil tiste, ki slovenskemu političnemu voditelju skačejo v hrbet. Svoje kandidate so postavili v 8 okrajih. V Ljutomeru je njihova lista dobila v celem okraju samo 16 glasov! V Laškem okraju je zbrala ta lista 589 glasov, v Kamniku 279, v mestu Ljubljani 424, v ljubljaski okolici 377, v Škofji Loki 183, v Mariboru (desni breg) 83 in v kranjskem okraju borih 60 glasovi Vsega skupaj so ti možje na vsem Slovenskem dobili le 2011 glasov. Kajpada semkaj nismo mogli prišteti tistih glasov, ki jih je dobil njihov tovariš v radovljiškem okraju, ker je tukaj na isti listi kandidiral marksistični voditelj, ki so potem rdeči šli volit njega. S tem je menda politična kariera teh mož enkrat za vselej končana. In prav je tako. Slovensko ljudstvo se je zavedalo, da je danes čas, ko je treba biti enoten in 6trnjen, ker tako velevajo splošni slovenski narodni interesi. Zato politike teh malih ljudi ni preneslo ter jo obsodilo po zasluženjul Drobne novice Belgrad, 13. decembra, m. Davi se je na svojem povratku iz Sofije v Pariz ustavil v Belgradu podpredsednik francoske radikalno - socialistične stranke Jacques Kayser. Časnikarjem je izjavil, da je njegovo potovanje po balkanskih državah čisto zasebnega značaja in da se bo sestal samo s svojimi znanci. Belgrad, 13. decembra, m. Jutri se bo sestal v Zagrebu ožji odbor jugoslovanskih katoliških škofov. Na sestanek tega odbora je odpotoval tudi belgraiski nadškof dr. Ujčič. Tokio, 13. dec. b. Davi ob 8 30 je divjal na vzhodnem Japonskem katastrofalen potres. Podrobnosti še manjkajo. Budimpešta, 13. dec, AA. DNB: Vlada je ukinila še nadaljnjih 48 časopisov. Tudi v tem primeru gre večinoma za časopise, ki so bili v judovski li rokah. Bukarešta, 13. dec. A A. Havas: Zakonodajni svet je sprejel uredbo z zakonsko močjo in ki odreja, da naj 6e romunska poslaništva v Ankari, Slava kraljevega doma Belgrad, 13. dec. AA. Ob priliki slave Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma sv. Andreja Prvozva-nega je bila danes v dvorski kapeli na Dedinju služba božja, ki jo je daroval patriarh Gavrilo ob asistenci dvorskih svečenikov. Službe božje sta se udeležila Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Po končani službi božji je bilo razrezovanje slavskega kolača v dvoru na Dedinju. Tu je o.oravil obrede patriarh Gavrilo, prisotni pa so bili kralj Peter II., namestnik Pavle, princezinja Elizabeta, kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Pe-rovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Stevan Cirič, člani vlade, dvorne dame ter civilna in vojaška hiša kralja. Razrezovanje slavskega kolača sta opravila kralj Peter II. in knez namestnik Pavle, patriarh Gavrilo in redov pešpol-ka kr. garde Dušan Karadierovič, ki je doma iz vasi Golubovac v zetski banovini. K zmagi na Pšenicah Jesenice, 13. decembra. Jesenice so pri volitvah zmagale kakor še 'nikoli. Prvič v svoji politični zgodovini so odnesle absolutno zmago za dr. Korošca. Vseh volivcev jc 2416. Volilo je 1797 (74%). Kandidat našega voditelja dr. Korošca, g. dr. Šmaj, je dobil 908 glasov (51%), vsi ostali skupaj 889 (497c). Od + tega je dobil JNS — socialistični Olip 527 (29%), 1 komunisti 7, malim štabom okoli vodstva JSZ so 1 pa za dr. Stanovnika zbrali komaj 350 glasov (19.5%). Tako menda ni bil nihče v svojih upih varan kot g. Stanovnik na Jesenicah. Pri zadnjih občinskih valitvah 618 glasov; in od takrat do danes se je število volivcev povečalo za 332. Posebno se je odrezalo volišče Sv. Križ. Od 102 vpisanih volivcev jih je glasovalo 92. Dr. Šinajd je dobil 84 glasov (94%). zn Stanovnika sla glasovala 2. Splošno so sodi, da je dal zadnji udarec dr. Stanovniku veličastni shod ministra dr. M. Kreka dne 1. decembra v Krekovem domu. Volivna agitacija jo bila silno razgibana. Delavcem v tovarni Kil) se je dopovedovalo na vse načine, da bo zmagal dr. Maček, da Kil) drži 7, Mačkom iu da bo po volitvah na cesti vsak, kdor ne bo volil Mačka V zadnjih urah pred volitvami je tovarna sicer izobesila (samo v nekaterih ob-bratili) tipkano okrožnico, da priporoča listo JRZ, da pa noče vplivati na svobodo posameznika. — Organizacija JRZ na Jesenicah je morala nato nn svoje stroške |>o letakih razglasiti delavcem lo okrožnico. 'Io je bilo toliko bolj potrebno, ker ♦so bili razglasi KIO takoj potrgani z uradnih razglasnih desk (do sedaj brez kazni). Tudi radio je prinesel v sobolo zvečer razglas Kil). Da pa ta razglas ne bi morda delavce premotil v prepričanju, da je tovarna za dr. Mačka, sta funkcionarja Kil) g. Petrovčič in g. dr. Obersnel že dopoldne volila listo federalista dr. Mačka s socialističnim JNS kandidatom g. Oliponi. To io bilo tudi takoj objavljeno na plakatih pred voliščem. Toda vse ni nič pomagalo. Volivci so po večini naustraš.eno Izgovarjali: Glasujem za 3r. Milana Stojadinoviča — Šmajda. Po cestah je ves dan krožil poseben volivni avto 7, lesenim oklepom, na katerem so bili veliki lepaki za JRZ in lepaki 7, najnovejšimi vo-livnimi izidi. Štirikrat je izšlo posebno tiskano poročilo o položaju. Močan zvočnik na Krekovem domu je sproti obveščal volivce o poteku volitev in objavljal najnovejše izide. Proli večeru, ko je bilo že jasno, da bo zmaga na Jesenicah absolutna za dr. Šmajda, so se pred Krekovim domom pod zvočnikom začele zbirati navdušene množice. Vsako napoved novega izida volitev so množice pozdravile 7. glasnim ln dolgotrajnim vzklikanjem. Ko je bila razglašena zma-ca, ni bilo ne konca ne kraja vzklikanja dr. A. Korošcu, dr. Kreku, banu, dr. Šmajdu in Tinetu Markežu. Veselo vzklikanje se je menjavalo z navdušenim petjem. Ljubljana-Zagreb-Belgrad V Ljubljani je izmed 23.695 vpisanih volivcev šlo volit 17.050 volivcev. Ti so volili: 13.176 dr. Korošca in Mašiča, 3632 pa dr. Mačka. Za Ljoti-čevo listo je bilo v Ljubljani oddanih 242 glasov. V Zagrebu je volilo vladno listo 5051 volivcev. Mačka in njegovo listo pa 47.579 volivcev. Zn Ljotičevo listo je bilo v Zagrebu oddanih le 72 glasov. V Belgradu je bilo za listo dr. Milana Stojadinoviča oddanih 39.683 glasov, za Mačkovo listo združene opozicije pa skupaj 11561 glasov. Ljotičeva lista je v Belgradu dobila 510 glasov. Glasovanje v teh treh glavnih mestih Jugoslavije ie nekako značilno za glasovanje ludi v tistih delih države, ki jim ta tri mesta dajo svoj pečat. Tone Hribar na zadnji poti Bušeča vas, 13. decembra. Bušeča vas, doslej poznana samo bližnjim sej-marjem in kramarjem, je z današnjim dnem postala dolenjska Prihova. Danes je bil tu pogreb mladega moža Toneta Hribarja, katerega so, kakor znano, v petek zvečer mačkovci,'ko se je v družbi tridesetih drugih vračal s shoda ministra dr. Kreka, iz zasede napadli in ga ubili. Nikoli ni Tone Hri- f Tone Hribar in njegova žena na dan poroke. svoje bar nobenemu človeku, pa tudi ne političnemu nasprotniku, storil nič žalega, a po nauku, ki so ga v zadnjem času začeli razširjati sosedje s Hrvaške tudi pri nas, češ da tisti, ki ni pristaš mačkovcev, ni človek, da je to žival, ki jo je treba ubiti, so vzeli življenje mlademu možu, sinu, bratu, človeku, ki je bil dosleden Slovenec in dober katoličan. Vsa Slovenija je zaječala in danes pri pogrebu pokazala, kako jo boli ta divjaški umor. Ce omenimo, da se je današnjega pogreba poleg ogromne množice tisočev ljudi iz daljnih in bližnjih krajev udeležilo tudi dvanajst novo izvoljenih poslancev, potem povemo, da Slovenija, ki stoji v taboru poštenjakov, čuti, da je bil umor, katerega so izvršili nad nedolžnim človekom, tako občuten, da ga poštena Slovenija nikdar ne bo pozabila. Pogrebni sprevod je vodil dekan g. Golob iz Kostanjevice ob asistenci desetih drugih duhovnikov. V" ejirevodu sta sodelovali dve godbi: brežiška in šentjernejska. Poleg domačih pevcev so bili tudi novomeški pevci in pevci iz Bušeče vasi. V sprevodu smo opazili lepo četo slovenskih fantov v kroju in nič manjšo četo slovenskih deklet v kroju. Poleg ministra dr. Kreka, ki je poslanec v krškem okraju, so bili navzoči tudi zastopniki oblasti, okrajni načelnik dr. Tomšič in šolski nadzornik Petje, Na grobu so se poslovili od rajnkega najprej minister dr. Krek, za njim zastopnik novomeške podzveze fantovskih odsekov, zatem predsednik okrajne mladinske JRZ, nato predsednik domače krajevne JRZ. Šolski upravitelj gosp. Fister je imel naslednji govor: »Brat mučenikl Zamolklo je udaril zvon, boleče je zaječal grom v fari svetokriški, takrat umrl si Anton. Zemlja slovenska se je zganila, kri mučeniška jo je prebudila, po tebi, Anton, se je zasolzila. Nas, tvoje brate, v srce je ranila. Od prvih let si hodil v vas, milijonkrat si prišel med nas v znamenju križa, Boga in trpina! Bil si vedno Marijin otrok, tebe milijonkrat obiskal je Bog, zato umrl si v znamenju Sina. Tvoje želje so bile molitev, za slovensko zemljo rešitev, zato joka prav vsa domovina. Brez vernega sina, moža in očeta, ki mu ljubezen bila je sveta, ostala je tvoja družina. Zaradi žalostnih ljudskih zablod, od nas prosvetarjev izbral je Gospod tebe, Anton, za daritev. V nobeni tuji učenosti, le v tvoji veri in preprostosti je Bog uslišal molitev. Kaplja krvi je kanila... Skromna lučka se je utrnila, silna gora se je zrušila, ko je domovina tebe zgubila, Anton — mučenik! Obljubljamo ti prosvetarji, da ostali bomo čuvarji lepe slovenske besede. Vselej, ko pel bo zvon, zganil se bo naš dom v tihi, iskreni molitvi, takrat boš pri nas vasoval in nam moleč svetoval, pomagal k večni rešitvi. Slava ti, brat — mučenik.« Za njim je govoril še domači gospod župnik Zupan, ki je pokazal rajnega Toneta kot dobrega Slovenca in vernega katoličana. Omenil je, kako je prav, če je človek z Bogom vedno v najboljših odnošajih, kot je bil to rajni, ki je še na praznik Brezmadežne, en dan pred svojo smrtjo, bil pri mizi Gospodovi. Ostro pa je žigosal nauk, ki se širi z bližnjo Hrvaške tudi k nam, ki pa je poln same maščevalnosti, jeze in sovraštva nad bratom, če ta brat ne more politično misliti tako, kot oni ukazujejo. Ta nauk odločno odklanjamo. Boli nas, da bratska Hrvatska od tega nauka trpi, pa nočemo, da bi tudi Slovenijo, doslej 6kozi stoletja pošteno in narodno zanesljivo, potegnili v ta vrtinec zablod. V pogrebnem sprevodu je bilo po natančnem seštevanju blizu 1200 ljudi, dočim jih je bilo izven sprevodu še kakih 200 do 300. Slovenija smatra od tega trenutka dalje Bušečo vas, kjer počiva nedolžna žrtev, za eno 6vojih največjih narodnih svetinj. Bog bodi dobremu ln nadvse priljubljenemu rajnemu Tonetu večen plačnik! Predsednik vlade v Rajhenburgu Overtura v volivno zmago, kakršne Rajhenburg še ni doživel, je bil ravno prihod predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča s svojim spremstvom v naš starodavni Rajhenburg. Na praznik, 8. decembra, smo Rajhenburžani sprejeli visokega državnika tako lepo in prisrčno, da je sam izjavil, da je tako lepih sprejemov deležen samo v Sloveniji, V njegovem spremstvu so bili finančni minister dr. D. Letica, minister dr. M. Krek, ban dr. Marko Natlačen ter dva kabinetna šefa. Med drugimi so bili tudi ljubljanski župan dr. Adlešič, industrijalec Avsenek, glavni urednik »Slovenca« dr. Ah čin ter drugi odličniki. Ze takoj po 6 zvečer so se začele zbirati množice od blizu in daleč. Ves trg si je nadel kar naj-svečanejše lice, bil je ves v zastavah (le na Sokol-skem domu je ni bilo) ter krasno razsvetljen, kakor tudi bazilika lurške Marije in župnišče. Točno ob pol 8 zvečer so v trgu naznanili s streljanjem, kresovi in ognjemetom prihod visokih gostov. Val navdušenja in vzklikanja med množico kar ni mogel ponehati, ko je predsednik vlade izstopil iz svojega avtomobila. Tako,j zatem je domača godba zaigrala državno himno. Visokega gosta in njegovo spremstvo je prvi pozdravil v imenu občine Rajhenburg župan g. Kr-žišnik Ludvik, za njim pa gostitelj visokih gostov domači župnik in poslanec g. Tratnik Jožef v prav izbranih besedah. Sest deklic je zapelo narodno pesem: »Slovensko dekle«, spremljal jih je na harmoniki 11 letni županov sin Kržišnik Udi. Med petjem in igranjem so deklice izročile visokim gostom šopke nageljnov. Sprejema so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih oblastev, korporaeij in Smrtna avtomobilska nesreča Iz Samobora poročajo, da se je v ponedeljek zvečer zgodila nedaleč, od železniške postaje Pod-sused smrtna avtomobilska nesreča. 32 letni Mirko Striškovič je prišel te dni na obisk k svojemu prijatelju Antonu Kuhonji v Kustošijo. Ves dopoldne je bil Striškovič v družbi svojega prijatelja, popoldne pa je prebil v družbi nekih svojih prijateljev, ki so z vinom slavili obisk prijatelja. Naenkrat je Striškovič zapustil družbo že precej pijan. Šel je v avtomehanično delavnico, kjer je vzel poltovorni avtomobil svojega prijatelja Ku-honje. naložil še nekega Cukovca in njegovo ženo ter odpeljal proti Samoboru. Pri Podsusedu pa se je zgodila nesreča, katere žrtev je postal Striškovič. Kakor pripovedujejo očividci, je bil Striškovič precej pijan in je šofiral zelo negotovo. Pri Podsusedu je nastal defekt na enem prednjih koles in Striškovič je izgubil oblast nad volanom. Ker je videl, da je nesreča neizogibna, je odprl vrata in hotel skočiti iz avtomobila, v tem trenutku je pa bil avtomobil že v grapi poleg ceste. Ko se je avtomobil prevrnil, so vrata avtomobila skoraj zmečkala Strikoviču glavo, ki je bil takoj mrtev. Avtomobil je popolnoma razbit, Cukovcu in njegovi ženi se pa na srečo ni zgodilo nič hudega. društev, le So,kolov nismo videli. Špalir 60 tvorili slovenski fantje in dekleta ter gasilci v krojih zastavama. Poleg domače godbe sta neprestano igrali tudi godbi iz Senovega in Dobove. Predsednik vlade je po po,zdravih odšel z vsem spremstvom v župnišče in se z balkona zahvalil vsem za tako prisrčen sprejem, ki so mu ga tržani in okoličani pripravili. Izjavil je, da mu bo ta večer ostal v neizbrisnem spominu. Za njim so z balkona govorili še minister dr. Krek, ban dr. Marko Natlačen in pa sedanji poslanec za okraj Brežice Tratnik Jožef. Pred župniščem zbrana množica je neprestano vzklikala kralju, Jugoslaviji, predsedniku vlade, ministroma, banu in kandidatu Tratniku. Po končanih govorih je domači pevski moški zbor zapel narodni pesmi: »Na planine« in »Na straži« in za 6Voje izvajanje žel visoko priznanje. Ob pol 11 ponoči so visoki gostje odpotovali z nočnim brzovlakom v Belgrad, drugi z avtomobili v Ljubljano. Še na postaji jih je kljub pozni nočni url pričakala množica pristašev ter jih še za slovo pozdravila, tudi domača godba je neprestano igrala koračnice do prihoda vlaka. Predsednik vlade je ob tej priliki velikodušno poklonil precejšnjo vsoto za občinske reveže. Ali so plfnCnc bolezni ozdravljive? r 9 na astmi. Katarju, na pU«Uh. zartanlam kaJI|n, ■ To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo tasluzenju, dolgotrajni hrlpavortl in hripl. pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolnikidobeodnaB Donolnoma brezplačno knjigo • slllcoml, izpod peresa gospoda Stil Treba jfpisati samo dopisnico (frankirano z Din 2-) s točmm naslovom na: P11HLP1ANN d COM DEKLIN 615, NOaacISlraSSe J5-25-a Oelas res. od ministrstva socl|alne politike. I niteno oddelenie S. br. 2416 od 12. XII. I93i I f Zlatomašnik J.Kitak | V Bočni pri Gornjem gradu je v ponedeljek zvečer mirno v Gospodu zaspal ta-mošnji župnik gos|x>d Jakob Kitak. Pokojni gospod župnik se je rodil 1. julija 1858 na Donački gori, v ma-šnika je bil posvečen 10. julija 1888 v Mariboru. Pogreb bo v četrtek 15. decembra ob 10 dop. v Bočni. Letos julija meseca je pokojni gospod slavil dva jubileja: svojo 80 letnico ln pa zlato mašo. Za ta dva jubileja mu je župnija, v kateri je deloval od 1. julija 1925, prelepo dokazala vso svojo vdanost. Kakor ene duše in enega ljubečega srca se je zbrala ob njem, da mu po svojih zastopnikih izroči pomenljiva darila in izreče najlepša voščila. K njegovi zlati maši je prišlo 19 duhovnikov tovarišev. Kljub sivim letom se je še vedno z mladostno vnemo zanimal za katoliško snovanje. Fantovskemu odseku je dal sobo v župnišču na razpolago in v svoji delavnosti je vedno spraševal: kako in kaj bi? Največje njegove ljubezni pa so bili deležni otroci, ki so mu ljubezen obilno vračali. Nad 50 let je delal v Gos|x>dovem vinogradu, sedaj ga je pa Bog poklical k Sebi po zasluženo plačilo. Naj mu sveti večna luč! Šest let za uboj lastnega očeta Celje, 13. decembra. Ob pol 11 se je pričela pred tričlanskim senatom razprava, kakršne že ni bilo dolgo pred celjskim sodiščem. Na Planini pri Celju je ubil 26 letni sin Repar Franc svojega očeta. Slaba vzgoja je bila pač prav gotovo vzrok, da je prišlo med očetom in sinom ter materjo do prepirov, ki so dovedli do tako žalostnega konca. Dokler je bil Franc še majhen, ga je oče ljubil. Ko pa je zrastel, ga je pričel mrziti, ga priganjal k delu, pretepal, tako, da ga otroci niso več z veseljem ubogali. Zgodilo se je, da je oče, vdan hudi in hitri jezi, pretepel na polju Franca, ker je nagajala živina. Pretepal je svojo ženo, vse to pa je rodilo pravo družinsko nesoglasje in nesreču. Devetega novembra je prišlo med tiratoma Stankom in Francem do prepira, kjer je zagnal Stanko Francu kos trsk pod noge. France ga je zgrabil in ga začel pretepati, da je pobegnil pred njim v sobo. Vmes je posegla mati, naenkrat pa je pritekel tudi oče in štirikrat udaril z roko po glavi Franca. Ta je zbežal iz sobe v vežo, kjer je pograbil sekiro in se zoperstavil očetu. Ko jo hotel oče udariti Franca s smetišnico po glavi, je nesrečni France zamahnil s sekiro po očetu s tako silo, da mu je zlomil dve rebri in mu raztrgal leve pljučne žile dovodnice in odvodnice, zaradi česar je oče zaradi notranje izkrvavitve takoj umrl. Grozen je bil la trenutek, ko je sin videl na tleh mrtvega očeta, a vsaka pomoč je bila zaman. Takoj se je prijavil orožnikom in priznal grozno dejanje. Pri današnjem zasliševanju so vse priče Izpovedale olajšilne okolnosti, ki so močno razbremenile Franceta. Sodišče ga je obsodilo na šest let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. France je kazen sprejel. Svaka je ubil Celje, 13. decembra. Ob 9. dopoldne so pripeljali iz zaporov v veliko sodno dvorano okrožnega sodišča 36 letnega posestnika Drofenika Franca iz Stojnega sela pri Rogatcu. Jokal je, ko je stopil pred tričlanski senat. Obdolžnica, ki jo je prečital državni tožilec g. dr. Rus, je bila ostra in je obtožila Drofenika, da je 1. novembra zvečer s težkim železnim drogom s trikratnim udarcem po glavi, zatilniku, svojega svaka Solterja Martina tako hudo poškodoval, da je ta zaradi pretresa možganov in krvavitve takoj izdihnil. Drofenik je dejanje skesano priznal in že pred razpravo prosil milostne sodhe. Pokojni Solter Martin, ki je bil Drofenikov svak, je bil znan po svoji surovosti, posebno pa kot izzivač. Pri današnji razpravi se je Drofenik zagovarjal, da je dejanje storil v silili razburjenosti. Priče so izpovedale olajševalne okolnosti v prid obtoženca. Sodišče ga je obsodilo na pet lpt robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Kranjski okraj se je sijajno držal Kdor je videl obraze mož-volivcev, zbranih 5. decembra v Ljudskem domu ob govoru ministra dr. Korošca, je takoj vedel, čigava bo zmaga 11. cj^cenibra. Vfsi zbrani volivci so z živahnimi očmi, polili navdušenja zrli v obraz svojega voditelja in z živahnimi manifestacijami glasno odobravali program JRZ. Beseda voditelja je vžgala, srca gorenjskih mož in fantov, da so bili pripravljeni ne samo glasovati za listo JRZ, ampak so bili pripravljeni se tudi žrtvovati za njegovo zmago. Za kar se Gorenjec vname, to hoče tudi doseči, ln tako so 11. decembra volivci kranjskega okraja pokazali v sijajni zmagi, kaj so in kaj hočejo. Kranjski okraj je pokazal to ix>t še bolj kot kdaj prej, da je in ostane vdan voditelju dr. Antonu Korošcu. Volitve so potekale ves dan v najlepšem redu. Že dopoldne sta kazali obe volišči v mestu na sijajno zmago JRZ, pa tudi z vseh volišč kranj- skega okraja so prihajale razveseljive vesti. — Kranjska opozicija je .kakor zbegana letala sem in tja, kar niso mogli verjeti, da bo poraz tako velik. Da bi zbegali volivce, so obesili na kostanj pred tiskarno »Savo« tablo, na kateri je bil napisan napačen rezultat, ki je kazal seveda na Mačkovo zmago. Ko so volivci videli to tablo, so o tem obvestili volivno pisarno JRZ, ki jo dala tablo seveda takoj odstraniti. Po objavi volivnega rezultata so zbrani možje in fantje priredili pred mestnim domom živahne manifestacije kraljevskemu domu, kraljevski vladi in novo izvoljenemu jx>slancu JRZ g. Brodarju. Tudi v vsem kranjskem okraju jo vladal red in mir. Zanimivo je, da iz vasi Okroglo, kjer je 22 volivnih upravičencev in kjer je doma Mačkov poslanski kandidat g. Tomaž Križner, ni ta go-spod dobil več glasov kakor enega samega, pa še tega je oddal Križner sam. Rdečega pasu okoli Maribora ni več! Maribor, 13. decembra. V našem listu smo večkrat poudarjali, da spada moč in slava socialistov v Mariboru in njegovi okolici v povest o starih časih. Marsikdo tega takrat ni hotel verjeli, najmanj pa so to verjeli socialistični generali, ki so ,so v svojem glasilu »Delavski- politiki« še vedno predrzno in samozavestno delavstvu in javnosti predstavljali kot edini legitimni zastopniki delavcev in njihovih interesov. Po izidu zadnjih skupščinskih volitev pa se je ta papirnata trdnjava socialistov defi-nitivno zrušila v prah, tako močno in izrazito, da tudi široka javnost ne more več dvomiti, da socialistične stranke ni več in da ji je delavstvo obrnilo hrbet. Izidi nedeljskih volitev v Mariboru in nje- Voditelj Slovencev notranji minister dr. Anton Korošec se zahvaljuje po radiu svojim volivcem ica veličastno zmago, govi okolici so toliko zanimivi in zgovorni, da so jih izplača nekoliko natančneje pregledati in primerjali z izidi zadnjih skupščinskih volitev leta 1927. Volitev leta 193* in 1935 ne moremo jemati v obzir, ker pač vsakdo dobro ve, kako so se le volitve delale in da so izidi tako potvorjeni, da ne morejo pričati o resničnem razi>oloženju mariborskih in okoliških volivcev. Pri nedeljskih volitvah je dobila lista JRZ z Žebotom in Š|)indlerjem — glasov, ki jili je dobil dr. Irgolič ne upošlevamo — 5905 glasov, kar znaša pri 9999 volivnih upravičencih 59'/o in 71% vseh oddanih glasov. JRZ je torej od vseh volivnih upravičencev dobila tolik odstotek, kakršnega ni dosegla v nobenem drugem slovenskem avtonomnem mestu. Leta 1927 so socialisti dobili v Mariboru 1527 glasov, komunisti 412 glasov, liberalci, današnji JNSarji, pa 1038 glasov. Takratna SLS je dobila v Mariboru 1505 glasov. Pri volitvah leta 1927 so torej današnji združeni naši nasprotniki na Mačkovi listi dobili skupaj skoraj 3000 glasov, SLS pa 1505 glasov. Pri nedeljskih volitvah pa je nekdanja SLS in sedanja JRZ porasla na 5900 glasov, združeni nasprotniki pa so padli na 747 glasov. Prav tako zanimiva 1n pomembna je tudi razčlenitev volivnih izidov v mariborski okolici. Lela 1927 so socialisti v Studencih dobili 297, komunisti 149, liberalci 53 glasov. Pri nedeljskih volitvah pa so vsi združeni nasprotniki dobili 168 glasov, JRZ pa 910 glasov, leta 1927 pa je SLS dobila le 106 glasov. Na Pobrežju je lista JRZ s Kobanoni letos dobila 966 glasov, združeni nasprotniki pa 3i8 glasov. Leta 1927 pa so samo socialisti in komunisti na Pobrežju in na Teznem dobili 570 glasov. Popoln poraz so torej socialisti in komunisti doživeli tudi v Studencih in na Pobrežju, kjer so leta 1927 bili še absolutni gosjio-darji. Kakor na Pobrežju in v Studencih so bili socialisti poraženi tudi v Lajtersbergu, kjer so leta 1927 še imeli večino. Ti rezultati ir, primerjave dovolj jasno dokazujejo, kdo je v Mariboru in njegovi okolici gospodar. Socialisti in liberalci nimajo več mesta, ki bi ga mogli zase zahtevati! Kakor v Mariboru, so bili socialisti in z njimi zvezani liberalci poraženi tudi v mnogih drugih krajih, ki so veljali za njihove trdnjave. Tam so izgubili toliko glasov, da se je celotni položaj socialistov v Sloveniji toliko premaknil, da lo sili k razmišljanju o sedanjem zastopstvu v socialnih ustanovah, zlasti v Delavski zbornici, v kateri socialisti na podlagi njihove nekdanje moči še danes vladajo. Kakor pričajo izidi nedeljskih volitev, pa nekdanje socialistične moči ni več in zato tudi razmere v Delavski zbornici ne odgo-garjajo več dejauskemu stanju. Drobne novice Koledar Sred«, 14. decembra: Kvatre. Konrad Ofiški; Spiridion, — Zadnji krajec ob 2.17. — Herschel napoveduje sneg. Četrtek, 15. decembra: Kristina, dekla; Valerijan, Škof. K — Ob priliki krstne slave kraljevskega doma na dan sv. Andreja Pozvanega dne 13. decembra je poslal brzojavne častitke maršalatu dvora ban R. dr. Marko Natlačen v svojem in v imenu pre-bevalstva vse banovine. — Nova brzojavna in telefonska služba je bila uvedena dne 4. decembra pri pošti Sv. Barbara pri Mariboru, dne 7. decembra pa pri pomožni pošti Kapele. Zat pranje Vašega perila je sredstvo PERION odlično! Domač slovenski izdelek je! — Goriška Mohorjeva družba je izdala za leto 1939 sledeče knjige: Koledar Mohorjeve družbe (goriške) zn leto 1939 — 12 din; Stanič Stanko, Dobo in podobe iz cerkvene zgodovine — 12 din; Kazak Bogdan, Zdravnikovi nasveti — Zdrav kolikor hočeš — 12 din; 1'ajkova Pavlina, I)ora, povest — 12 din; G. Th. Rotman, Bratec in sestrica, povest s slikami za otroke — 12 din. — Goriška Matica pa je pripravila za svoje člane za leto 1939 sledeče: Koledar za leto 1939 — 12 dinarjev; Budni Andrej, Na konju, povest — 12 dinarjev, Ribičič Jos., Mihec in Jakec, povest za otroke, s slikami — 12 din; Košir Mirko, Poljedelska kemija — 12 din; Lepo vedenje — 12 din. — Vse te knjige dobite tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — V Gorico—Trst. Božični 4 dnevni avtoizlet po Vipavski dolini, od 24. do 27. decembra, priredi »Putnik« po željah naših članov. Kdor se želi pridružiti naši skupini, naj se takoj priglasi za brezplačna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, ali tudi Putnik, »Družinska skupina«, Ljubljana. Častiti duhovščini I Črno sukno in kamgarn za talarje in obleke, zanesljivo dobro v novi man u fakturi Pred Šenklavžem Se priporočava Jeločnik & Simončič Ljubljana - Pred Škofijo 13. — V avtomobilu je kradel. Pred dobrimi 14 dnevi sta se z avtomobilom peljala iz Kočevja proti Ljubljani dva mlajša gospoda. Naenkrat se je eden izmed obeh elegantno poslovil in izginil. Drugi, namreč Alojzij llogler, pa je opazil, da je z njegovim tovarišem izginilo tudi 1(300 din gotovine. llogler je vso zadevo prijavil policiji v Ljubljani, ki je včeraj tatu izsledila. Tat, neki 22 letni Alojzij S., doma iz Starega loga, je na policiji gladko priznal tatvino in povedal, da si je za večji del ukradenega denarja kupil obleko, ki jo je imel na sebi, kar pa mu je denarja ostalo, pa je zapravil z ženskami in na pijači. Policija je seveda novo obleko zaplenila, mladega tatu pa je izročila sodišču. — Kaj bo prinesel Božiček Vaši pridni gospodinjski pomočnici? Volnene in svilene šerpe, svilene rute, barhent, baržun, velvetin za domače obleke ter blago za volnene obleke dobite v veliki izbiri in nizkih cenah pri manufakturni trgovini Janko Cesnik, Ljubljana, Lingarjeva. — Vreme. Jugoslavija: Jasno, v severnih in severovzhodnih krajih z močno košavo v Po-donavju, oblačno v ostalih krajih kraljevine z dežjem v severozahodnih krajih. Najnižja toplota Tuzla 7, najvišja Šibenik 16 stopinj. — Napoved za danes: Pretežno oblačno vreme po vsej državi, v severnih krajih bo tu in tam nekoliko jasno. Ko-šava v Podonavju bo počasi oslabela. V zahodnih in južnih krajih dež in sneg. Toplota brez velikih sprememb. — Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovega mila »O vene. Za svoje perilo rabite samo ta odličen domač izdelek. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frnnz-Josef« grenčice. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Dve leti bosta sedela zaradi uboja Ljubljana, 13. decembra. V Zgornji Besnlci pri Kranju je bilo 4. septembra t. 1. žegnanje. Vinko Krt, 21-letni strojni ključavničar, je v soboto zvečer po končanem delu v tovarni povabil svojega prijatelja Miho Dolinarja. 24-letnega tovarniškega delavca, naj gre z njim v Zgornjo Resnico, kjer bo dobil »bobe«, ki mu jih je obljubila njegova znanka. Šla sta. Na cesti v Zgornji Besnici, v bližini Pap-lerjeve gostilne, sta so spopadla z domačim fantom Janezom Jeralo, ki je šel za neko privatno hišo po žganje v gostilno. Nastal je splošen metež in vrvež. V tepožu je Jerala od obeh dobil 8 lahkih in 1 usodno poškodbo. Eden od obeh jo Jeralo z nožem zabodel v vrat, mu prerezal glavno žilo-odvidnico, da jo izkrvavel in v nekaj minutah umrl. Drž. tožilec je obtožil Miho Dolinarja zločin- stva uboja po § 178 k. z., drugega Vinka Krta pa prestopka lahke telesne poškodbe po g 181 k. z. Miha Dolinar je danes pred malim kazenskim senatom obširno pripovedoval ta žalostni kmečki roman. Krivdo je le delno priznal. V preiskavi je priznal, da je on zaklal Jeralo, danes je to zanikal. Pri|>ovedoval jo, kako se je Krt doma oborožil s krušnim nožem in si dni na klobuk lepe krivce. Potoma mu je pravil, da se bo maščeval v Besnici nad onim, ki mu je pred desetimi leti zabodel brata Jakoba. Glavno krivdo je Dolinar zvračal na Krta. Ta je priznal udeležilo pri tepežu, zanikal pa je, da bi bil on povzročitelj smrti Jeralove. Bila sta obsojena oba zaradi prestopka po § 184 k. z. vsak na 2 loti strogega zapora, ker sta bila oba kriva da je bil Jerala v tepežu zaboden do smrti. Za tako dejanje določa k. z. zapor do 5 let. Vinko Krt je prijavil proti sodbi revizijo in priziv, Dolinar pa je kazen sprejel. 1 Izredna in cenena božična darila se lahko nabavite le na zlato nedeljo, dne 18. t. m., ker bodo vse ljubljanske trgovine ves dan odprte. Odjemalci izven Ljubljane ne pozabite izrabiti ugodnost polovično vožnje po železnici, na drugi strani pa bodo nudili pri nakupu božičnih daril trgovci izredne popuste. 1 Občni zbor Cecilijinega društva za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani bo v nedeljo, 18. decembra 1938 ob četrt na poldne v prostorih orglarske šole, Poljanska cesta 4-1. Spored: poročila odbora, volitev odbora in slučajnosti. 1 Ošpice so se v zadnjih dveh mesecih v Ljubljani in vsej okolici tako zelo razširile, da 6koraj ni več upanja za naglo zajezitev. Težko bo obvarovati pred infekcijo razne otroške zavode, bolnišnica pa je polna in ne more več izolirati za ošpicami bolnih otrok. Zato prosi obča državna bolnišnica v Ljubljani, naj starši pošiljajo v bolnišnico le težke in komplicirane primere ošpic, navadne naj pa zdravijo doma pod nadzorstvom zdravnika. I Nevarnost odtrganih elektrovodov. Pozimi ko se sne£j oprijema električnih žic in na mnogih krajih pretrga elektrovode, da vise v zraku ali leže na cesti, naj se nikdo ne dotakne odtrgane žice, ker je 6mrtno nevarno. Kdorkoli opazi odtrgan elektrovod, naj takoj obvesti mestno elektrarno, da čimprej popravi amrežje. Potrgane žice so posebno nevarne živalim, zato naj pa vozniki takoj počakajo z živino in se žicam zanesljivo izognejo ter tudi takoj javijo pretrgani elektrovod. 1 Okrasitev pobočja ob Knrlovški cesti. Mnogo je bilo zabavljanja poprej nad deli, ki jih je izvrševala mestna občina ljubljanska ob pobočju ljubljanskega gradu od mestne hiše naprej na Karlovški cesti. Hrib so razkopali, razbijali so z električnimi svedri skale, delali so v gotovih presledkih betonska oporišča tja do križa, stoječega na zemlji Rihterjeve hiše. Sedaj so pričeli vrtnarji in delavci mestne vrtnarije z olepševalnimi deli. Izravnano in urejeno pobočje bo prav lepo zasajeno z raznim nizkim grmičevjem in nizkimi borovci. Delavci polagajo vaze. Med presledki pri posameznih betonskih oporiščih vdela-vajo kamenje in skale in prirejajo prostore, da tam napravijo nasade za razno planinsko cvetje; Na betonskih oporiščih1 '■čfovek lahko opazi kva-dralne vdolbine. V te bodo pozneje vzidali velike betonske vaze, v katere bodo čez poletje vsajene razne lepe rože. Ta košček pobočja bo res nekak odsev pravega planinskega življenja. Dolenjska cesta je sedaj popolnoma urejena tja do gostilno Marenčelove in je sedaj po cesti popolnoma prost avtomobilski in ostali vozovni promet. 1 Vlom na Tržaški cesti. Pod čudnimi okoliščinami je bil izvršen dne 9. t. ni. vlom v stanovanje Marije Kirnove na Tržaški cesti 2. Tam sta imela sestanke neka M. B. in njen zaročenec. Zgodilo pa se je tako, da je dekle prišlo prej in ko je videlo, da v stanovanju ni nikogar, je okradlo gospodinjo in njeno sostanovalko Marijo Čeponovo. Vzela jima je za 1900 din obleke in nekaj zlatnine. Tatvina je bila še isti večer razkrita in policija je aretirala tatico in njenega zaročenca. Fant je pošteno povedni, da se nikdar ni dotaknil tujega blaga, njegova zaročenka pa je priznala, da je zaradi bede res izmaknila nekoliko blaga, ki ga pa je policija kmalu nato našla in skoraj vsega vrnila lastnicama. 1 Tatvine. Ta mesec so se tatvine v Ljubljani zopet pomnožile. V Ljubljani je bila tako ukradena zimska suknja Jožefu Srebrnjaku iz .veže stanovanja na Rebri. — Vesni Miličevi je bil ukraden 720 din vreden plašč, ki je visel na hodniku v hiši na Blciweisovi cesti 8. — Zimska suknja je ' 'la ukradena Štefanu Aliču iz poslopja kurilnice. — Neki sladkosnedi tat pa je ukradel iz mlekarne v Staničevi ulici 20 zavojev pecivnega praška. Ta tat namerava speči za božič najbrže mnogo potic, če potrebuje toliko pecivnega praška.. Gledališče Drama. Sreda, 14, decembra: »Žene na Niska-vuoriju«. Red Sreda. — Četrtek, 15. decembra: »Brezov gaj«. Red Zetrtck. — Petek, 16. decembra ob 15: »Potopljeni svet«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Sobota, 17. decembra: »Do-brudža«. Red B, — Nedelja, 18. decembra ob 15: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«, Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sreda, 14, dccembra: »Jolanta, Gianni Schicchi«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 15. decembra: »Roxy«. Red A. — Petek, 16. dccembra zaprto. — Sobota, 17. decembra: »Ljubavni napoj« (Kapljice za ljubezen). Gostuje Christi Solari. Red A, 2 uri komedije in prisrčnega smeha! 2 uri najčudovitejših naklučij in zapletljajev v okviru zimskega športa in alpskih krasot v filmu (UŽNI MILI0NAR) — FRANK MORGAN, MARY TDflSIfH If CMEfSII ASTOR, ROBERT YOUNG - Ob 16., 19. in 21. uri I If UJIVH V dllCUU Premiera KINO MATICA 21.24 Nav ivo(nl tednik I I Kino Sloga Telefon 27-30 Danes premiera napetega detektivskega filma Charlie Chan na dirkah um ,n- .j, V Ki. vi Warner OI«nd. Kot dodatek: clnslionl film R. \Vnener.|eve uverture „Isnnh*u»er" tz-ob lo, lOJn il urj vajano po narodnem filharm. orkestru Zertinjenth držav nmer., diriiront: Friderik Feher I Glaona priča Predstave ob 16.. 19. in 21. Kriminalni film poln nepričakovanih presenečenj in zapletljajev, poln kriminalnih problemov, tempa in iznenadenja. Umetniški film poln duše in Svetislav Petrovič in Svbilla Schmitz KINO UNION romantike I Zanimiva vsebina, mnw vrnun krasni pokrajinski posnetki! DANES PREMIERA! Telefon 2221 Nedelja, 18. decembra ob 15: »Roxy«. Izven. Ob 20: »Gioconda«, Gostuje Vera Majdičeva. Izven. Prireditve in zabave Znameniti lilharmonični orkester Združenih držav izvaja pod taktirko dirigenta Friderika F e h e r j a uverturo Wagncrjevega »Tannhauserja« Ljubljančani si bodo ogledali to senzacijo v glasbenem filmu, ki ga predvaja od danes naprej kino »Sloga«. Ogromni, nad 150 godbenikov močan orkester izvaja Wagner-jevo skladbo. Uprava kina »Sloge« bo z glasbenimi dopolnilnimi filmi kljub velikim izdatkom in stroškom nadaljevala. — »Tannhauserjevo uverturo« si lahko ogledajo vsi Ljubljančani pri vseh predstavah v kinu »Slogi«. Državni konservatorij proslavi ▼ petek, 16. dec. ob 5 popoldne v okviru interne vaje v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 60, rojstni dan slovenskega skladatelja Antona L a j o v i c a. — Izvajani bodo izključno slavljenčevi samo- in dvospevi. Uvodno besedo govori prof, Vilko Ukmar. Prijatelji in ljubitelji slavljenčeve umetnosti so vabljeni in dobrodošli. — 20 letnico Jugoslavije pa proslavi državni konservatorij z iavno produkcijo, na kateri bodo izvajane skladbe slovanskih skladateljev, v ponedeljek, 19. decembra ob en četrt na sedem, Ta produkcija bo v veliki filharmonični dvorani. Ljudska univerza v Ljubljani Drevi bo predaval prof. dr. Ernest Turk o stremljenju Jugoslovanov za njihovo osvoboditev. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica) in je vso-komur dostopno. Pričetek ob 8 zvečer. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 17. decembra ob 6 svoje tretje predavanje o temi: »Psiholojiga kot empirična veda«. — Predaval bo znani eksperimentalni psiholog zagrebške univerze dr. Ramiro Bujas. K temu važnemu predavanju vabi odbor vse, ki se želijo seznaniti s pravim bistvom, namenom in tudi z osnovnimi uspehi modernega psihološkega dela. Vstop prost. Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani priredi v sredo, 14. decembra ob osmih zvečer v društvenih prostorih v Karunovi ulici 10, predavanje »O vzgoji kanarčkov«. Predava strokovnjak g. Gojznikar. .Vstopnine ni. Sestanki Barjansko okrožje ZFO ima drevi ob pol 7 sejo v škofijskem dvorcu. Z ozirom na važnost seje, je udeležba za vse odbornike 6trogo obvezna. Odbor. Svetopisemski večer bo drevi ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani (serafinski kolegij). Dekliški krožek Ljubljana-Sv. Jakob ima drevi ob 8 sestanek. Na sporedu je zanimivo predavanje č. g. dr. Snoja: Romanje po Palestini Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Naše dijaštvo Kongregacija akademičark ima redni sestanek drevi ob četrt na osem v frančiškanski kapeli Vse akademičarke vljudno vabljene! Akademska kongregacija pri oo, frančiškanih bo imela drevi ob 8 svoj redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljenil Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gar- tus, Moste, Maribor m Obisk umetniške razstave mariborskih slikarskih umetnikov postaja zopet zadovoljiv. Razburljivi dogodki zadnjih volitvenih dni so namreč vplivali tudi na zanimanje za razstavo. Tudi kupci se že oglašajo ter je prodal Mušič že tri 6like, Jirak, Kos in Kavčič pa vsak po eno. Opaža pa se tudi na tej razstavi, kakor na vseh dosedanjih, da tistih ljudi, ki so vplivni po denarju, naših vele-trgovcev in industrijalcev, ni blizu. Stanovanja imajo okrašena z kdo ve kakšnimi kiči, ki so jih kupili za drag denar v tujini, domačemu umetniku pa ne zaupajo ali pa se jim zdi premalo imenitno, če bi njegova slika visela v njihovem stanovanju. Tudi tokrat je dobro opaziti, kdo bojkotira slovenske kulturne prireditve. Razstava je odprta do 24. t. m. m Frančiškanski zvon je ie v svojih linah. Cisto na tihem so spravili največji zvon v naši državi v zvonik frančiškanske bazilike v Mariboru. Potegnili so ga v line skozi sredino stolpa. To težko in odgovorno delo sta izvršila stavbenik Požavlco in tvrdka Btthl, ki je zvon vlila. Morali so prebiti strope v stolpu ter odstraniti stopnice, nato pa so namestili debele žičnate vrvi, ki so zdržale skoraj 7000 kg težkega velikana. S pomočjo škripčevja in vitla so dvignili potem štirje možje velikana skoraj 30 metrov visoko. Zvon pa še ne bo kmalu pel, ker mu morajo poprej napraviti jarem. Težko je bilo dobiti za tak jarem primeren hrast ter so ga zaman iskali v raznih krajih, dokler ga niso dobili pri Slov. Bistrici. Hrast je sedaj na žagi. Prva pesem tega velikana bo za Mariborčane gotovo posebnost, saj bo njegov glas odmeval z mogočno silo po vsem mestu. m Podpore za revne in brezposelne Maistrove borce. Na slavi 45. mariborskega polka je gospod župan omenil v svojem govoru o delu in zaslugah Maistrovih borcev, da se jim bo mestna občina na primeren način oddolžila. V to svrho je določila občina 15.000 din, ki naj 6e razdele med brezposelne in revne člane. S tem lepim činom je mestna občina pokazala, da hoče pomagati onim, ki so pripomogli odloČiti usodo Maribora v najtežjih dneh, a so danes ne po lastni krivdi zabredli v siromaštvo ali so brez dela. Zveza Maistrovih borcev je z veseljem in zadovoljstvom sprejela ta socialen čin mestne občine ter je po vsestranskem premisleku napravila seznam podpore potrebnih članov ter ga predložila mestni občini. Člani iz Maribora, ki so uvrščeni v ta seznam, so že prejeli določene vsote, članom izven Maribora pa so bili nakazani zneski po pošti. Podpore mestne občine je bilo deležnih 10 brezposelnih družinskih očetov,7 vdov in 2 viničarja. m Kongregacija ta gospe pri Srcu Jezusovem ima svoj sestanek namesto v četrtek v petek, dne 16. t. m., ob 4. popoldne. m Tuji državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in imajo dovoljenje za bivanje z veljavnostjo »za nedoločen čas«, pa niso do sedaj prosili ali vložili prošnje za podaljšanje tega dovoljenja, se pozivajo ponovno, da to storijo takoj. Ruski državljani so izvzeti. Prošnje je vložiti pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 2. m V Ljudski univerzi v Studencih se vrši Jutri, v četrtek, predavanje »Ali je zadružništvo zaščitnik malega Človeka?« Prireditev se vrši skupno s propagandnim odsekom Zadruge drž. nameščencev v Mariboru, zato se njeni člani še posebej vabijo. — Pred predavanjem »Novice v besedi in sliki«. m 450 mestnim ubožcem bo nakazala mestnn občina za božične praznike drva In premog. V ta namen bo porabila okrog 50.000 din. m Otrok umrl na kolodvoru. Vsak dan prihajajo transporti s sezonskimi delavci, ki se vračajo iz Nemčije. Med delavci so tudi zakonski pari, mnogi so vračajo z malimi otroci, ki so se narodili H tfftUL 1-2 zrna omogotata lahko In | normalno stolico. | 2 komada Din 1*50. 12 komadav Din 8'—, * 60 komadov Din 27 —. v tujini. Med temi sla bila v ponedeljek tudi zakonca Kerčman iz Salamencev v Prekmurju. Imela sta s seboj 25 dni staro dete, ki pa je med potjo zbolelo, pri prihodu v Maribor pa je na mariborski postaji v naročju matere umrlo. Bil je to grenek udarec za mlado mater, ko je morala svojega otročička pustiti v Mariboru, da eo ga odpeljali v mrtvašnico. m Obmejni promet v novembru. V pretečenem mesecu je potovalo preko Maribora v inozemstvo 6721 oseb, od tega 3162 Jugoslovanov, 1528 Avstrijcev, 1857 Nemcev, 46 Italijanov, 70 Bolgarov, 450 Cehoslovakov. Iz inozemstva je istočasno dospelo 6822 oseb, od tega 2283 Jugoslovanov, 1986 Avstrijcev, 1685 Nemcev, 48 Italijanov, 85 Bolgarov, 658 Cehoslovakov, 21 Madžarov in 35 Švicarjev. Gledalce Sreda, 14. decembra: Zaprto. Četrtek, 15. decembra: Ob 20. »Aida«. Red D. Celje c Celjski »von sporoča vsem svojim članom, da bo redna pevska vaja v četrtek 15. decembra ob 8 zvečer. Vse pevce prosimo za točno in polnoštevilno udeležbol c Ne pozabite si še danes kupiti pri ge. kap. Toševi na Slomškovem trgu vstopnice za krstno predstavo tragedije »Grohar«, ki jo bo uprizoril jutri, v četrtek, ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču dramatik g. Ivan Mrak s svojo skupino. c K poročilu o pogrebu pokojnega poslanca Vračka na Ponikvi dodajamo, da je spregovoril ob njegovem grobu v imenu bojevniške organizacije g. Kus iz Celja. c Tvrdka Kudiš, o kateri smo že poročali, da bo obdarila 80 revežev z obleko, obutvijo, bo poleg tega še dala vsem revežem po 2 kg bele moke. V imenu vseh teh revežev se tvrdki lepo zahvaljujemo z željo, da bi tudi druge tvrdke v Celju storile prav tako in obdarile vsaj nekaj revežev. c Okrajno načelstvo v Celju poroča: Slinavka in parkljevka v celjskem okraju je prenehala. Ukinjeni so vsi veterinarsko redarstveni ukrepi. Počenši a 14. decembrom bodo v Celju zopet živinski in svinjski sejmi. Začasno pa je dovoljen dovoz prašičev na sejem iz mestnega in iz področja celjskega okraja; dovoz prašičev na sejem iz šmarskega in ostalih okuženih krajev pa je še do preklica prepovedan. Prašiči se smejo dova-žati na sejmišče le s konjsko vprego. Uvoz živih parkljarjev iz področja celjskega okraja za klanje in za pleme je zopet dovoljen; ravno tako je dovoljen uvoz mleka, mlečnih proizvodov, sena, slame in gnoja. Ker pa vlada parkljevka in slinavka še v več okrajih v Sloveniji in je nevarnost vnosa te bolezni, se morajo še nadalje izvajati vse odredbe kr. banske uprave in mestnega poglavarstva, ki se nanašajo na obvezno razkuževanje sezonskih delavcev, ki se vračajo iz Nemčije in Francije, kakor tudi oseb, ki prihajajo iz okuženih krajev našo države. Živinorejce se opozarja na dolžnosti takojšnje prijave vsakega sumljivega obolenja parkljarjev. c V celjski bolnišnici je umrla 27 letna žena krojača v Zdravilišču v Dobrni Pot Frančiška. Naj počiva v miru I št. Vid nad LJubljano Blaž Potočnikova čitalnica priredi drevi ob 8 III. prosvetni večer v letošnji sezoni s sledečim sporedom: Zemljepisno predavanja g. prof. Šara-bona; prizor »Caša nesmrtnosti« (A. Aškerc). Izvajajo člani Fantovskega odseka. — Vabimo k obilni udeležbi 1 Kranj Blagoslovitev novega mostu čez Kokro in nove ljudske šole. Nedelja, 18. decembra bo velik praznik mesta Kranja. Ta dan bo blagoslovljen in otvorjen novi most čez Kokro in nova ljudska šola. Spored je sledeč: 1. Sv. maša ob 9. Po sveti maši blagoslovitev novega mostu, nato se nadaljuje spored v novi ljudski šoli. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Mehul: Prošnja (pojo šolski otroci). 4. Blagoslovitev šolskega poslopja. 5. Kosi: Molifev za slovenski rod (pojo šolski otroci). 6. Otvoritev po banu g. dr. Marku Natlačenu. 7. Državna himna (pojo šolski otroci). 8. Župančič: Ciciban in čebela (deklamacija). 9. A. M. Slomšek: Preljubo veselje (pojo šolski otroci. 10. Dom - vodnik -branik (deklamacija). 11. Cernejeva: Pozdravljen naš novi dom (deklamacija). 12. Nedved: Moj dom (pojo šolski otroci). 13. Roš: Zahvala (deklamacija). 14. A. Mav: Naša pesem (pojo šolski otroci). — Krajevni šolski odbor najvljudneje vabi k obilni udeležbi te lepe slavnosti. Prosvetno društvo v Trbojah uprizori v nedeljo popoldne zanimivo zgodovinsko igro iz turških časov »Miklova Zala«. Jesenice Vincenrijeva konferenca priredi 14. t. m. ob 8 zvečer »Prosvetni večer«. Spored: 1. Deklamacija; 2. na planinah — rajanje; 3. Družkinja, igra v 3. dejanjih. — Vstopnina malenkostna. Oglasi v Slovencu imajo za Jesenice popoln uspeli posebno za Božič in Novo leto. Vse oglase in naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom« »Do-moljuba» in »Bogoljuba« sprejema podružnica »Slovenca« na Jesenicah, Krekov dom. Dobrnlče Pravilni volivni izid pri nas je: Lista dr. Stojadinoviča, dr. Kukovec 410 glasov; lista dr. Mačka (Špehar 7 glasov, Grm 4. Hrovat 0. Matko 1), skupaj 12 glasov. Sv. Jurij pod Kumom Ker je bil objavljen skupno izid volitev za št. Jurij in Dobovec pod naslovom Sv. Jurij, pojasnjujemo v toliko, da je v Sv. Juriju pod Kumom od 257 volivcev volilo JRZ 1.82, Mačkovo listo pa 4; na Dobovcu pa od 200 volivcev JRZ 76, Mačkovo listo pa 30. Naša statistika Pravkar emo prejeli naš »Statistični letopis 1937«, za katerega moramo reči, da prihaja še v razmeroma pravem času. Statistični letopis za 1936 je namreč izšel šele leta 1938 spomladi, letopis za 1937 pa prihaja vsaj sedaj, preden je končano leto 1938. Upamo, da bodo prihodnji letniki prišli še prej, ker je že sedaj ugotovljen velik napredek v hitrosti izhajanja teh letopisov v zadnjih treh letih, odkar načeluje občni državni statistiki g. dr. Rudolf Andrejka. Novi letopis predstavlja tudi napredek v primeri s prejšnjimi letniki, ker prinaša ne samo mnogo gradiva za leto 1937, ampak tudi nove tabele, dočim sct izpuščene nekatere manj važne tabele, ki so figurirale v prejšnjih letnikih. Nekatere novih statistik so prav značilne. Iz obilice gradiva, ki ga prinaša novi letopis, posnemamo nekatere podatke v izvlečku, kolikor je pač dnevnim listom mogoče brez potrebne analize rezultatov. Jugoslavija ima 15,630.000 prebivalcev. Po cenitvah za konec leta 1938 (na osnovi podatkov ljudskega štetja 1931 in naravnega prirastka prebivalstva) bo imela naša država 15 milijo,nov 630,129 prebivalcev, dočim jih je na koncu leta 1937 imela samo 15,400.177. Ljudsko štetje z dne 31. marca 1931 je izkazalo 13,934.938 prebivalcev. Letni prirastek jc znašal 1938 230.000, 1937 pa 226.000 prebivalcev, 1926 224.000. Po podatkih o številu porodov in smrtnih primerov za leto 1936 je razviden prirodni prirastek prebivalstva (presežek porodov nad smrtnimi primeri) 194.776, za 1935 pa 192.683. Dosedaj največji prirodni prirastek prebivalstva je bil po tej statistiki zabeležen leta 1930 s 227.686 prebivalci, 1926 z 214.274 in 1934 z 211,969. Če primerjamo prirastek prebivalstva s številom prebivalstva, dobimo, v katerih banovinah je prirastek največji. Naslednja tabela nam kaže cenitve števila prebivalstva po banovinah za konec 1938 ter naravni prirastek prebivalstva, koliko ga pride na 1000 prebivalcev po statistiki za 1936: preb. 1938 prirastek 1936 dravska 1,209.284 - 8.99 drinska 1,837.127 18.71 donavska 2,554.423 5.54 moravska 1,644.832 11,82 primorska 983.187 14.86 savska 2,936,792 9.15 vardarska 1,796.313 18.70 vrbaska 1,206,055 25,24 zetska 1,049.500 3.50 Belgrad 412.616 3.50 Iz te tabele je razvidno, da je prirodni prirastek najmanjši v Belgradu, kar drži tudi za druga mesta. Na drugem mestu je donavska banovina, 'kjer je naravni prirastek zaradi majhne rodnosti nizek. Takoj nato pride Slo,venija. Tudi savska banovina ima majhno rodnost, največji pa je bil naravni prirastek v vrbaski banovini, kjer dosega 2.5%, visok je tudi še prirastek v vardarski, drin-6ki in zetski banovini, pa tudi še v primorski. Nadalje objavljamo še eno tabelo, ki kaže število prebivalstva v naši državi po ljudskih štetjih 1921 in 1931 kakor tudi cenitve za 31. dec. 1938. Izračunali smo tudi odstotek prebivalstva v posameznih banovinah v primeri s celotnim številom prebivalstva v naši državi. Slika je naslednja (prebivalstva v tisočih); 31.1.1931 31.3.1931 31.12.1938 dravska drinska donavska primorska savska vardarska moravska vrbaska zetska Belgrad skupaj 1.060 1.205 2.179 804 2.424 1.323 1.200 850 785 153 11.985 1.144 1.535 2.387 902 2.704 1.574 1.435 1,037 925 289 13.934 1.209 1.837 2,554 983 2.937 1.796 1.615 1.206 1.049 413 15.630 Iz tega pregleda je razvidno, da Je imela vrbaska banovina leta 1921 manj prebivalcev kot Slovenija, danes jih ima že istotaliko. Število prebivalstva zetske banovine je naraslo že čez 1 milijon, v kratkem pa bo dosegla milijon prebivalcev tudi primorska banovina. — One banovine, ki so imele leta 1921 le malo več prebivalstva kat Slo- — Pri lenivosti črev in slabem želodcu 2 nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joselova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. venija, napredujejo s hitrimi koraki. Največji napredek pa beleži Belgrad, ki je obenem z Zemu-nom in Pančevem že skoraj pol milijonsko mesto. V zadnjih dveh letih je število prebivalstva naraslo v Belgradu za okoli 40.000 in v štirih letih je pričakovati, da bo pol milijona doseženih. Ljudsko štetje na koncu leta 1940 bo to dokazalo. V odstotkih izraženo so imele banovine prebivalstva: 31.1.1921 31.3.1931 8.85 dravska drinska donavska moravska primorska savska vardanska vrbaska zetska Belgrad 10.06 18.2 10.0 6.5 20.2 11.04 7.1 6.5 1.3 8.21 11.0 16,1 10.3 6.7 19.4 11.3 7.44 6.64 2.07 31. 12. 1938 7.74 11.76 16.34 10.5 6.29 18,79 11.49 7.76 6.7 2.64 Pregled kaže, da postaja delež naše banovine vedno manjši, na eni strani zaradi manjšega prirod-nega prirastka kot v drugih banovinah, na drugi strani pa zaradi preseljevanja velikega dela našega prebivalstva iz Slovenije, katerega najbrž ne more nadoknaditi doto,k prebivalstva iz drugih banovin države in inozemstva. Če vzamemo tri severne banovine naše države (dravsko, savsko in donavsko), vidimo, da so imele leta 1921 še 47.25% vsega prebivalstva v državi, leta 1931 sc je ta odstotek zniža! na 44 71, leta 1938 pa je znašal le še 42.87% vsega prebivalstva v državi. Statistični letopis prinaša tudi podatke o porokah, rojencih ter mrtvih v naših najvažnejših mestih, med njimi za Slovenijo za Ljubljano in Maribor v letu 1936. Naravni prirastek BoKirada je znašal tega leta 1.111. naravni prirastek mnogo manjšega Skoplja pa 833 in Ljubljane 962 (vprašanje je, če so vpoštevane pri tem posebne razmere v mestih s porodnišnicami). Gospodarske statistike. Število gospodarskih statističnih tabel je ostalo v glavnem neizpremenjeno, črtane so nekatere manj važne tabele. Na novo pa se nahaja v letopisu statistika kmetijskih obratov po številu in po površini za vse okraje v državi (po štetju iz leta 1931). Dosedaj je bila namreč objavljena eamo statistika po banovinah. Tako nam daje nova statistika lep pregled našega kmetijstva po okrajih. Želeti bi bilo, da bi bila v kratkem izdana tudi statistika poklicev po posameznih okrajih v državi, katera za leto 1921 sploh ni izšla in smo tako za posamezne okraje navezani samo na avstrijsko oz. madžarsko statistiko iz leta 1910, kar je vsekakor predaleč, 6aj so se razmere v našem gospodarstvu od tedaj temeljito izpremenile. Za melioraciie navaja letos, da jih je bilo izvršenih od 1918 do konca 1937 na 1.275.063 ha s stroškom 339.9 milij. din države in 923.94 milij. din zasebnikov. Delno je bila izvedena melioracija 510.386 ha in sicer na državni strošek 218.6 in zasebni strošek 72.5 milij. din. Preostaja nam pa še meliorirati 775.984 ha ozemlja, za kar bo porabiti 1.672.05 milij. din. V naši banovini nam je potrebno milorirati še 65.576 ha za 244.8 milij. din. Število vernih zadrug v državi znaša 111, od tega v Sloveniji 11, največ jih je pa na področju donavske banovine: 86. Gospodarska podjetja. Letos navaja letopis na novo tudi število obrtniških podjetij v državi, ki je znašalo na koncu leta 1937 150.590, število zaposlenih pomočnikov 70.601 in vajencev 53.097, Na področju ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bilo 21.697 obrtnikov s 11.008 pomočniki in 7.998 vajenci. Statistika vajencev in pomočnikov za vso državo ni popolna. V zadnjih treh letih je znašalo število obratov: industrija trgovina gostinstvo 1935 — 94.568 35.947 1936 2,976 98.896 37.998 1937 3.054 104.065 40.025 Iz tega pregleda je razvidno, da število gospodarskih podjetij narašča. Trgovske zbornice so leta 1937 izdale za trgovske potnike v vsej državi 1.673 legitimacij, leta 1936 samo 1.629, kar je doslej najmanjše izdano število*. Naše delniške družbe. V letopisih se že celo vrsto let objavljajo statistični podatki o naših industrijskih delniških družbah, katerih drugje ni mogoče vpogledati. Posebej se objavlja tudi statistika naših denarnih zavodov v obliki delniških družb in statistika samoupravnih hranilnic. Žal pogrešamo v teh statistikah, ki segajo do leta 1936, pri tabelah o denarnih zavodih podatke o številu zavodov in njih podružnic, kar 6e je doslej objavljalo, V naslednjem podajamo ne- moram Mtl v vsahl rotni torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. kaj najznačilnejših dodatkov naših delniških družbah v milij. din: glavnica bil. vsota dobiček izguba 1931 4.177.0 14.865.9 256.6 336.0 1932 4.237.6 15.139.4 189.4 339.3 1933 5.046.6 16.494,7 247.2 485.6 1934 _ _ _ — 1935 4.856.1 17,112.7 363.7 342.2 1936 4.894.0 17.653.3 494.86 286.14 Posebej oibjavlja letopis podatke o industrij- 6kih delniških družbah, katere navajamo v nasled- njem (v milij. din): št. glavnica bil. vsota dobiček izguba 1931 667 3.358.0 12.705.05 238.1 223.4 1932 697 3.303.14 12.788.5 182.9 228.54 1933 667 4.128.45 14.207.3 238.8 392.4 1934 749 3.711.2 13.743.0 231.3 259.5 1935 799 4.096.6 14.889.8 317.6 293.6 1936 729 4.132.8 15.164.1 439.0 233.9 Iz pregleda je razvidno, da je bila donosnost podjetij v naši državi v letih krize prav majhna in da so izgube industrijskih delniških družb presegale v letih 1932, 1933 in 1931 dobičke, leta 1935 pa so bili dobički že večji kot izgube, v letu 1936 pa še enkrat večji. Ustiprafa, d. d., Belgrad, pri kateri je udeležen glavno Bor, je dobila novo upravo, ki jo tvorijo: Dragutin Priča, Milan Štefanovič in Zatir Stankovič. Popravi! V včerajšnjem »Slovencu« je izpadel pod naslovom »Tuje družbe pri nas« podnaslov »La Dalmatiene« in se nanašajo vsi podatki, objavljeni v tem članku na družbo La Dalmatienne, katere sedež je v Parizu. Dne 13. decembra. Denar V zasebnem kliringu je oslal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so ostali tudi neizpremenjeni na 14.20—14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 39.65 do 40.35, v Belgradu 40 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,585.530 dinarjev, v Belgradu 7,363.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 3,298.000 din. Ljubljana. — Tečaji s primnm: Amsterdam, 100 hol. gold. . , . 2397.66—2412.26 Berlin, 100 mark............1766.02—1779.90 Bruselj, 100 belg............742.94— 748.01 Curih, 100 frankov , , , . , 996.45—1003.52 London, 1 funt ...,,,, 205.06— 207.11 Ne\vyork, 100 dolarjev .... 4372.26—4408.57 Pariz, 100 frankov .,,„,, 115.27— 116.71 Praga, 100 kron ,.,.,, 150.64— 151.74 Trst, 100 lir...........231.45— 234.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.58, London 20.585, Newyork 442, Bruselj 74.60, Milan 23.325, Amsterdam 240.25, Berlin 177.20, Stockholm 106.075, Oslo 103.45, Kopenhagen 91.025, Praga 15.12, Varšava 83.20, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.08, Bue-nos-Aires 99.50. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 460—464, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 87—88, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—1000, 7% stab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7500—7700, Trboveljska 185—195. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posozilo 97.50—99, agrarji 58.50—61, vojna škoda promptna 464—468.50, begluške obveznice 88 do 90.50, dalm. agrarji 88—88.75, 4% sev. agrarji 58 do 60, 8% Blerovo posojilo 96.25—98, 7% Blerovo posojilo 90—90.50 (91, 90), 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Trboveljska 185—187.50 (185), Narodna šumska 20 blago, Gutmann 47 blago, Osj. slndk. tov. 75—100, Osješka livarna 160 denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75 denar, agrarji (59.50), vojna škoda promptna 468—469 (468), za konec decembra 467.50—468 (467.50), za konec februarja (467.50), begluške obveznice 89.75—90 (89.75), dalm. agrarji 89—89.50 (89), 4% sev. agrarji 57—58, 8% Blerovo posojilo 97.25—97.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 90.75—91.50 (91). — Delnice: Narodna tianka 7750— 7800, Priv. agrarna banka 225 do 227 (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet slab. Sombor. Pšenica in oves neizpremenjena. Rž bačka 135—137. Ječmen neizpremenjen. Koruza bačka promptna 90—92, bačka za januar, časa du-plikat 92—94, bačka sušena 107—109. — Tendenca neizpremenjena. Promet 29 in pol vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Ljutomer. 7. dec. Telice I. vrste 4.50 din, II. vrste 4, III. 3.50 din; krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 2.50 din; teleta I. vrste 6 din, II. 5 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del 10 dinarjev, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 8 din, zadnji io din, III. vrste prednji del 7 din, zadnji 8 din; svinjina 14 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 din; čisti med 16 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože .42 din, svinska surova koža 10 din za kilogram. — Pšenica 150 din, ječmen 115, rž 125, oves 140, koruza 100, fižol 150 do 250, krompir 55, seno 40, slama 25, jabolka I. vrste 400, II. 300, III. 200; pšenič-na moka 250do 350, koruzna moka 200 din za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 7 din za liter. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Yaše zdravje! originalna, naravna ln zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek 1 KULTURNI OBZORNIK Italijansko-slov. kulturno zbližanje: . V veliki enciklopediji Grande Dizionario En-ciclopedico, ki izhaja v Turinu pod redakcijo Pie-tra Fedele, je v IX. delu izšel tudi obširnejši sintetični pregled srbsko-hrvatske in slovensite književnosti, ki sta ga napisala znana italijanska slavista U m berto Urbani in Arturo Cro-n i a. Članek je izšel tudi kot separatni odtis ter obsega 11 dvokolonskih strani. Štiri strani so posvečene samo slovenski književnosti od najstarejših časov do sedanjih dni. Začenja z brižinskimi spomeniki, omenja preveč na kratko (8 vrstic) slovensko protestantovsko književnost, samo Trubarja in Megisarja, ne pa Dalmatina, Krelja, Bohoriča ter njihovo delo. Veliko več pa posveča prostora katoliški proti reformaci ji. Posebni odstavek je namenjen prosvetljencem, akademiji Operosorum potem pa romantiki in ilirizmu, realizmu ter književnosti poslednjih 30 let, kjer med zadnjimi imenuje pesnike in pisatelje posameznih vodečih revij. V oči pa zbode stavek, da tudi mlajši stopajo po stopinjah Župančiča, kar predstavljajo pesniki Rehar, Strniša in Gorinšek. Slovensko literaturo je opisal v široki sintezi Urbani, slovenski jezik pa Arturo Cronia. — Tako je predstavljen slovenski jezik in književnost v največji italijanski Veliki enciklopediji, kjer je svoj čas sodeloval — če se ne motim — tudi Slovenec dr. A. Res. Med Italijani pa sedaj najbolj seznanja širšo Javnost o slovenskih knjižnih problemih slavist U m b e r t o Urbani, ki mu moramo biti za njegovo delo zelo hvaležni. Te dni je tudi izšla posebna brošura v Trstu, ki je posvečena 25 letnici delovanja Umberta Urbani ja na polju italijansko juguslovenskih kulturnih zvezah: »Um berto Urbani — 25 anni di lavoro per 1* avvicinamente italo jugosla-vo« (str. 16). Na prvi strani je spis člankov in del, ki jih je pridni slavist napisal o problemih, ki se tičejo italijanskega in jugoslovanskega kulturnega zbliževanja, kakor je začel 1. 1913. Vidimo, da je izdal že dva zvezka jugoslovanskih pisateljev, prevel Stankovičevo »Nečisto kri«, pisal o Vojnoviču, Tresič Pavičiču, napisal srbsko hrvatsko in slovensko književno zgodovino ter prevel iz slovenščine Tavčarjevo »Visoško kroniko« in Bevkovo »Kresno noč«, poleg raznih novel v svoji zbirki jugoslovanskih pisateljev. Po kratkem življenjepisu slavljenca, iz katerega se vidi, da je Urbani slavist z zanimanjem za češko, poljsko in jugoslovansko književnost, ter da je tudi marljivi publicist, ki sodeluje pri vseh vodečih italijanskih listih ter je spadal med zgodnje sotrudnike Mussolinija pri njegovem listu. Ostali del brošure pa vsebuje mnenja jugoslovanske kritike o njegovih prevodih in delih ter sodbe raznih uglednih osebnosti o celotnem njegovem delu na polju propagande jugoslovanske kulture. Ob tej priliki njegove jubilejne proslave tudi mi dajemo g. Umber-tu Urbaniju vse priznanje za njegovo delo, ki gn je posvetil proučavanju slovenske književnosti, njegovi ljubezni in uspehom, s katerim je slovensko knjigo presajal v italijanščino ter mu iskreno čestitamo in želimo, da bi njegovo delo ne prenehalo, temveč prav v sedanjih razmerah, ko vsi strmimo za resničnim prijateljstvom, še bolj plodno vplivalo na skupno prijateljsko sožitje. Jugoslovani v Italiji Josef Prochfizka. Praha 1938, str. 164. — Malo pred usodnimi dogodki v Češkoslovaški je tam izšla pomembna knjiga o jugoslovanski manjšini v Italiji pod naslovom »Jihoslovanč v Italii« (»Jugoslovani v Italiji, knjiga o kulturnem razvoju in usodi zavedne slovanske veje«), s katero so hoteli pokazati, kako tesno čutijo čehoslovaki z Jugoslovani. Zdaj pa se je usoda ni isti način dotaknila tudi Češkoslovaške same in prišel je čas, ko homo tudi mi morali Čehom in Slovakom ter njihovim manjšinam posvečati pozornost ter o njihovem položaju informirati našo javnost. Čehi so že pred letom napravili v Pragi razstavo »Jugoslovani v Italiji«, ki je bila prvi pregled snovi, kakor ga zdaj podaja lepo urejenega današnja knjiga. Knjiga ima sledeča poglavja: 1. Jugoslovansko ozemlje v Italiji in njega prebivalstvo, kjer pisatelj podaja zemljepisni značaj Julijske Krajine, meje, podnebje in, značaj prebivalstva ter pregled raznih statistik. 2. Zgodovina do svetovne vojne pa od začetka slovenske in hrvatske invazije v te kraje. Posebno pomembno je 1. 1848 kot rojstvo Zedinjene Slovenije. Druge del tega poglavja govori o Londonskem paktu, kot najvažnejši mednarodni pogodbi, po kateri naj te kraje zasede Italija in jih je tudi dobila po Rapallski pogodbi. Tretji del pa govori o politični zgodovini teh krajev po nneksiji ter posebej o usodi Jugoslovanov po nastopu fašističnega režima do pogodbe z Jugoslavijo 1. 1937. Tretje poglavje podaja pregled kulturnega življenja Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini, kjer je označeno literarno delo pred vojno in po vojni, pregled publicistike in knjižnih izdaj Slovencev in Hrvatov v Istri, znanstveno delo in usodo znanstvenikov v teh krajih, razvoj kulturnih panog, godbe, slikarstva, gledališča, šolstva ter kulturnih in prosvetnih organizacij in društev. Četrto poglavje prikazuje rast in propad gospodarskih organizacij, zadružništva, bankarstva itd. ter sploh gospodarski položaj in krizo 1. 1929. Zadnje poglavje pa je posvečeno skupnemu delovanju Jugoslovanov in Čehov v teh krajih, počenši v Trstu 1. 1848, ko se je ustanovilo »Slovjnnsko društvo«, pa do skupnega nastopa v letih pred vojno, kar je vodilo v močan slovanski razmah Trsta in okolice. To sodelovanje, ki je trajalo tudi še po svetovni vojni, je pa sedaj prenehalo, ker se je večina Čehov od tam izselita. Knjiga jc pisana nn podlagi veiike znanstvene literature tako italijanske statistike kakor tudi drugih zemljepisnih, zgodovinskih in pravnih knjig, priročnikov in vodičev po Julijski Krajini, zlasti pa vseh knjig, ki opisujejo boj Jugoslovanov za obstoj. Sestavljalec je uporabil mnogo periodičnih publikacij tudi češke literature, posebnih odtisov in revij, o katerih daje pregled v zadnjem znanstvenem dodatku. Tako ima knjiga tudi svojo znanstveno vrednost ter v lepi povezanosti daje celoten pogled na usodo jugoslovanskih manjšin v Italiji ter vse gradivo, ki pride pri tem vprašanju v poštev. Sestavljalec in založila sta napravila lepo delo, ker sta to knjigo izdala v češčini. Vsakemu pa, ki ga ta vprašanja zanimajo, bo ta knjiga neobhodno potrebna. «« Nadaljevanje Wernerjevih »Ljudi na ledeni ploščic kot »Novi ljudje« v Pragi. Prav te dni predvajajo v Ljubljani češki film, narejen po Wer-nerjevi drami, ki so jo igrali tudi že v našem gledališču »Ljudje na ledeni plošči«. Zdaj je pisatelj VVerner napisni novo dramo »Novi ljudje«, v kateri nastopajo osebe iz prejšnje drame, pa že v novih razmerah, kakor so jih Čehi doživeli v letošnjem oktobru. Werner je videl, da moralni nihilizem, ki je družino prof. Juneka postavil na ledeno ploščo, vodi samo v propast, družino in narod sani, zato je v novi drami hotel nakazati vrnitev teh ljudi k moralnemu in poštenemu življenju, k častnemu delu, ki edini lahko reši novo državo Družina je zajela mobilizacija in vojna nevarnost in v tem času se po dogodkih zadnjih mesecev vrnejo zopet vsi k očetu in njegovim načelom. Dramo »Novi ljudje« igrajo v teh dneh v Pragi, toda kritika pripominja, da nosi na sebi znake programskega hotenja, ki še ni moglo dobili prave notranje dramntske napetosti. Tudi pisatelj sam pravi v intervjuvu, da mu je šlo za to, dn program sedanjfga režima poda v razpletu in rešitvi snovi. Tako je nova drama bolj narodno-vzgojna kot pa velika umetnina, kaže pa dovolj nazorno spremembo duba, ki ie začel veli v češkem duhovnem svetu. jd. Višek letalske tehnike: letalo brez pilota članek angleškega strokovnjaka o napetih poizkusili, ki niso ostali brez uspeha. — Prvo letalo je ušlo brezžičnim poveljem, dokler ni nekje treščilo v morje Wing - Commander Williamson, poveljnik angleške »Royal Air Force« in najboljši strokovnjak za letalstvo, nam v tem članku prvič tako podrobno popisuje številne tajne poskuse v krmarjenju letal brez pilota, od daleč, brezžično. S takimi poskusi ee letalski strokovnjaki velesil že dolgo ba-vijo in so dosegli že presenetljive uspehe. Članek nam je za naš list poslal naš londonski dopisnik in ga radevolje razgrnemo pred našimi cenjenimi bralci, London, 9. decembra. Pred nekaj leti je radijski častnik na krovu nekega angleškega torpednega rušilca ugledal visoko v zraku tuje letalo. Takoj mu da signal, naj se spusti na morje k rušilcu — toda iz letala nobenega odgovora. Kliče,' kliče — vse zaman. Letalo se pne više in više in slednjič izgine v meglicah oceanskega jutra. Vse moštvo je opazovalo letalo, ki ni dalo nobenega znaka, ne da 6e umika,, kakor da je izsledeno, ne da išče smeri ali da je v kaki drugačni negotovosti. Vojne ladje se med seboj izprašu-jejo, in slednjič 6e ugotovi, da je to letalo brez pilota, ki ga je mornariško poveljstvo od nekod spustilo v zrak, da bi protiletalski obrambi služilo kot tarča pri vajah. Pa je letalo ušlo iz človeške oblasti, kakor da je zadihalo zapeljivo prostra-nost ozračja —■ le motorji enakomerno brne, letalo pa leze vedno više in više in ga z nobenimi aparati ni mogoče priklicati nazaj. Slednjič presenečenim opazovalcem na morju izgine izpred oči — dolgoletni trud se izgublja v ozračju, letalo nosi skrivnost napake s 6eboj. Čez dva dni so ribiči na obrežju pri Devonshire-u našli razbitine tega letala, kamor jih je naplavilo morje... Letalci in inženirji pa so epe' staknili glave skupaj, prenašali načrte in študirali. Kmalu ee zedinijo, da bo treba zgraditi aparat, ki bo imel vse priprave za brezžično krmarjenje, obenem pa ga bo lahko spremljal tudi pilot. Dokler bodo naprave za brezžično krmarjenje delovale, bo pilot samo zapisoval in beležil, kako posamezni deli aparture odgovarjajo na ukaze iz zemlje, če pa bi odpovedale, bi pa poprijel pilot in letalo nepoškodovano pripeljal na trdna tla. Zgradili so letalo ohičajne velikosti. Imenovalo se je v tovarni »Fairey III. F«, na letališču pa je dobilo ime »Fairey Queen«. Z letališča ga je odpeljal pilot in vsa posadka je z napetostjo zrla zdaj v oddajne aparate pred hangarjem, zdaj v letalo, ki je brnelo že precej visoko v zraku. Ko je doseglo zaželjeno višino, je pilot poveljstvu ob oddajnih aparatih dal dogovorjeno znamenje — trikrat je nagnil levo krilo — naj sedaj oni prevzamejo vodstvo letala. Istočasno je že vključil svoje sprejemne aparate, popustil ročna in nožna krmila in ee naredil za brezbrižnega potnika, ki se ne meni za drugo, kakor da le zapisuje v 6vojo službeno knjigo delovanje sprejemne aparature in s tem zvezano gibanje letala. Če letalo pravilno odgovori na tisoč, brezžičnih znakov naj bi poskus veljal za posrečenega. Po teh prvih poskusih naj bi lejglo lotelo,.$t,alno v iglicišj|nj.x ravni črti naprej, da bi se mogla ugotovili največja razdalja, v kateri ga ima oddajna postaja na zemlji še v oblasti. Ves poskus je bil preračunan na pol ure, po tem času se odda znak, naj letalo spet prevzame v vodstvo pilot e svojimi krmili in se vrne na letališče. Pol ure je že minilo. Oddajna postaja je že zdavnaj dala znak za povralek. toda letalo, sedaj že v veliki daljavi, s prostim očesom mu je komaj še mogoče slediti, se ne mara vrniti. Mine štirideset minut — petdeset — cela ura, letalo je že vsem pred hangarji izginilo izpred oči in ga ni nazaj. Na letališču je že razburjenje — ali je pilot z dragocenim aparatom, polnim tajnih iznajdb, ušel, ali se je zgodila nesreča? Pred hangarji že hrne nova letala, ki naj bi šla prvo iskat. Preden so zdrčala po letališču, se pojavi na obzorju izgubljenec in v nekaj trenutkih se mogočno zapelje pred hangarje. »Fairey Queen« je nazaj! Pilot nekam slabe volje koraka naravnost k poveljstvu oddajne postaje, da poda 6voje poročilo (raport). Po prvih besedah zastavi nepričakovano vprašanje, zakaj so ga lako dolgo pustili v zraku, saj je bilo vendar dogovorjeno, da bo ves poskus trajal samo pol ure. Častniki brezžične oddaje odgovarjajo, da so vendar že pred štiridesetimi minutami prenehali s signali. Pilot pokaže svojo be-ležnico in na splošno začudenje vsi v njej raz-herejo strnjeno vrsto signalov, ki jih pa njegova postaja v Farnborough ni dajala. Oddajno postajo takoj preklopijo na sprejem in jo naravnajo na tisti val, na katerem so odajali poskusne signale. Izkaže se, da je »Fairey Queen« sprejemal tudi neke signale, ki jih je oddajal — morda v isti namen — vojaški radio Pariz. Toda kljub temu je bilo potrjeno, da je »Fairey Queen< vsaj na tisoč signalov pravilno odgovarjal. V SLONOVEM »NAROČJU« To je bilo seve a v filmskem mestu, v Hollywoodu: Filmska igralka Joan Woodbury v takem le slo-novem »objemu* razkazuje svojo drznost in slo-novo — krotkost. Iznajditelj stenografije nagrajen za svojo iznajdbo - s svobodo JUDJE SE SELIJO V Memelski deželi (na meji med'Litve'Iti' Nemči jo) so bile v nedeljo volitve v deželni zbor. .Tudje so se v pričakovanju velike nemške zmage hali, da bodo po volitvah tudi tu veliki izgredi proti njim. Zato so v Memclu nekateri že na dan prod volitvami naložili svoje stvari na vozove in se odpeljali v široki svet Prvi je bil stenografiran Ciceronov govor »Proti Katilini« nili na katapult nazaj — pripravljeno za naslednji poskus. Nadalnji poskusi so bili v Sredozemskem morju pri strelskih vajah. Letalo pod brezžičnim vodstvom naj služi ostalim ladjam za cilj. Vaje so bile na severno afriškem obrežju. Kljub razburkanemu morju je letalo gladko odletelo in ves čas vaj odlično ubogalo vsako kretnjo brezžično ukazujočega častnika. Med vajami se je vihar razdivjal in valovi pljuskajo prav na četrti krov. »Fronta« je že mirna in častnik pri oddajnem aparatu z mučno skrbjo vodi »poskusnega ptiča« vedno niže in niže, da bi ga previdno preko besne-čega morja pripeljal nazaj do ladje. Vsem je zastala sapa, ko je divji stroj prvič zadel ob valove. Pa je dobro zajahal in se po razpenjenem morju plazil k ladji in pristal. »Vražja reč« je mrmral admiral. Prav pri teh strelnih vajah 6e je pokazalo, da bi bilo treba več takih letal na brezžično vodstvo, in letalsko poveljstvo ee je odločilo, naročiti več letal tipa »Fairey Queen«, le cenejša so bila, imenovala so se »Queen Bee«. Današnja taka letala se morejo spuščati tudi že iz letališč, ne samo s katapultov na vojnih ladjah. V mirnem časti pa kljub popolnosti aparatov še ni svetovati, da bi take poskuse izvajali nad obljudenimi deli suhe zemlje, ker malenkostna napaka lahko povzroči, da letalo telebi na tla in bi moglo povzročiti veliko nesrečo. Zato se poskusi še vedno izvajajo največ nad morjem, kjer je dovolj prostora tudi za nesigurno manevriranje. Wing Williamson. Konec novembra so imeli v Ztirichu švicarski gostilničarji zborovanje, na katerem so prišle na dan porazne številke za stanje gostilničarstva v Švici. Švica ima 4 milijone prebivalcev, pa 20.000 gostiln z alkoholnimi pijačami in 1500 brezalkoholnih gostiln. Na 163 oseb odpade torej 1 gostilna. Vse te gostilne pa imajo skupaj 2 milijona sedežev. Če bi hoteli, da bi bile vse te gostilne na dan samo dve uri polno zasedene, bi moralo vse prebivalstvo, od otroka v zibelki pa do starčka, vsak dan vsaj eno uro prebiti v gostilni. Posledica lega stanja je, da okrog 80 odstotkov teh podjetij dela v izgubo Ako bi hoteli to gospodarsko panogo ozdravili, bi bilo treba okrog 50 odstotkov gostiln opustiti. S tako visokim številom gostiln v primeri s svojim prebivalstvom je Švica gotovo na prvem mestu med vsem evropskimi deželami, V WASHINGT0NU JE ŠE HUJŠA ZIMA KOT PRI NAS Ameriko Je žc zajelo pravo zimsko vreme z velikim mrazom. Snoga je padlo že dokaj visoko, kakur kaže naša slika in je prvi metež promet močno oviral. Nato je letalsko poveljstvo, ko so bile izpeljane še nekatere izpopolnitve, dalo napraviti tri letala za brezžično krmarjenje. Poskusi 6o medtem že toliko napredovali, da 60 si upali letala vreči v ozračje s katapultov na vojnih ladjah. Leta 1932 je neka vojna ladja odplula na morje, ki je imela na krovu katapult in ta tri letala. Ko je bila dovolj daleč od obrežja in ni bilo nikjer videti nobene druge ladje, s katere bi kako radovedno oko moglo opazovati poskus, je zmanjšala hitrost. Na katapultu stoji mogočno letalo brez pilota. S po-veljniškega mosta mu poženejo motorje, znak z zastavo — in jeklena ptica brez slehernega živega bitja smukne nad morje kakor izstreljena in ko opeša sila zaleta — trešči v morje. V 15 sekundah je šlo več tisoč šterlingov v nič. Znanstveniki ei 6pet belijo glave, računajo in debatirajo. Čez tri mesece se poskus ponovi z drugim letalom — spet je več tisoč šterlingov treščilo v morje. Na katapultu motorji buče kakor besni, tudi zaleti se letalo, kakor da hoče uiti v neskončnost — pa trešči v morje, kjer se vse umiri in je spet tišina ln smo tam, kjer smo bili. Spet mine nekaj mesecev. Učenjaki pravijo, da so sedaj pa rešili V6a vprašanja — mora iti. Tretji t'Fairey Queen« čaka na katapultu in kmalu z močnim brnenjem sikne nad morje. V veličastnem loku se vzpne pod nebo in sili vedno više — nad morjem plove prvo letalo normalnega obsega popolnoma brez pilota! Ves krov vojne ladje zadoni od veselega vpitja. Prvi tak polet je trajal nekaj nad eno uro. Letalo je pristalo brezhibno, ponosno se je po valovih priplazilo do boka ladje, nakar eo ga dvig- Oče slavnega glasbenika Mozarta je bil podjeten mož in je kmalu spoznal, da bi se z možnostmi svojega sina moglo tudi kaj zaslužiti za družino. Njegov prvi koncert, ki ga je imel Mozart s svojo sestro leta 1764 v Frankfurtu, je mož naznanil z letakom sledeče osebine: »Moja hči, 12 let stara, in moj sin, ki jih ima sedem, bosta na koncertu na klavicinu (klavirju) izvajala dela največjih mojstrov, moj fant bo imel tudi koncert na violino. Moj sin bo tipke klavicina pogrnil s preprogo in bo igral na njem, kakor bi ne bil pogrnjen. Od blizu in daleč bo pogodil vsak ton, vsak akord, ki mu ga kdo nakaže na klavicinu, na kakem zvoncu ali na kakem drugem instrumentu. Za konec bo tako dolgo prosto fantaziral, kakor bi kdo hotel, in sicer po izbiri na orglah ali na klavicinu, v vseh tonskih načinih, tudi v najtežjih, po izbiri. Njegovo igranje na orglah je pa čisto nekaj drugega kakor na klavicinu.« — S takim letakom je slavnega glasbenika Mozarta oče vpeljal v svet. * Že zdavnaj je človeštvo poskušalo svojo.pisavo tako izpopolniti, rla bi vsaj izurjenejši mogli z njo dohajati govorjeni govor. Že Grki so v četrtem stoletju pred Kristusom poznali neke vrsle okrajšave. Rimljani so ta sistem že bolj izpopolnili in se je v nekaterih ozirih ohranil do da-našnejga časa in je prešel v vee jezike. Da krstna imena krajšamo, na primer — I. namesto Ivan, ali — Fr. namesto Franc in podobno, smo po srednjem veku podedovali od Rimi jamov, ki so namesto Decimus pisali D., aLi namesto Tiberius samo Ti. Toda šele suženj Marcus Tullius Tiro, ki je služil pri senatorju in najslavnejšem govorniku Ciceronu, je iznašel pisavo, ki ee tudi v današnjem pomenu more imenovati stenografija. Svojemu gospodarju je nekako 1. 66 pred Kristusom zagotavljal, da more na voščeni tablici s svojim pisalom iz kosti tako hitro pisati, kakor bo on govoril. Ciceron je bil ves navdušen nad to iz-najdob svojega sužnja in je sklenil sistem praktično preizkusiti. Suženj Tiro je dobil nalogo, da mora v svoji pisavi izučiti še več drugih sužnjev. V rimskem senatu je bila kmalu nato javna preizkušnja nove pisave. Prvi govor, ki je bil za govornikom stenografiran, pa je slavni govor Ci-cerona proti Katilinovi zaroti. Svojemu sužnju je Cicero v zahvalo za to iznajdbo podelil prostost. Ta stenografija je bila znana daleč tja v srednji vek, pozneje pa je prešla. Šele v 16. stol. so jo ponovno obnovili in skušali vse bolj izpopolniti. Anglež Bright je Tironovo pisavo s posebnimi znaki pred. nad in pod besedami lako izpopolnil, da je za vsakdanjo rabo potreboval le 556 besednih znakov. Dosegel je take uspehe, da jo bila ta pisava v njegovi dobi v Angliji kakor v modi. Filip Ilarsdorffer, pisatelj znamenitega »Niirnoer-škega lijaka«, ki je bil leta 1630 v Londonu, pravi: »V Angliji je čisto nekaj običajnega, da poslušalci pridigo zapišejo od besede do besede. Vsa umetnost pa obstoji v skoraj enakih znakih, kakor 60 se jih nekdaj pri Rimljanih posluževali tako imenovani notarji«. Podjetni založniki pa so ta način pisave uporabili tudi za to, da so pisateljem, zlasti pa dramatikom kradli njihova dela. Kadar je bilo kako delo uprizorjeno, 6o založni-kovi stenografi neopazno vse besedilo zapisovali in ga tako prenesli založniku, ki ga je izdal v knjigi. Avtorskega prava lakrat namreč še ni bilo. Na ta način je bilo prepisanih tudi več Shakespe-arevih del; dajo pa se s( tem razložiti tudi mnoge napake in nesoglasnosti v različnih tekstih. Toda vse te stenografije so b;ie le daljni predhodnik današnje stnografije, ki ima kurzivno pisavo in samoglasnike večinoma izraža mimogrede, na primer u s pisavo pod črto, i nad črto, a z odebelitvi jo, o z zaokrožen jem, e z raztegnjeno pisavo, kakor ima tudi slovenska stenografija. Tako nam je od rimske stenografije ostalo le še ime notarji, kakor so Rimljani imenovali prve stenografe, ki so se posluževali znakov, katerim so rekli »Notae«. Sprememba programa v cirkusu »Tako pa ne gre, dragi gospod. Najel sem vas, da bi žrli ogenj, 6edaj pa hočete na odru požirati moče!« »Da, gospod ravnatelj, zdravnik mi je predpisal drugačno hrano!« * Rešitev zlogovnice z dne i. decembra 1. Dvina, 2. Ajdovščina, 3. Senegal, 4. tlako-rner, 5. etika. 6. Krakovo, 7. Aljehin, 8. Evropa, 9. Indija, 10. ej, U. Uganda, 12'. Osijek, 13. La-hinja, i4. Vinkovci, 15. Ježica. Dvajset let kraljevine Jugoslavije. Za štiri milijone Švicarjev — dva milijona sedežev v gostilnah PRVI NEMŠKI NOSILEC LETAL V zvezi s pomorsko oborožitvijo je nemško mornariško poveljstvo dalo zgraditi tudi vojno ladjo za prevoz letal po odprtem morju. Zadnja ima ime »Grof Zeppelin«; izdelale so jo ladjedelnico v Kielu. Vpričo Hitlerja in Giiringa so jo pred nekaj dnevi spustili v morje * Letak k prvemu Mozartovemu koncertu Spoti Konfi Aha?l?: 11 Zadnja llgažka tekma v Ljubljani Prihodnjo nedeljo bo prvenstveno kolo v ligi zopet kompletno, v Ljubljani bo tekma med našo Ljubljano in belgrajsko Jugoslavijo. V prvenstveni tabeli zavzema Jugoslavija drugo mesto, takoj za BSKom. Letos je Jugoslavija izredno dobra in je v stanju, da odnese zmago tudi najboljšim v ligi. Kako bo v Ljubljani, ne moremo vnaprej prerokovati, toda doslej je morala Jugoslavija že mnogokrat pustiti točke v Ljubljani. Da bo šlo trdo vemo, toda, če bodo fantje zaigrali kakor v zadnjih tekmah, uspeh ne bo izostal. Tekma bo ob vsakem vremenu, in sicer s pričetkom ob 14. Na praznik sv. Štefana, 26. t. m. gostuje naš ligaš v Italiji, in sicer v Udinah. Tamošnji izvrstni klub je letos odigral profl Ljubljani prijateljsko tekmo in zmagal nad našimi s 6:2. Umestno bi bilo, da bi se jim naši na njihovih tleh primerno revanžirali. Moštvo Ljubljane bo odpotovalo v Italijo z avtobusom in vabi k udeležbi svoje člane in prijatelje. Olimpijske vesti V Helsinkih se bo vendar vršilo telovadno tekmovanje žensk, kakor sedaj izgleda. Kakor znano, je sklenil organizacijski odbor za prihodnje olimpijske igre, da se v Helsinkih ne bodo vršile telovadne tekme za ženske. Sedaj so se pa oglasili Nemci, ki so že na zadnji olimpijadi v Berlinu dominirali v tej panogi in ki seveda niso zadovoljni s takšnim sklepom. Kari Steding, strokovni vodja nemške telovadile je zaprosil predsednika mednarodne telovadne zveze, da skuša z vsemi sredstvi doseči pri mednarodnem olimpijskem odboru, da se izvedejo v Helsinkih tudi telovadne tekme za ženske. 133 zlatih kolanj bodo izdali na prihodnjih olimpijskih igrah posameznim zmagovalcem. Medtem, ko so zahteve na olimpijskih igrah vedno večje, opazimo na drugi strani, da se izdaja vedno manj zlatih kolanj posameznim zmagovalcem. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu so izdali 152 zlatih komanj, v Helsinkih jih bo pa samo še 133 plus 10 kolanj za tekmovanje v umetnosti. Te kolajne se bodo takole porazdelile: Za lahko atletiko 33, za telovadbo 9, za dviganje uteži 5, za plavanje in \vaterpolo 16, za veslanje 7, za jadranje 4, za kajak 9, za rokoborbo 14, za boks 8, za streljanje 5, za sabljanje 7, za moderni pe-teroboj 1, za jahanje C, za kolesarjenje 6, za nogomet 1, za jadralno letalstvo 2. — Na prejšnjih olimpijskih igrah so izdali tole število kolanj: Atene 1896 44. Pariz 1900 58, St. Louis 1904 68, London 1908 97, Stockholm 1912 102, Antvverpen 1920 152, Pariz 1924 126, Amsterdam 1928 113, Los Angeles 1932 118, Berlin 1930 129. Svetovno in evropsko prvenstvo ) v hokeju na ledu 1939 V Curihu in Bazelu se bo vršilo v času od 8. do 12. februarja prihodnjega leta tekmovanje v hokeju na ledu za prvenstvo Evrope in sveta. Rok za prijave.poteče z dnem 15. decembra, vendar so že sedaj dospele prireditelju zelo mnogoštevilne prijave. Tiirnir v hokeju na ledu se bo vršil istočasno v dveh krajih in to v Curihu in Bazlu, v dveh mestih, ki sta z železnico oddaljeni samo eno uro. Obe mesti imata umetna drsališča, ležeča na zelo lepetn kraju in sta- opremljena z vsem tehničnim komfortom. Obe drsališči imata skupaj prostora za 25.000 gledalcev. Na vsakem igrišču se bo igralo po 20 tekem. Tekmovanje so tako uredili, da bodo ona moštva, ki odigrajo prvo kolo v Bazelu, igrala semifinalne tekme v POCENI BLAGO lepo božično darilo že od 5 din naprej, pa tudi boljše kvalitete dobite pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. Točna ura vodilna svetovna znamka odslej v vseh strokovnih delavnicah Curihu in obratno, tako da bosta videli obe mesti kar največ igralcev. Računajo, da bo sodelovalo vsega 12 do 16 reprezentanc. Imena igralcev je prijaviti do 15. januarja prihodnjega leta. Potrebno bi bilo, da na tem turnirju sodelujejo tudi jugoslovanski hokej-igralci, ker bo to poslednja prilika za merjenje moči pred V. zimskimi olimpijskimi igrami leta 1940. Naši drsalci in olimpijske igre 1.1940 Kakor ostali tekmovalci, tako se tudi naši drsalci in hokej-igralci pripravljajo za prihodnjo olimpijske igre, ki bodo v St. Moritzu. Stvar je sedaj taka, da se bo naša država udeležila tekem v umetnem drsanju in v hokeju na ledu. Drsalcev za hitrostno drsanje še nimamo. Za umetno drsanje pride v poštev eden ali dva drsalca in ena drsalka in en par Kompletni tim za hokej pa bi štel 12 ljudi in bi z ozirom na to štela naša celotna zimska reprezentanca 16—17 tekmovalcev. Zraven bi morali prišteti še tri do štiri smučar,je-vojake, ker drugih smučarskih tekem ni na sporedu. Vsega skupaj bi šlo torej iz Jugoslavije na prihodnjo zimsko olimpijado 20 ljudi. Stroški za priprave so preračunani na 50.000 din in zn udeležbo okrog 60.000 din. Ker odpade smučarstvo, bi se na račun tega lahko mnogo vložilo za napredek našega drsalnega športa. Tekme za zimski pokal Tekom zime se bodo vršile nogometne tekme za zimski pokal pri katerih bodo sodelovali vsi ligaški klubi in osem provincialnih klubov in to: Bačka (Subotica), Slavija (Osijek), Bata (Borovo), Vojvodina (Novi Sad), Radnički (Kragujevac), Concordia (Zagreb), Sašk (Sarajevo) in Krajišnik (Banja Luka). V prvem kolu ne bodo sodelovali ligaški klubi, ki pridejo v tekmovanje šele pri drugem kolu. Za prvo kolo so določeni tile pari: v Subotict: Bačka : Slavija (Osijek); v Sarajevu: Sašk : Bata (Borovo; v Novem Sadu: Vojvodina : Radnički (Kragujevac). Občni zbor SK Ilirije Redni občni zbor sc vrši dofinitivno v sredo, dne 14. decembra ob 20 v beli dvorani hotela Union. Ako ob določeni uri no bo navzočnih eno tretjino do glasovanja upravičenih članov, s« vrši pol ure kasneje občni zbor no glede na Število prisotnih članov. Na občnem >;tH>ru imajo glasovalno pravico vsi ustanov-iliki, dalje redni in podporni člani, »ko so i« najmanj eno leto člani kluba in če imajo za tekočo leto poravnano članarino, f.ista volivnih upravičencev bo v svrbo reklamacij na vpogled v ponedeljek, torek in sredo od 17 do 19 v kluhovem tajništvu. Pri reklamacijah je treba predložili člansko l7.knz.nlco. istočasno se pri reklamacijah poravna lahko zaostala članarina. Na občnem zboru se reklamacije ne bojo upoštevale. — Upravni odbor SK Ilirije. Ustanovitev ljubljanskega biljardnega kluba Pripravljalni odhor Ljubljanskega hiljardskega kluba vabi vse do sedaj pristopivše člane, kakor tudi vse prijatelje te igre na ustanovni občni zbor, ki bo 17. decembra ob 20 v prostorih Športnega kluba Ilirijo (v I. nadstr. nad kavarno »Evropo«' s sledečim dnevnim re/hmi: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. ČMtnnJe klubskih pravil 3. Volitve društvenih funkcionarjev. 4. Društveni delovni načrt za bližnjo bodočnost. , 5. Slučajnosti. ..,. ...,. ... Prosimo vse člane zn polnoštevilno ndeležho. Pripeljejo pa nnj s seboj po motnosti še svoje znance in prijatelje, ki se zanimnjo za naš šport in ki bi utegnili pristopiti h klubu. Skrbite za osebno agitacijo! Obvestila športnih zvez, klubov In društev Zvrta in tujski promet v Ljubljani je v večdnevnem tečaju Izvežbala tajnike tujsko - prometnih društev v Ratečah, Kranjski gori i" Sv. Jitiezu v Bohinju, da bi lahko v teh krajih preko sjlme poleg svoiih poslovalnic na .lesontcah. Bledu in v Kranju vzdrževala tudi poslovalnice, ki hi lahko v vsakem pogledu služile inozemskim gostom in srn i carjem. V okviru tega tečaja, v katerem M) udeleženci praktično izvežbani predvsem v izplačevanju turističnih čekov, so se vršila tu<11 predavanja priznanih naših sodelavcev na polju tujskega prometa in zimskega športa, (»osna Oopelnnd, lektorica ljubljanske Univerze, jo predavala o navadah In potrebah angleških turistov, gospod inž. Franjo Avčin o zimskih turah v .Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah, g. CJni-doveo. pa še posebej n Pokljuki. SK Planina, I.luhljana. imzlva svoje smučarje-tekmovalce, dn se udeležijo članskega sestanka, ki bo drevi ob 1!1 v .Starešinski sobi- Akademskega domn na Miklošičevi cesti. S seboj prinesite fotografije za legitimaei ie! — Načelnik. It SK rjuhliana. Sporočamo članstvu in ori.ia-teljem. da ho vos.il ob priliki gostovati ju v rdinnh (Ttatilfl) M. decembra t. 1. nvt.ibns. Prostih mest je samo še I«. Kdor se namerava udeležiti Izleta s tem avtobusom, naj se pri In vi v klubskem lokalu dnevno ml 17 do 1!t. Aleksandrova eesta S. Odpelje pa nvto-bos OS. decembra po kosilu, vrne so '27. decembra dopoldne. Na povrnlku se ustnvi v Trstu. Cena 100 din. Podrobnosti v tajništvu. Prijave so možne samo do IS. decembra. Jaka Spaka in čudodelna dlaka »Ne bodi tako žalostna, o kraljica!« reče papiga Koki. > Poišči si na kresno noč bledo-rumenega stioga in rdečega mleka. Skuhaj vse nad črnini ognjem in popij še vrelo in dobila boš hčerko.« Vso kresno noč je blodila kraljica po svelti in našla je, kar ji je velela Koki. In res! Kmalu nato je zajokalo po grajskih sobanah drobceno dekletce. Ker je kraljičina prišla na svet tedaj, ko so bile vse trate posejane z marjeticami, so jo- imenovali Marje.tico. Radost kraljevskega para in vsega ljudstva je bila nepopisna. Rajali, peli in pili so kar tri leta nepretrgoma. In nazadnje je že rajala z njimi tudi mala kraljičina Marjetica. Programi radio Ljubljana: Sreda, II. decembra: 12 Operetni zvoki (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Nnpovedi -— 1.1.20 Zborovske ločke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Arnošt Adamič: Med zadnjlu.1 lovci na korale, poučna igra (člani rad. Igr. drnž.) — 18..KI lz Sohubertove skieirke, fantazija (plošče) — 18.40 Vzgoja in priprojene sposobnosti (g. dr. Stanka Črogaln) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 tlvod v prenos — 20 Pre-nos lz ljubljanske opere — vi. odmoru: (llnsbeno predavanje (g. V. Ukmur) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. DrugI programi: Sreda, U. decembra- Belgrad: 20 Humor 21 Narodne pesnil, 21 .15 TamKnriee. 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Plcšče po željah. 22.20 Plesna glashn — Sofija: 19 Opera - Varšava: 19 Madžarski koncert, 21 Chopi novo skladbe, 22 Plošče — lludimpeštn: 20.10 Busehev koncert. 22.10 PloSče. 22.45 Ork. koncert — Dunaj: 20.15 Pesom Vzhodne marke, 21 Koneert po željah. 22.30 Ork. koneert - rterlin: 21.15 Rokoko glnsba — Frank-furt: 20.15 Koneert po žellnh — Stulliinrt: 20.10 ffehii-bert-ljiszt 21 Bachova stoletnica — Strassbourg: 20.30 Itrahmsovc skladbe. NOV E LEPOTE POLTI I Gube se lahko odpravijo. Neki dunajski vseučiliški profesor je iznašel presenetljivi element mlailosti - Biocel, ki je zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Vporablja se za noč ter hrani in pomla-kožo, ko Da napravite kožo svežo, jasno in baržunasto gladko, da se rešite zaiedalcev, razširjenih znojnic in drugih nedostatkov, vporabljajte vsako jutro belo kremo Tokalon. Rezultati so zares presenetljivi. Žene od 40 let so zdaj videti kakor, da jim je 30 let. ,Koža, pokvarjena z brazdami staranja, je pretvorjena v krasno dekliško polt. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. Najboljše božično darilo je Steinway, Ehrbahr, Fiirster, Stingl, Seiler itd. klavir iz klavirskega salona M. Bauerle, Maribor, Gosposka 56-1. lise von Stach: 67 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Otnerza. Očeta Juana papež ni poklical k sebi, ker se je ogibal obličja velikega inkvizitorja, ki je dečka sodil. Vrh tega mu je ugajala Giorgiuva vojaška narava v dominikanski obleki. Nameraval ga je uporabiti za razna naročila v veliki zadevi svete zveze, za katero se je vneto prizadeval, da bi jo sklenil nasproti Turkom. Tako sc jc zaplel Giorgio kljub meniški skromnosti v svetovno zgodovino, dokler ga ni papež po veliki zmagi pri Lcpantu milostno odpustil domov. Tja je dospel tihega zimskega večera, ko ie prior Baltasar z menihi mirno večerjal v o-bednici. Ko je zadonel tanki glas zvončka pri vratih, sc dvignejo vsi preplašeno it premišljevanja. Prior preneha brati vita santi Ambrosii, brat vratar pa zapusti brez besede dvorano. Malo pozneje se vrne z Giorgimo. Giorgio poljubi ljubljenemu očetu roko in pravi žarečih oči: »Gospod uslimite se mojega veselja, da oprostim srce novic, in razvežite moi jezik!« »Iz Rima prihaja,« e.dvrne v skrbeh prior, ko išče med menihi Benjaminov obraz. Toda Benjamin ne izpremeni barve, ampak pogleda Giorgia z očmi prcmagovalca svetč, ki so se navadile opazovati zemske stvari v nebesih, in PraV»Pripoveduj o Rimu, brat Giorgio, če naš oče dovoli!« , Prior prikima in Benjamin začne še enkrat govoriti, da bi Giorgio laže izgovoril imena, ki bi se jih pač bal. »Pripoveduj,« pravi,» o grobu moiega sina, o Margarctini usodi in o fra Michelu, ki je svetnik!« »Brat,« odvrne Giorgio, »tvoj ein je neda.eč Ou počivališča Nemcev pokopan v senci tise. Jaz sam i,' je vpela moja stisnjena duša, .kristjane de-o za mučence,' in dvomil sem, čc je fra Michelc sem mu tam postlal « potoki solz in molitvami. Margareta pa skrbi za njegov grob. Zvesti Luka je ni zapustil, ampak je prodal imetje v Witten-bergu, tako da živita skromno v Rimu, ki jima hrani dušo. Tako jima teko dnevi v molitvi, premišljevanju in spominu na umrlega. Papež,« — pri tem sc Giorgio hitro okretie k pTiorju Baltazarju, »papež je resnično svetnik. Benjamin to brez dvoma lahko potrdi, jaz pa stojim in strmini: meso in kri mu tega nista razodela; kajti meso in kri je pahnil papež v temo obupa. Gospod, poglejte me, zmedeno govorim —« Giorgio potegne k sebi podnožnik in se usede k priorju. »Oče moj,« nadaljuje, »ko je odšel mladi Martin. za vsakega kristjana zgled, plemenito in verno v ^mrt, se mi ie okrenila srce. Obrnilo se je v jezi od papeža, ki krivovcrce krvavo sodi, in od svete katoliške ccrkve, ki biva v nji Duh božji, .Gorje nam, lamo po pravici na glasu svetosti. Meni je moral Bog vrniti vero s čudežem; kajti jaz sem sočustven in hkratu trmast in se dam manj voditi nebeški milosti, ki se izlije v pobožno molitev, kot brat Benjamin.« _ Pri tem slavospevu na Benjamina pogleda prior ljubeznivo sina svojega srca. Giorgio spremlja z očmi pogled očeta k sinu in z ginjenostjo zapazi, da je postal sin po usodi in trpljenju preperel starec, oče pa ohranil pod 6ncžnobelimi lasmi mile pulezc dolgega pa krotkega življenja. »Čudež!« opomni prior, ko začne Giorgio z notranjim premišljevanjem postajali predolg. »Gospod,« zastavi zopet romar, »ne vem, koliko velikih dogodkov ča6a vam je prišlo v oddaljeni Vogheri na uho —« »Slišali smo,« odvrne dostojanstveno prior, »o sveti zvezi, ki jo ie sklenil papež s Španijo in Benetkami in odposlal ladje s številnim, za polumesec strašnim moštvom proti Turkom. Nekaj se šepeče tudi o veliki, nezaslišani zmaci —« »Resnica, ta zmaga!« pade Giorgio duhovniku v besedo. ^Poslušajte, moj oče, moji bratje, in dvignite duše: Sedmo oktobrsko sonce je sijalo v Opoldanski višini nad Rimom, ko je sedel papež z nekaterimi zaupniki — med njimi sem bil tudi jaz nevrednež tako srečen — v delavnici, pisal, govoril in vladal svet. Kar mu zastane beseda v ustih, pero pade iz silno se tresočih rok, oči se potope v nekaj nevidnega, kakšno jc pa bilo, nam dolgo ni povedal. Gospod, pozabili smo na čas in dobo, lakoto ali utrujenost vpričo zamaknjenega papeža, ki jc nepremično stal in imel samo roke dvignjene v nebo- Zapazili smo tudi, da so mu od časa do časa opešale telesne moči in smo izmenoma podpirali vsak po eno roko. Vrh tega je začel papež izgovarjati odtrgane stavke, ki smo jih spoštljivo vezali med seboj. Vodili so naš duh na vsebino prikazni, ki jo je svetnik gledal. ,Kristus v oblakih,' je vzkliknil, ,vsi angeli in svetniki z njim — Peter prijemlje mrežo — turško brodovje zajeto — doli, Ali paša. doli — pridruži se demonom, ki sa prilezli iz pekla — Sem, Marc Antonio Colona —' in, s čezmerno hvaležnim pogledom v nebo: .Bil je človek, poslan od Boga, ki mu je ime Janez!« S tem, oče moj, jc govoril o velikem zmagalcu, vojvodu Juanu Avstrijskem, sinu cesarja Karla. 2e se je mračilo, ko so papežu roke težko padle. Obrisal si je pot, ki mu je curkoma lil, in znova spoznal prisotne. Zmaga mu je sijala in veselje iz studcnca preroških oči, ko je vsakega izmed nas dobrohotno pogledal in slednjič rekel: .Prijatelji, Boe nam je podaril zmago nad Turki. Križ je orcmagal polumcsec. Na noge, zahva-ljtijmo se in praznujmo praznik, ker čas za to je prišel!' Moj oče, ko je prisvetilo jutro, se je spremenil Rim v vrt radosti. Vsi zvonovi sa peli, zastave plapolale, preproge pokrile ceste, cvetlični venci se vili od hiše do hiše Od takrat nori ljudstvo v sveti omami in papež mu ne brani. Meni pa «— poskoči 6 sedeža — » je vrelo hrepeneje v srcu, da vam sparočim, dragi oče, vrisk krščanstva. Glejte, dokler je bilo zunaj prepira in nasprotovanja čez mero, sem čutil domo- v sreči — kdo bi mogel to tožje manj, zdaj pa -sam nositi v tujini!« Prior stisne Giongiu roko, ta pa nadaljuje: »Pred Porta del popolo sem naletel na jezdeca, pokritega s prahom, ki mu je vihral črn benečan-ski ovratnik okrog ramen. Hripavo je dirjal po Via Flaminia Ko je pa zagledal okrašena vrata, je nenadoma obslal kot ulic jezdec. Začudeno sem ga opazoval. Tedaj skoči s konja, mc divje zgrabi za haljo in vpije: ,Ali ste Rimljani iz uma, menih? Je prišel li krilat sel? Odkar sem stopil na kopno, sem zrasel s kljuselom in jahal dan in no.č proti Rimu, proti Rimu, proti Rimu, — kdo vam je oznanil zmago pri Lepanlu?' ,Papež je svetnik,' sem nemudoma odgovoril, ,Ni mu bilo treba sla, — tudi krilatega nc! V molitvi ie izvojeval zmago in ja videl v prikazni.' Tedaj se je Benečan pokrižal in jahal počasi v slavnostno mesto, Tako moj oče,« konča počasi Giorgio, ko skloni glavo, »mc je poučil Bog, naj zaupam v svetost cerkve in njeno častitljivo glavo, ččlndi ne razume bo.žiih sklepov v spominu na mrtvega dečka.« Tudi prior si jc gledal dalgo v težkih mislih v nedrije. Komaj so sc upali menihi dihati, da ne bi motili tišine, in samo prasketanje in migljanje svetilk je prekinjalo mir po Giorgovom pripovedovanju. Končno dvigne prior Baltazar mili pogled k Giorgiu in pravi: »Iz Beniaminovih ust poznam čudno prerokbo onega zvezdogleda, ki bi bil skoraj postal očclo-morec, ki je prerokoval: .Rdeče kot barva krvi in ognja bo svetila zvezda svetega papeža, ki se mu ne bodo mogli ustavljali Turki in kripovcrci ne ugovarjati' — glej, Giorgio, nihče izmed nas potomcev ni videl bleska betlehemske zvezde na nebu. Moja duša kat tvoja razume lažje, da je svetila z milo, tolažečo lučjo: vendar — ne vemo. Naš Gospod in Mojster je dovolj strašno govoril: .Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.' Mogoče, — in če prav razumem to slavno zmago, — se je gotovo izpolnil čas, ko sta morata kri in ogenj pordečili zemljo. Mi pa smemo gojiti v srcu slajšo Zveličarjcvo be«cdo: Vtakni meč v nožnico!'« (KonccJ NOUGAT GALAK 4NorespKIAUIETE CRAKLAIT CITRA IZVRSTNA FINA NAPOL- m— - MLEČNA ČOKOLADA ODLIČNA ČOKO- SLAŠČICA NJENA BELA ^^ ^^ TT I bs S PRAŽENO RŽJO, LADA S KREMO Meštle ČOKOLADA ■ ^ ■■ ^m ■ !■ ZELO REDILNA OD CITRONE Plutovinaste plošče za izolacijo hladilnic in ledenic i Plutovinaste ploščice za izolacijo parnih in hladilnih cevi izdeluje ,,HIGIEA" prva jugoslovanska tvornica zamaškov d. d. ZAGREB Ivkančeva 48 Pošt. pred. 818 Telefon 24-070 I MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petitna Vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gledo malih oglasov treba priložiti znamko. mm\ Trgovskega vajenca z dovršeno meščan, šolo takoj sprejme trgovina z mešanim blagom And. EIsbacher, Laško. (v) Služkinjo Ba vsa hišna dela, pošteno, pridno in snažno — sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Vestna« št. 19.340. (b) Italijanska izvozna tvrdka poljedelskih strojev iščo prvovrstne zastopnike za Jugoslavijo. Nudi ugodne pogoje. V fcvrho pogajanj pisati na pltta Santini & Rovelli, Padova (Italja). Čitaite in širite »Slovenca« Frizersko vajenko ln brivskega vajenca, po možnosti taka, ki sta se že učila te obrti - takoj sprejme Porčec Ivan Ljubljana-, Dalmatinova ulica 13. (v) Pouk Akademik-klasik instruira vse predmete za gimnazijo, predvsem matematiko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Siguren uspeh« 19.334. (u) Služkinja stara 20 let, Išče službo v Ljubljani. Gre tudi k otrokom. Zna francoski In nemški jezik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba« 19.197. (a) t Umrla je naša mama, stara mama in tašča, gospa Rozalija Golob vdova čevljarskega mojstra v 90. letu starosti. — Pogreb bo v sredo, dne 14. t. m. ob treh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. decembra 1938. Golob Andrej, sin. Karolina, sinaha. Marjan, vnuk. Trgovski pomočnik mešano stroke, star 19 let, postaven, priden In pošten. Išče službo. Najrajši v kakem podeželskem mestu. Ponudbe na naslov: K. Slanovec, Kočevje 42. (a) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše. Krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. M I k I a u Otmar, Brežice. (p) Stanoianja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kuhinjo iščem za takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 19.325. (č) ODDAJO: Dvosobno stanovanje poceni oddam mirni stranki 2 oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19212. (č I Živali Odrasli pavi II naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.299. j Dvosobno stanovanje oddam s 1. januarjem. — Mahničeva ulica 16, Ko-deljevo. (č) Glasba Darila za male ln velike gitare, harmonike, violine in drugo najceneje pri M. M0DIC Ljubljana, Cojzova c. 9. ŽUTTfBfM ■■■■■RBSHB■MMi Medarna Ljubljana, 21dovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji cent. (l) Štajerska jabolka zopet na zalogi. Kupite tudi vse vrste sira po nizkih cenah v trgovini Martine, Tyrševa 17. (1) Continental pisalni stroj za dom in pisarno 1 Samoprodaja: Ivan Legat Ljubljana — Maribor Moške srajce maje, spodnje hlače, kravate, nogavice, rokavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra e. 38. Pomaranče, mandarine, rozine, naprodaj. Nizke cene. Zaloga: Ljubljana. Tyrševa 48. (1) Razstava kralj, banovinske tkalnice preprog iz Sarajeva od 8. do vključno 18. decembra 1938 pri ŠESTICI »6« v Ljubljani Prodaja tudi na dolgoročna odplačila. V nedeljo odprtol — Znižane cene! Dražba Pri okrajnem sodišču v Ormožu se bo vršila dne 29. decembra 1938 ob 12 prisilna dražba stare, renomirane gostilne v Ormožu, obstoječe iz dveh hiš, krasnega vrta za goste in zelenjavo, kegljišča, ledenice, kleti, velikega dvorišča z gospodarskim poslopjem in drugimi pritiklinami. Najprometnejša točka v mestu. Lepa sončna lega. Zraven spada še travnik in njiva na periferiji mesta, primerno tudi za stavbišča ler gozd. Interesentom so pojasnila brezplačno na razpolago. Mestna hranilnica v Ormožu. V globoki žalosti naznanjamo lužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, brat in stric, gospod Ivan Schrott poslovodja dri. iel. v poko;u Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 15. decembra, ob dveh popoldne iz hiše žalosti Kavškova ulica 16 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. decembra 1938. Globoko žalujoči: Marija, soproga: Marija, hčerka; dr. Janez, sin in ostalo sorodstvo. Šivalni stroj žensko kolo, štedilnik ln otroški voziček prodam. Vzamem v račun drva. -Novi trg 1, dvorišče. (1) Pozor !X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16— tel. 33-13 Ročno slamoreznico proda Dolenc Peter — šmarca 33, Kamnik. (1) Pisalni stroj »Underwood«, prav dobro ohranjen, prodam za 1800 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.339. (1 Za vsako priliko najboljše Hubertuse ln vsa druga oblačila nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. Prvovrstni trboveljski brez prahu koks, suha drva nudi I. Pogačnik BoborICoraS Teteion 20-59 Šivalni stroj pogrezliiv, kateri šiva naprej in nazaj ter Itika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tvrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. P1CCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. mHLI S1IPER z VELIKim GLHSOm PHILIPS 215 Najmodernejši 3+1 cevni Superbet z oktodo kot cev za oscilacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite že za Din 175'— mesečno Oglejte si še danes ta aparat pri H. Suftner, Ljubljana Aleksandrova cesta 6 Ogled in predvajanje brezobvezno. Prospekti brezplačni! Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani javlja, da je umrl član nadzorstva, gospod FRANC MAJCEN uradnik državnih železnic v pokoju Pogreb bo danes, 14. decembra ob štirih iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v častnem spominu. Ljubljana, dne 14. decembra 1938. Odbor. T^F Vsemogočni gospodar življenja in smrti je poklical k sebi svojega zvestega služabnika prec. gospoda zlato-masnika KITAK JAKOBA župnika v Bočni pri Gornjem gradu Na zadn ji poti gfl bomo spremili v četrtek, dne 15. I. m. ob desetih nn pokopališče v Bočni. Mementotcf Bočna, dne 13. decembra 1938. Duhovščina dekanije Gornji grad. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit