ti
-
Iskra
GlASILO delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 7 — Leto XXII — 19. februar 1983
|Vse za izboljšanje skupnega Poslovanja in produktivnosti
področju ekonomskih odnosov s JHio se že dlje srečujemo z zelo re-i 'mi jn zahtevnimi problemi. Delež Šoslovanskega izvoza v svetovnem °zu že vrsto let konstantno upada, ije mr Povzroča stalno naraščanje pri-ay- 1 anjkljaja trgovinske in plačilne bi-J)e j^Ce ter slabšanje zunanje likvidnosti ro- čil aVe: Kumulativni primanjkljaj pla-1	bilance Jugoslavije se je v obdobju
dni	povzpel na 8,1 milijarde
°larjev.
u 2 ■ , ^Zroke za takšno stanje na področju isl°n0rnskih odnosov s tujino je treba 1 in s kal' predvsem v slabitvi konkurenčne ° rv.°, nc>sti našega gospodarstva, kot ohVu ca s,a*ne8a povečevanja vseh Va| Porabe, ki je nenehno prekorače-r a ustvarjeni družbeni proizvod in na-srri111 dohodek. Prekomerno porabo kri ji 0 v preteklosti krili z najemanjem ^editov v tujini. V zadnjih šestih letih tJe dolg Jugoslavije v tujini povečal za ,5at tako, da sedaj znaša skupna za-^enost cca 19,5 milijard dolarjev. .Zadolženost države v tujini je tako fevse8la nivo, ki ga ni mogoče več pove-at' in je zaradi tega potrebno notra-n^° Porabo spraviti v okovje ustvarje-§a družbenega proizvoda in narod-Sa dohodka. Se več, notranja poraba I)a ra biti odslej nižja od ustvarjenega omrodnega dohodka, da na ta način ^ 10gočimo postopno odplačevanje jg^aj najetih kreditov v tujini. V letu elu 0l i smo morali samo za odplačilo ).	^ ,esti nameniti skoraj 4% narodnega
s, °dka odnosno več kot za uvoz nafte ^uvertibilnega območja.
Sp a Pa bomo povečali konkurenčno ta Obnosi našega gospodarstva mo-no ta^10 Posebej omejevati vso porabo, j jo stv° ^upno, kot osebno. Edino z bi-bo6110 večjim izvozom in prilivom ve^° sposobni odplačevati fiksne ob-
lni izhajajoč iz teh dejstev se je ZIS od-. Sp za sprejem vrsto zakonov in ^ ii]eein.*iai0uib ukrepov, ki bodo v letoš-
___/Valjm 'u naslednjih letih močno omeje-
pS{,notranjo porabo na vseh nivojih od —/... ne. splošne in skupne pa do inve-porabe. S tem v zvezi želimo
stjcj.ne, splošne in skupne pa do inve-bj^ujiti na tiste zakone in ukrepe, ki
sD J še posebej vplivali na pogoje go-uarjenja v letošnjem letu.
p. Julija v	1VIU.
siisV • 0 c^jih in nalogah skupne emi-tem i 'n denarne politike ter skupnih preJ jev kreditne politike v letu 1983 g|,v‘deva izredno ostre omejitve tja ,e. porasta plasmajev poslovnih 11 ,'n sme v teku leta porasti za največ To določilo Odloka bo gospo-3nu tej ,Vu Povzročalo velike likvidnostne ije- ben‘Ve’ ker bo nominalni porast druž-u z ači,6®3 proizvoda zaradi inflacije Za Bnan°raste* ve*'ko hitreje od možnosti ,pit ^nc'ranja s strani poslovnih bank.
11je Zakonskimi predpisi naj bi v letoš-' ril . ‘etu predvsem zaostrili finančno medsebojni poravnavi
' je isdplino
ne dosežejo, so temeljne organizacije investicijsko nesposobne, oz. ne morejo začeti novih investicij. Kot smo že navedli, sprejeti kreditnomonetarni ukrepi omejujejo porast plasmanov poslovnih bank in pri tem še posebej dolgoročnih plasmanov, kar pomeni, da bo zagotavljanje dolgoročnih virov za financiranje zalog skoraj v celoti prepuščeno gospodarstvu.
Jugoslovanskemu gospodarstvu je konec leta 1981 primanjkovalo 1.1219 milijard dinarjev ustreznih dolgoročnih virov za kritje zalog, kar je bilo 5,2 krat več, kot je po zaključnem računu istega leta gospodarstvo vneslo v poslovni sklad. To pomeni, da bi gospodarstvo potrebovalo vsaj 5 do 6 let, če bi vsa sredstva za razširjeno reprodukcijo namenilo za financiranje zalog, da se investicijsko usposobi.
V Iskri je glede zagotavljanja trajnih virov za financiranje zalog položaj nekoliko boljši, kot to velja za jugoslovansko gospodarstvo, kljub temu pa zelo zaskrbljujoče.
Dolgoročnih virov za financiranje zalog konec leta 1981 je Iskri primanjkovalo cca 6.000 milijonov, oz. 3,3 krat več kot smo po zaključnem računu vnesli v poslovni sklad. Torej bi tudi Iskra potrebovala vrsto let za zagotovitev trajnih virov za financiranje zalog, če bi morala pretežni del potrebnih sredstev izločiti samo iz lastne akumulacije. In-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Antgn StžRanic predlagan v predsedstvo GZJ
V Gospodarski zbornici Slovenije so pred dnevi sklenili predlagati skupščini Gospodarske zbornice Jugoslavije, da izvoli za novega člana predsedstva iz SR Slovenije predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Antona Stipa-niča.
Anton Stipanič, rojen je bil leta 1928 v Kloštru pri Metliki, dipl. pravnik, je član zveze komunistov od leta 1947; NOB se je udeležil poleti leta 1942. Po vojni je bil med drugim generalni konzul v Pittsburgu, namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, glavni direktor Iskra Commerce, direktor za marketing v ZP Iskra. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa SOZD Iskra je od leta 1979.
Anton Stipanič je opravljal tudi številne družbeno-politične funkcije, med drugim je bil član komisije izvršnega sveta skupščine SRS za zunanjetrgovinsko dejavnost, član komiteja izvršnega sveta skupščine SRS za ekonomske odnose s tujino, zdaj pa je član izvršilnega odbora skupščine GZS.
Inovacijski praznik v Novi Gorici
jeri H^ko-upniških razmerij. Predvi-, a Je sprememba Zakona o zavaro-'tecT mec* uporabniki družbenih j.{] stev s katerim bo onemogočeno iz-menic, ki ne temeljijo na dejan-;ta , agovno-denarnih razmerjih in na-aolznisko-upniskih # razmerij ;nvz Predpisanih plačilnih instrumen-ena ?a.° Zavarovanju plačil. S spremembo /0(j0na o službi družbenega knjigo-j0v Va pa bo predvsem zaostrena od-)bv rnost za izpolnjevanje prevzetih 26. 8je ez3osti. Za pravočasno izpolnjeva-^ obveznosti bo skrbela SDK tudi )S ?’ .da ne bo dovoljevala izplačil lan. dohodkov dokler niso porav-Itc- jru?, ostale obveznosti uporabnika p benih sredstev.
l0v08lavitni namen omenjenih zako-uje111 Odloka je v tem, da zaviralno de-■ na :nJ° na domače povpraševanje, na čilo la. ariJe stopnje inflacije, predvsem pa |0[)v1 sPodbujali hitrejšo rast izvoza na ^ ertibilno področje.
Pek ^ tezave bo gospodarstvu vi k r povzročal Zakon o zagotovi-ZD ltl.° ritnih sredstev TOZD, ki je tre-do 0 še v fazi predloga.
:eme|)ein ie podana zahteva, da morajo rite ^ne organizacije imeti zaloge po-z dolgoročnimi viri. Dokler tega
Jože Seljak (levo) prejema plaketo.
SaS o
uresničevanju
zdravstvenega
varstva
Na skupnem sestanku sekretarjev in kadrovikov DO SOZD Iskra ter odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela SOZD Iskra (bilje 15. t.m.) so se udeleženci najprej dogovorili za oblikovanje skupnih pripomb Iskre k samoupravnemu sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva. Sklenili so, da bodo vse pripombe v imenu SOZD Iskra posredovali republiški zdravstveni skupnosti. Hkrati pa so se domenili, da je treba posredovati KOS SOZD Iskra predlog stahšč za poenotenje nadomestil.
Druga točka sestanka je zajemala obravnavo programa odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela. V nadaljevanju sestanka pa so sekretarji DO podrobneje poročali o sprejemanju pravilnika o delovnih razmerjih OZD Iskre. Ob koncu pa so še poslušali informacijo o delu notranje arbitraže SOZD Iskra.
O prvi točki dnevnega reda bomo podrobneje poročali v naslednji številki našega glasila.
mak
V Novi Gorici so v sredo, 9. februarja že drugič podelili nagrade, priznanja in plakete inovatorjem iz raznih delovnih organizacij in ustanov novogoriške občine za leto 1982. Med prejemniki je bilo tudi šest delavcev iz novogoriške Iskre Avtoelektri-ke.
Slavnost je otvori! predsednik odbora za inovacijsko dejavnost raziskovalne skupnosti občine Nova Gorica Jože Kretič. Po prisrčnem pozdravu blizu 60 inovatorjev, je spregovoril o velikem pomenu inovacijske dejavnosti in poudaril: Dolga leta smo iskali možnost, pot in način, kako kar najbolj oživiti pospeševanja inovacijske dejavnosti.
Naš trud ni bil zaman. Po lanskem prvem nagrajevanju prizadevnih delavcev — inovatorjev, smo pripravili nadvse uspešno razstavo Znanje, delo, napredek. Ogedalo si jo je veliko število občanov.
Na današnji podelitvi pa vas je še več, letošnja bera je razveseljiva v primerjavi z lanskim letom. Skoraj 60 avtorjev je oddalo 46 prijav. Povprečno število prijavljencev je za 130% večje, število prijav pa za 50%. Tudi pestrost je večja, saj so se izkazali naši najmaljši, cicibani iz otroških vrtcev in najstarejši iz domov upokojencev. Le od takega dela pridobi družba tisto, kar kasneje rabi.
Razveseljivo je tudi, da je naša dejavnost posegla tudi na področje, ki je (Nadaljevanje na 3. strani)
S sprejetjem poročila o delu komisij in sklepnega dokumenta, se je 16. februarja v Kragujevcu končalo 15. srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor. V dveh dnevih je več kot 500 delegatov iz vse države razpravljalo o osebni in kolektivni odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo. Ko so delegati sprejeli poročili obeh komisij, so poslušali še obrazložitev sklepnega dokumenta in poslanico srečanja, ki jo je prebral Marjan Rožič. Poslanico so delegati soglasno sprejeli. Ob koncu dvodnevnega zasedanja pa so poslali pozdravno pismo predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKJ.
Stališča in usmeritve za delovanje komunistov pri pospeševanju samoupravnega združevanja dela in sredstev
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je 24. januarja 1983 razpravljal o samoupravnem združevanju dela in sredstev ter poudaril, da je pomembna naloga vseh č'anov, organizacij in organov zveze komunistov v vseh okoljih spodbujati samoupravno organiziranost združenega dela in samoupravno povezovanje organizacij združenega dela, še posebno na podlagi skupnega dohodka in prihodka. Konkretizacija teh nalog pomeni uresničevanje kongresnih usmeritev o samoupravnem združevanju dela in sredstev, ki vodi k učinkovitemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi in s tem k učinkovitemu izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Komunisti naj se pri svojem delovanju opirajo tudi na stališča in mnenja republiških družbenih svetov za družbeno ureditev ter za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko iz decembra 1982.
Nujnost in utemeljenost družbenoekonomske povezanosti organizacij združenega dela izvira iz. dosežene stopnje razvitosti proizvajalnih sil in iz družbene lastnine sredstev za proizvodnjo. Živo in minulo delo delavcev v organizacijah združenega dela, ki se medsebojno povezujejo, pa je podlaga samoupravnega urejanja družbenoekonomskih odnosov v smislu trajnejše povezanosti in medsebojno dogovorjene delitve dela. Pri tem moramo komunisti krepiti zavest o družbeni naravi dohodka in spoznanje o nujnosti dohodkovnega povezovanja organizacij združenega dela na območju celotne države kot prednosti sistema združenega dela in socialističnega samoupravljanja. Samoupravno združevanje dela in sredstev je najbolj učinkovita pot za uresničevanje ustavno opredeljene vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in pri upravljanju skupne družbene reprodukcije, pri usmerjanju njihovega lastnega in skupnega družbenega razvoja ter pri razvoju in utrjevanju socialističnega samoupravljanja. Edino na ta n^čin bomo tudi bolj učinkovi--to presegali protislovje med skupinskolastninskim in državnolastninskim odločanjem o rezultatih dela in podružbljanjem proizvodnje ter o rezultatih dela na podlagi samoupravnih družbenolast-ninskih odnosov. Zato centralni komite Zveze komunistov Slovenije zavezuje komuniste za izvajanje naslednjih usmeritev in nalog:
1. Uveljavljanje učinkovite samoupravne organiziranosti
Komunisti bodo spodbudili delavce k temu, da nenehno izpolnjujejo in preverjajo samoupravno organiziranost organizacij združenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih. Samoupravni organi naj obravnavajo doseženo stopnjo delitve dela in specializacije, učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter rezultate proizvodne in poslovne povezanosti ter samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, v sestavljeni organizaciji združenega dela ter v drugih oblikah povezanosti, da se bomo tako izognili deformacijam pri samoupravnem organiziranju organizacij združenega dela, zlasti v smislu podjetniškega organiziranja TOZD, kar je v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu in otežuje povezovanje teh organizacij 'združenega dela v DO in SOZD. Da bi to uresničili, naj komunisti sprejmejo jasna in konkretna stališča za družbenoekonomsko učinkovito organiziranost in povezanost organizacij združenega dela, pri čemer naj izhajajo iz dolgoročnih interesov delavcev v združenem delu. Posebno pozornost morajo nameniti tudi organiziranju skupnih služb oziroma organizacij združenega dela skupnega pomena ter uveljavljanju in krepitvi svobodne menjave dela na podlagi stvarnega delovnega prispevka delavcev skupnih služb oziroma teh organizacij k skupnemu dohodku. Pri tem si morajo komunisti prizadevati, da bodo delavci v organizacijah združenega dela spoznali, da sta znanje in usposobljenost strokovnih in poslovodnih delavcev ter njuno stalno potrjevanje v kakovostnem prispevku k skupnemu dohodku nujni pogoj za stalno rast produktivnosti dela, s tem pa za uspešno gospodarjenje in za uspešen dolgoročni razvoj na trdnih temeljih.
2.	Skupno planiranje med reprodukcijsko povezanimi organizacijami združenega dela
Komunisti bodo spodbudili delavce v združenem delu - nosilce planiranja, da bodo proizvodne in poslovne povezave organizacij združenega dela snovali in oblikovali na podlagi dohodkovnih odnosov ob upoštevanju medsebojne soodvisnosti in odgovornosti za ustvarjanje in porabo skupno doseženega dohodka. Naloga komunistov je delovati tako, da bodo delavci usklajevali svoje interesne in skupno planirali v okviru stvarnih možnosti, in da bodo dosledno izvajali prevzete posamične in skupne obveznosti. Pri tem se morajo komunisti pravočasno in z argumenti zoperstaviti nesprejemljivim in škodljivim pristikom ter politizaciji različnih parcialnih interesov.
3.	Dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela
Komunisti bodo med delavci v organizacijah združenega dela krepili spoznanje, da je vključevanje v mednarodno delitev dela objektivna razvojna nujnost in zato skupni interes delavcev v združenem delu. S svojo dejavnostjo morajo doseči, da bodo strokovni in poslovodni delavci povsod pripravili konkretne programe skupne proizvodnje in povezovanja organizacij združenega dela no območju celotne države, na podlagi katerih bodo delavci zagotavljali trajno, skupno in enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, še posebej pa izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje ter povečevanje neto deviznega priliva. Za oblikovanje teh programov naj se organizacije združenega dela povezujejo z raziskovalnimi in strokovnimi organizacijami ter s skupnim delom zagotovijo njihovo učinkovito izvajanje.
4.	Samoupravno združevanje dela in sredstev v bankah
Komunisti v združenem delu, posebno pa v internih in temeljnih bankah, si bodo prizadevali za uveljavitev takšnih razmer, v katerih bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dejansko gospodarili s sredstvi, ki so jih združili v vseh oblikah bančnih organizacij. Komunisti v teh organizacijah so dolžni delovati tako, da bodo banke s svojo poslovno politiko zagotavljale izvajanje politike, ki so jo na podlagi planov opredelili samoupravni organi. Pomembna naloga je tudi zagotoviti racionalno gospodarjenje z denarnimi sredstvi, uvajanje vseh sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja in poravnavanja medsebojnih obveznosti, kakor tudi pospeševanje samoupravnega združenega dela in sredstev ter zagotavljanje uresničevanja skupnih interesov v skladu s planskimi kriteriji.
5.	Povezovanje proizvodnih in trgovinskih organizacij ■ združenega dela
Komunisti, ki delujejo v teh organizacijah, se bodo zavzemali za združevanje dela in sredstev ' proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela ter za sprejem in dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju proizvodnih in trgovinskih organizacij združenega dela. Samoupravnim organom bodo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mladi o gospodarjenju
Tudi mladi Široke potrošnje so spregovorili o načrtu gospodarjenja svoje delovne organizacije v letošnjem letu. Z vsebino plana so se seznanili na sestanku, ki je bil v p ižanski tovarni TV sprejemnikov 10. februarja.
Sestanek so mladi izkoristili tudi za pregledovanje tekočih aktivnosti po posameznih osnovnih organizacijah ZSMS, se seznanili z nameravanimi letnimi konferencami osnovnih organizacij in seveda z dogajanjem v delovni organizaciji kot celoti. Sestanki KS ZSMS
so dostikrat najboljša priložnost za spoznavanje širših dogajanj, problemov in poslovanja v svoji DO ter seveda za dogovarjanje o skupnih akcijah.
Žal so mladi tudi na tokratnem sestanku ugotavljali pomanjkljivost , kf je postala že kar značilnost — čeprav neljuba — njihovega dela. Kronična neudeležba nekaterih članov, ki jih ni in ni mogoče privabiti na sestanek —tako da se vsi predsedniki OO ZSMS niti še ne poznajo med seboj...
SF
Vse za izboljšanje skupnega
poslovanja in produktivnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
vesticijsko dejavnost bi morali izredno omejiti, kar bi vsekakor imelo težke posledice za nadaljnji razvoj in socialno varnost zaposlenih v Iskri.
Predlog Zakona o zagotavljanju obratnih sredstev TOZD temelji na analizah, ki za našo državo ugotavljajo dosedanje neracionalno in čezriterno investicijsko porabo, slabo izkoriščenost instaliranih zmogljivosti, financiranje naložb s kratkoročnimi viri, prelivanje obratnih sredstev v osnovna, kar je povzročalo nadaljnjo čezmerno (nepokrito) porabo in kronično nelikvidnost gospodarstva.
Iz analize izhajajo ugotovitve, da smo v Jugoslaviji v naslednjih letih sposobni povečevati proizvodnost, družbeni proizvod in nacionalni dohodek, kljub izrednim omejitvam na področju investiranja. Našo konkurenčno sposobnost naj bi dvigovali predvsem z notranjimi rezervami, oz. z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti. Omejevanje vseh vrst porabe še posebej narekujejo naše obveznosti do tujine in za njihovo odplačilo je potrebno izdvojiti tudi del narodnega dohodka.
Skladno s kreditno monetarno politiko so tudi poslovne banke uskladile svojo poslovno politiko tako, da v letošnjem letu predvidevajo največ 30% bančnih sredstev za investicijske naložbe, ki bodo seveda izvozno usmerjene, kar je veliko manj, kot bi potrebovali, oz. kot smo pri določenih naložbah planirali.
In ne nazadnje moramo omeniti še politiko obrestnih mer. Že od začetka preteklega leta smo priča stalnemu naraščanju obrestnih mer v Jugoslaviji. Pod pritiskom zahtev Mednarodnega monetarnega sklada smo morali sprejeti politiko stalnega prilagajanja obrestnih mer stopnji inflacije. Glede na to veljajo do 1. februarja letošnjega leta nove obrestne mere. Splošna obrestna mera poslovnih bank je 30%. V primerjavi s povprečno (splošno) obrestno mero v letu 1982 smo letošnjo splošno obrestno mero povečali za cca 70%.
V preteklem letu smo v Iskri za plačilo obresti namenili cca 2.100 milijonov din, oz. toliko, kot bomo po zaključnem računu namenili v poslovni sklad. Izračuni kažejo, da nam bo zvišanje obrestnih mer v letošnjem letu povečalo odhodke za koriščene kredite med 1.100 in 1.200 mio din, ali 60% deleža, ki ga bomo po zaključnem računu preteklega leta namenili v poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo.
Vsi navedeni ukrepi opozarjajo na izredno zaostrene pogoje gospodarjenja, s katerimi se bomo srečevali v letošnjem letu. Glede na to je nadvse pomembno, da se na zaostrene pogoje gospodarjenja pripravimo na vseh področjih in ravneh takoj v začetku leta z ustreznimi ukrepi za izboljšanje skupnega poslovanja in lastne produktivnosti.
Fabio Škopac
Začetek investicijskih del v Elektrozvezah
Kot smo že poročali, je DO Elektro-zveze pripravila investicijska vlaganja v modernizacijo pogojev dela po investicijskem programu »MURA 8283«. Skupna vrednost programa je'okrog 550 mio din, od tega 300 mio din za osnovna sredstva. S 56 % sovlaganja se je k izvedbi investicijskega programa pridružil tudi naš najpomembnejši kupec, vendar samo pri vlaganju v osnovna 'sredstva. S sodelovanjem v tem vlaganju nam je zagotovil tudi brezcarinski uvoz v dinarski vrednosti opreme za 160 mio din.
raščanja cen izdelkov pri tujih dobaviteljih.
Za obratovalna sredstva v vrednosti 240 mio din je zagotovljeno sovlaganje s strani konzorcija LB. pri čemer je realizacija tega dela programa predvidena v letih 1984 in 85. fjbdobje kreditiranja obratovalnih sredstev je usklajeno s predvideno dinamiko uvajanja nove proizvodnje.
Prav iz tega razloga smo z enim večjih inozemskih dobaviteljev že decembra lani sklenili pogodbo o dobavi opreme v vrednosti okoli 600.000 dolarjev, s čimer smo si zagotovili stalno ceno do končne dobave. Če upoštevamo, da smo v okviru predvidenih dobavnih rokov s to pogodbo premostili dva po-dražitvena termina, ki sta v tem času pri omenjenem dobavitelju bila in da smo si s podpisom pogodbe za celotno dobavo izborili 9 % popusta na pogodbeni znesek, smo s tem ustvarili pomemben devizni prihranek. Tudi s pripravo potrebne dokumentacije smo pohiteli pred dokončno zagotovitvijofinančnih sredstev za prvo fazo, na podlagi česar smo že dobili dovoljenje za uvoz prvega dela tehnološke opreme s strani sovlagatelja.
Začetek izvajanja investicijskega programa, ugotavlja Maks SIMONČIČ, vodja investicijske službe, zamuja približno pol leta delno zaradi težav z administrativnimi dokazili, soglasji, odobritvami in delno- zaradi finančnih težav, v katerih se je znašla DO ob koncu leta 1982.
Financiranje temelji predvsem na izločenih sredstvih amortizacije opreme za namensko proizvodnjo. K tem sredstvom se pridružujejo združena sredstva SOZD Iskra in sovlagateljev v SOZD (DO Inštitut za kakovost in metrologijo), tako da seštevek teh sredstev tvori lastno udeležbo investitorja v financiranju programa.
Podobno smo postopali tudi pri pripravi dokumentacije za prvo fazo gradnje in bomo zato z gradbenimi deli lahko fizično začeli z dnem pridobitve gradbenega dovoljenja. Glede na okoliščine, da bodo prvi gradbeni posegi potekali v pokritem prostoru, zanesljivo računamo s pričetkom gradbenih del v tem mesecu, kar bi nam omogočilo zaključek prve gadbene faze do obdobja letnih dopustov.
Po končani 1. fazi izgradnje, bomo začeli z drugo, v kateri bomo uredili prostore za finalno proizvodnjo v tlorisni izmeri 60x80 kv.m.
Prva sredstva namenske amortizacije je DO Elektrozveze lahko izločila šele v januarju tega leta, k čemur sta takoj pristopili Iskra banka in IKM s svojimi sredstvi. S to združeno vsoto smo uspeli zagotoviti sredstva za izvedbo prve faze programa v vrednosti 130 mio din; tako smo v začetku februarja dobili predpisano potrdilo SDK o zagotovljenih sredstvih. Prejeto potrdilo smo, skladno z njegovim namenom, takoj uporabili za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ureditev zajema prilagajanje obstoječega objekta tehnološki zasnovi sedanje in nove proizvodnje, modernizacijo skladiščnega prostora in poslovanja, klimatizacijo prostorov merilnice in kot glavno, toplotno zaščito fasadnih sten in strehe.
Prvo fazo investicijskega programa smo razmejili na gradbena dela in nabavo tehnološke opreme iz uvoza. Strukturna sestava vsebuje približno 50 mio din vrednosti gradbenih del ter 70 mio vrednosti uvožene opreme, razlika do 130 mio din pa je namenjena plačilu prispevkov in izdelavi projektov. Za navedeno strukturo prve faze smo se odločili zaradi tega, ker smo bili prisiljeni karseda hitro pripraviti proizvodne prostore za proizvodnjo mehanskih delov in, ker želimo s pospešeno dobavo uvožene tehnološke opreme kolikor je mogoče zmanjšati vpliv devalvacije domače valute in na-
Po še nepopolnih ocenah bo vrednost adaptiranja dvorane finalne proizvodnje presegla 50 mio din. Žaključek obeh etap rekonstrukcije, oz. adaptacije obstoječih objektov bo omogočil povečanje proizvodnih površin za okoli 2.500 kv.m. Na tej površini bo postavljena proizvodnja mehanskih delov, ki sedaj poteka v premajhnih prostorih pod isto streho, z montažnimi oddelki čedalje bolj zahtevne in občutljive izdelave elektronskih naprav. Z umikom proizvodnje mehanskih delov na rekonstruirane površine (2.500 kv.m) bo proizvodnja elektronskih naprav pridobila cca 900 kv.m. Pred postavitvijo te proizvodnje in njene tehnološke strukture pa bo nujno treba dokončno izdelati organizacijski tehnološki proces v delovni organizaciji, kar je že tudi v dogovarjanju.
B.Č.
El
S podpisa samoupravnega sporazuma Metalne in Avtomatike.
Metalna
podpisali
sporazum
V prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo so v sredo, 9. t.m. predstavniki Metalne in Avtomatike podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev na osnovi skupnega prihodka.
Sporazum temelji predvsem na naslednjih ciljih pri skupnem poslovanju:
—	povečanju prihodka in dohodka s tesnejšo povezavo in usklajevanje razvojnih, projektantskih in proizvodnih kapacitet.
—	oblikovanje in vodenje skupne ra-zvojno-programske politike
—	medsebojno usklajevanje in planiranje razvojnih, projektantskih in tržnih dejavnosti za skupne proizvode
—	usklajeno skupno nastopanje na domačem in tujih trgih zaradi povečanja plasmaja skupnih proizvodov in storitev.
Kot je ob podpisovanju poudaril Ivan Kranjc, podpredsednik kolegijskega poslovodnega odbora za tehnično in proizvodno področje Metalne, s tem dokumentom samoupravno sporazumno urejamo družbenoekonomska razmerja na osnovi skupnega prihodka. Torej opredeljujemo dolgoročne cilje v smislu skupne sistemske ponudbe na težki varilni mehanizaciji.
Dosedanje večletno sodelovanje med obema organizacijama oziroma njenimi TOZD: Avtomatske in varilne naprave in Tovarno investicijske opreme je že pokazalo dobre rezultate. Zato se moramo toliko bolj zavedati, da pomeni sprejem kvalitetno zastavljenega programa v katerega so vključene tudi druge TOZD tudi prevzem večje odgovornosti za njegovo izvajanje.
V skladu s srednjeročno programsko usmeritvijo Avtomatike se že več kot desetletna uspešna razvojno-proizvod-na prizadevanja na področju varilne tehnike gibljejo v smeri mehanizacije, avtomatizacije oziroma robotizacije, z večjim povdarkom na kompleksni ponudbi elektronskega in strojnega dela opreme. Ker je mehanizacija varjenja vse bolj uporabna tudi v težki industriji, v težki varilni mehanizaciji in avtomatizaciji, se je Iskra zaradi možnosti nudenja celotnega programa že pred leti povezala z Metalno iz Maribora.
Rezultat skupnih aktivnosti na področju razvoja, projektiranja, proizvodnje in ponudbe so: pozicionerji, obračalne naprave, konzolni varilni stebri, varilne ploščadi in drugi varilni pripomočki. V zadnjem obdobju posvečajo vedno večjo pozornost načrtovanju kompleksnih tehnološko-proi-zvodnih linij, ki jim daje elektronika posebno obeležje. Le-te uporabljajo predvsem v industriji težkih vozil, v cestnem in železniškem prometu, procesni tehniki, energetiki in industriji jeklenih konstrukcij. S ciljem, da tudi ostale domače proizvajalce zainteresiramo za sodelovanje, je bila na lanskem mednarodnem sejmu varjenja v Zagrebu tudi parafirana pogodba med Iskro—Metalnp in Vozili iz Nove Gorice za avtomatizacijo varjenja cistern in za prevoz tekočega goriva.
Način takšnega povezovanja postaja še toliko bolj pomemben v vedno težjih pogojih gospodarjenja. Zato bi pomenila politika zapiranja vrat za seboj le korak nazaj v prodoru na domače in tuja tržišča in s tem doseganje slabših ekonomskih rezultatov.
Omenjeni samoupravni sporazum je torej le logična posledica—samoupravno verificiranje, ki izhaja iz obstoječe, iz dejanske medsebojne proi-zvodno-poslovne. komplementarnosti obeh organizacij združenega dela.š.D.
Stališča in usmeritve za delovanje komunistov pri pospeševanju samoupravnega združevanja dela in sredstev
(Nadaljevanje s 1. strani)
predlagali, naj strokovne službe in poslovodni organi izdelajo analize o možnostih in prednostih trajnega poslovnega sodelovanja na podlagi skupnega prihodka.
in Avtomatika
6.	Uporaba rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela
Komunisti morajo delavce v organizacijah združenega dela stalno spodbujati, da bodo povezovanje organizacij združenega dela in samoupravno organiziranost združenega dela snovali in uresničevali na podlagi uporabe rezultatov raziskovalnega in strokovnega dela ter razvijanja različnih oblik ustvarjalnega dela. Le na podlagi uspešnih raziskovalnih programov in programov izobraževanja, tudi izobraževanja ob delu, in s stalnim povezovanjem z organizacijami združenega dela v sferi raziskovanja bodo delavci zagotavljali učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in upravljanje ter razvoj novega znanja. ?ri tem je pomembno; da komunisti podpro uvajanje in uporabo novega znanja pri planiranju, programiranju in pri tekoči proizvodnji v organizacijah združenega dela, obenem pa tudi družbeno vrednotenje prispevka znanja in inovacij k ustvarjenemu dohodku.
Komunisti, organi in organizacije ZK si & prizadevali tudi za dosledno uveljavljanje, u*rl( vanje in razvoj sistema ter politike pospeše'3; razvoja manj razvitih republik in pokrajine K6* vo na podlagi združevanja dela in sredstev.
Komunisti se morajo zavzemati tudi za t0,1 bodo ustrezni predpisi omogočili takšno evil!e,; ranje, spremljanje in nadzor nad gospodarjev 'z družbenimi sredstvi, ki bo omogočalo cel1' j pregled in kvalitetno analizo pojavov in gil* vse od temeljne organizacije združenega del1 do federacije. Edino tako bodo delovciv teV j nih organizacijah združenega dela razpolag31 / potrebnimi podlagami za samoupravno odloŽ3; j o družbenih sredstvih in v dohodku skladt*
svojim prispevkom k skupnemu delu.
10. Nadaljnje povezovanje reprodukcijsko soodvisnih organizac|l združenega dela različnih dejavnosti
Povezanost organizacij z-ruženega dela *c j metalurgiji, kovinsko-predelovali industriji i11	'
hnični trgovini moramo podrediti zahtevanj racionalnem poslovanju, večjem in načrtne). i vključevanju v mednarodno delitev dela in : vornem skupnem gospodarjenju z družbe3 # sredstvi. Komunisti v teh organizacijah naj sv zirajo rezultate dosedanjih prizadevanj za p°'	'
zovanje organizacij združenega dela v teh iM‘ ' nostih in na problemski konferenci opred3’1 j usmeritve za svoje nadaljnje delo.	,
V mnogih reprodukcijskih povezavah orgaJv . cij združenega dela še niso uveljavljeni od3 1 skupnega dohodka in prihodka, pa tudi & i upravno združevanje dela in sredstev ni ustm j razvito. Zato centralni komite Zveze komun'5' | SMČfenije obvezuje predsedstvo, da oceni, z3, terc dejavnosti je še potrebno sklicati problem5 konference komunistov in poenotiti usmeritvt i njihovo delovanje.	i
7.	Preseganje dezintegrarijskih teženj
Pri ocenjevanju dezintegrarijskih teženj moramo komunisti upoštevati zlasti to, ali so te težnje pogojene z delitvijo dela, prestrukturiranjem in uveljavljanjem nove kvalitete v gospodarjenju z druženimi sredstvi. Odločno pa se moramo upreti neutemeljenim in nespremenjenim pobudam in pritiskom, ki hočejo izsiliti takšne dezintegracije, ki ne zagotavljajo nove kvalitete v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Spodobujali pa bomo takšne nujne spremembe v samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela, ki zagotavljajo stalno rast dohodka in večjo uspešnost gospodarjenja, skladnost v reprodukcijskem procesu, trajnejšo dohodkovno povezanost ter povezovanje organizacij združenega dela na podlagi opredeljenega trajnega skupnega interesa in razvoja.
Komunisti morajo brez popuščanja in sproti razčiščevati pojave nerazumnega zapiranja organizacij združenega dela in škodljive poskuse uveljavljanja skupinsko lastninskih in lokalnih interesov, ker je to v nasprotju z intresi delavcev za njihov ekonomski in socialni vsestranski razvoj.
8.	Uveljavljanje zakonitosti in pravne varnosti
11. Združevanje in povezovanje osebnega dela z delom delavcev
Komunisti v organizacijah združenega dc? J njihovih asociacijah, v SZDL in v sLupšdj j družbenopolitičnih skupnosti naj okrepijo P11
i,, m	i, V," I i 'i,;! t. ■	i ‘i n 111, ti, , vi n/ n f i -/fl V3
devanja za uveljavitev sedanjih možnosti za
zaposlovanje in boljšo ponudbo blaga ter sto1: !
... -^00
z uresničevanjem ustavno opredeljenega po'
lis
Komunisti so sc dolžni v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih boriti za spoštovanje zakonitosti in za dosledno, pravočasno in celovito izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Na ta način bomo krepili ekonomsko in socialno varnost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in pravno varnost organizacij združenega dela, pa tudi njihove medsebojne povezave na območju celotne države, s tem pa trdnost sistema združenega dela in socialističnega samoupravljanja.
in vloge osebnega dela. Komunisti si morajo prizadevati, da bodo sedanje oblike organizir3 sti osebnega dela hitreje preraščale v trajne o" C združevanja dela in sredstev, vključno z raz11 c odnosi delitve skupno ustvarjenega prihod* (
dohodka.
12. Akcijsko delovanje komunisto'1
Komunisti v osnovnih organizacijah zvez3 munistov v temeljnih organizacijah združe3 r
111 uinovvj v t iv. 11 iv. ; J i Ul 1 V_>1	i z. cz v. i jan Z, vil v- .
dela, ki so medsebojno reprodukcijsko pove33 se morajo akcijsko medsebojno čim bolje p°v h
9.	Pospeševanje samoupravnega združevanja dela in sredstev z ukrepi ekonomske politike
Komunisti se bomo v institucijah političnega sistema Micialističnega samoupravljanja, še zlasti pa v delegatskih skupščinah in v izvršilno-politič-nih telesih, zavzemali za to, da se izvedbene zakone, podzakonske predpise in ukrepe ekonomske politike oblikuje tako, da bodo krepili samoupravne produkcijske odnose in spodbujali samoupravno združevanje dela in sredstev na območju celotne države, še zlasti za pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela. Spoštovanje in izvajanje takšne vsebinske naravnanosti ukrepov morajo komunisti uveljavljati v vseh okoljih.
ti. Le tako bodo lahko oblikovali skupna in n na stališča in usmeritve za svoje delovanj3 delavci, v organih samouravljanja in v sindi*1 Komiteji in predsedstva občinskih organ* n zveze komunistov morajo osnovnim orgaHy tl jdm zveze komunistov dajati , pobude za t3^ g povezovanje. Hkrati morajo razvijati tudi l3*' „ oblike povezovanja občinskih organizacij ^ (j komunistov, ki bodo omogočale, da bodo k* 511 nisti, ne glede na svojo formalno organiziran0, temeljnih organizacijah združenega dela,V postavljali v ospredje mnoštvo samoupravni^ g; teresov ljudi, na pa parcialne potrebe in nj,!,‘ p, kratkoročno zadovoljevanje.	,
Predsedstvo centralnega komiteja Zveze 8' munistov Slovenije naj sprejme podroben r jc gram za uresničevanje in spremljanje sprcf usmeritev in nalog.	‘	:>.
Najhitreje in najracionalneje je potovati z letalom, posebno če gremo daleč. ^
(K članku na 3. streti p
POTREBE PO SODELAVCIH
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89.
členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali s>rošč»-ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne mor jo z »gotovi-
ne sodelavce,
ti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljane, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25.
Objave
ISKRA COMMERCE TOZD ZUNANJI TRG
1.	Uvozni referent
Pogoji: ekonomska fakulteta II. st., pasivno znanje tujega jezika, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
2.	Predstavnik v Iskra Electronics, New York, ZDA.
Pogoji: višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, izpolnjeni pogoji za zunanjetrgovinsko registracijo pri GZS, za opravljanje ZT poslov, aktivno znanje angleškega jezika, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delavec se imenuje za mandatno obdobje 4 let
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana.
na
no
Po
tol
j Tu
Glavni direktorji 00 o planu za I. 1983
K>;
llf
at:
OS1'
J
$
IV
jaf
a«
n«
Velibor Šušulič glavni direktor Institut za kakovost in Astrologijo
V preteklem letu smo dosegli in prese-8‘1 Planske postavke. Predvsem pa je ra-y vseljivo dejstvo, da se je povečal delež skr e v naših nalogah (od 49% v prete-. ‘‘h letih se je povzpel na 58%). Za naš nstitut je to pomembno, saj smo organi-Zaeija skupnega pomena in si želimo čim ee stalnih odjemalcev znotraj Iskre, saj aksno sodelovanje krepi tudi našo dednost.
Prav zaradi tega se tudi izogibamo 'Kuham enodnevnicam v poslovnem sajpredstavljajo za ms samo ve-‘ko prilagajanja tako kar zadeva kadre mernalokrat tudi nove), kot tudi, kar Zadeva opremo. Tak primer je bil za nas s področjem zanesljivosti v Iskri. Naj-Prvjsmo jo postavili na noge, potem smo "vrtadoma ugotovili, da Iskri ni potreb-n.a< sedaj pa je ponovno postavljena kot skrina naloga skupnega pomena za ka-er° so namenjena tudi sredstva. Nadelamo se samo, da pri sprejemanju let-,ega plana ne bo ponovno prihajalo do
odstopanj.
Glede našega sedanjega trenutka anko rečem, da nam trenutno preživetje "e dela težav. Sedaj je pomembna naša,
Iskrina fizionomija. Zato se moramo zanesljivo odločiti, kaj je bližje, kaj pa daljše. Prav od tega so odvisne naše trdnejše perspektive.
Stabilizacija je usmerila celotno politiko družbe in znotraj nje tudi Iskre v izvoz. Mislim, da bi ta usmeritev morala ostati trajna. Prav v tej usmeritvi v izvoz pa pride do izraza tudi naša dejavnost kakovosti kot segment, ki je nepogrešljiv v izvozu. Na zahodnih tržiščih še posebej zahtevajo kakovost in zanesljivost in k lej lahko prispeva svoj delež tudi naš inštitut.
Te ambicije Iskre je poudarila tudi ZT konferenca, kije v zvezi z izvozom spre-
Inovacijski praznik v Novi Gorici
,	(Ndaljevanje s 1. strani)
1 o doslej kar nekoliko ob strani. To je ^obno gospodarstvo, kjer se skrivajo gromne kapacitete znanja in prav lani y 0 dobili velike inventivne dosežke.
Poraba znanja je edina alternativa ra-°ja družbe, je med drugim dejal Predsednik odbora.
j _ ?8rade in plakete je inovatorjem n °a! predsednik raziskovalne skup-°sti občine Nova Gorica Dušan Bajc.
Kot smo v uvodu že omenili, je bilo nagrajenci in prejemniki plaket M sest novogoriških Iskrašev. Po-»•‘■jmo na kratko njihove dosežke, še f,., tem- pa vsem — naše iskrene če-
Sl«ke.
ffA Vj .«*e Seljak je bil nagrajen za izum ih1 „ !ce električnega zaganjalnika za za~ ih6’ ®evfne motorje. Predmet izuma je I	Uvedba vilic električnega za-
y8l,jalnika zazaconzaerevalnih motor-
L v !em, da omogoča krajšo izvedbo ganjalnika z enakimi karakteristika-^ ’ ^ot doslej, povečuje odpornost se-n Va.ln vibracije in zmanjšuje zahtevki St	sestavnih delov na sklop-
°dpade vzmet na pestu in skodelica, ^ pa niso potrebni drugi dodatni g, Take vilice omogočajo vklop za-f ^jNmka v vseh pogojih delovanja, 1 v Primeru udarca zoba pastorka na •	venca na vzlrajn*ku mo-
:	‘2um )e bistveno pripomogel k
| „ ,U:aciji osvajanja nove družine za-|	AŽF premera 92 mm za
I ka °!T19bile srednjega razreda, ki se po 1 laj ^ ter!stikah, funkcionalnosti in teži |	Primerjajo s svetovnimi dosežki.
1 y ° razvojno nalogo je financirala ob-I )e,s':a raziskovalna skupnost, za dose-Pa obstaja možnost zaščite v naj-aal sedmih državah. p.KaSdan Vuk je prijavil inovacijo je °Sramator točke vžiga. Namen vezja ^Pbrniranje delovanja motorja glede
los^rs’ navor’ Porabo goriva in voz-D 1 Opbmiranje delovanja motorja s tor''kCji° ^rradjenja točke vžiga pri mo-l1" majhnih prostornin predstavlja
novost in pomeni za proizvajalca mopedov in izvenkrmnih motorjev primat glede na konkurenčne proizvajalce. Programator zamenjuje dosedanje dražje in manj učinkovite mehanske izvedbe.	,
Ta izum je v postopku zaščite, razvojna naloga pa je bila sofinancirana iz sredstev znanstveno raziskovalnega sklada Boris Kidrič in iz združenih sredstev SOZD Iskra.
Vasilij Pirc je prijavil nadomestitev Al oksida z domačim materialom. Dosežek predstavlja tehnično izboljšavo in je pomemben glede na ekonomske koristi, kot tudi z vidika stabilizacijskih prizadevanj.
Aleš Nemec in Vojko Colja sta prijavila novost prožilnega mehanizma za dinamo za kolo. Znane izvedbe prožil-nih mehanizmov dinam za kolesa so vzvodne izvedbe v horizontalni ravnini. Tak vzvodni mehanizem poveča gabo-rite same diname, poleg tega pa zaradi horizontalne izvedbe tekalno kolesce diname ne naloga s celo tekalno površino na plašč kolesa.
Predlagana rešitev odpravlja slabosti znanih izvedb, predvsem v pogledu gabaritov same diname in naleganja tekalnega kolesca diname na kolo.
Marjan Stanič je sodeloval s dosežkom: Kontrolna naprava za preizkušanje usmerniških stavkov alternatorja. Projektiranje te naprave je narekovala potreba po zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti Iskrinih proizvodov, izločitev človeškega faktorja iz kontrolnega postopka, avtokontrola delovanja naprave. Podobne kontrolne naprave je mogoče dobiti le iz uvoza, kar je povezano z velikimi deviznimi izdatki in dodatno odvisnostjo zaradi rezervnih delov in nasploh udeležbe tujega znanja.
Ekonomski učinek se odraža predvsem v izboljšanju delovanja kontrole usmerniškega stavka ter v bistveno nižji ceni nasproti tovrstni uvoženi opremi.
Po večmesečnem obratovanju je realizirana kontrolna naprava zagotovila visoko raven kvalitete usmerniškega stavka, pri 100% povečani zmogljivosti
kontroliranih stavkov.	., „
M.R.
jela tudi nekatere sklepe. V teh je posebej poudarjeno zagotavljanje kakovosti: seveda pa bi se bilo v zvezi s tem potrebno dogovoriti tudi, kako sklepe realizirati. V tej smeri bi se morala angažirati tako DO Iskra Commerce, kot tudi naš institut. Za rešitev in izpolnitev take naloge je vsekakor potrebno sodelovanje.
Sicer se je aktivnost Instituta v zvezi s kakovostjo izdelkov, namenjenih izvozu povečevala že pred ZT konferenco. Po konferenci pa je pričakovati še povečano dejavnost IKM, oz. njegovo še večjo vlogo v izvozu. Zato se v tej smeri tudi organiziramo tako, da bi bili čim bolj kos tem nalogam. Iz tega pa sledi, da mora Institut narediti premike glede opreme in s tem ozko po vezane prostorske razširitve in kadrovske okrepitve.
Seveda pa se tu srečujemo tudi s problemi. Tako je skoraj vsa potrebna merilna in preskusna oprema predvsem iz uvoza; s tem pa je že jasna teža problematike. Ker pa ne moremo kvantificirati udeležbe inštituta pri izvozu, ne moremo pri ustreznih organih doseči potrditve investiranja. Prav sedaj imamo ‘elaborat, ki upošteva nove tehnologije Iskre, pri banki. Elaborat predvideva del popolnoma nove opreme, del opreme pa predstavlja nadomeščanje stare. Vendar je v tej zvezi treba dodati, da je denarja za to dejavnost vedno primanjkovalo, čeprav teče naše delo na konkretnih izdelkih s konkretno opremo. Vendar to spoznanje v Iskri še vedno ni dovolj prodrlo.
Seveda pa ima Institut tudi določeno vlogo v širšem družbenem okolju. Zato se nameravamo boriti, da bi njegova dejavnost ne zamrla zaradi nezainteresiranosti posameznih struktur.
Predvidevamo, da bi realizacija nakupa dela merilne stekla že v letošnjem letu, za preskusno opremo pa morajo še pridobili potrebna soglasja,
Seveda pa moramo pred nakupom vse te opreme zagotoviti še potrebni pro-
Marjan Trojar — glavni direktor DO ZORIN
» Če ocenjujemo lansko leto, smo plan celo presegli in sicer v pridobivanju tistega dela sredstev, ki jih ZORIN pridobiva neposredno s pogodbenimi odnosi. Vsa svobodna menjava pa je potekala skladno s planom tako po doseženih sredstvih kol po vsebini.
V	lanskem letu smo v INDOK službo vključili še službo za industrijsko lastnino, ki se je izločila iz TOZD Marketing. Razlogi so bili predvsem v ugotovitvi, da gre v bistvu v naši DO tako kot pri delu omenjene službe za posredovanje strokovno-tehnične informatike in da je tudi oblika posredovanja informacij skoraj enaka. Organizirani na ta način v skupno delovno organizacijo lahko bolje izrabimo možnosti enakih tehnologij deta. Prav zaradi tega združevanja pa smo lani imeli tudi nekaj težav pri prezenta-ciji podatkov — predvsem finančnih — (skupna poraba, OD j — ker nismo dovolj upoštevali prihoda te službe v našo DO. Ta sprememba je povečevala primerljive mase pri omenjenih vrstah podatkov. Lani smo tudi na področju standardizacije naredili pomemben premik v smeri večjega sodelovanja z vojaškimi institucijami, in sicer predvsem na področju obvladovanja vojaško—tehnične regulative. To je toliko bolj pomembno, ker imamo v Iskri namensko proizvodnjo.
V	letu 1988 pa ho glavna zadolžitev ZORIN še vedno zadevala priprave in uvedbe poslovnega informacijskega sistema v Iskri. V tem letu pričakujemo, da bomo pripravili vso potrebno dokumentacijo in razrešili obliko financiranja povezujočega računalnika, ki naj bi predstavljal zametek računalniške in terminalske mreže v TOZD Iskra. V letošnjem letu naj bi namreč že izšel vsebinski del zasnove informacijskega sistema, s katerim naj bi bil prezentiran program osvajanja sofuvareskega dela informacijskih sistemov.
Še v tem letu bomo pripravili tudi lokacijo za instaliranje računalnika v stavbi PPC ter se dogovorili z DO Iskra Commerce o vseh potrebnih zadevah. S to DO bomo namreč delili tudi prostore. Obenem pa se bomo z njo dogovorili tako za strokovno kot za organizacijsko obvladovanje najprej prvega, nato pa obeh računalnikov.
Na področju softvvara bomo dajali prednost vodenju proizvodnje in računamo, da bo v letu 1983 le končan del teh programskih rešitev za vodenje proizvodnje do te mere, da bo pripravljen že za uvajanje. Letos bomo nadaljevali po-
štar. Rešitve iščemo v okviru stavbe, kjer imamo sedež. Zato pričakujemo podporo tudi drugih DO, saj se bo Institut primerno razvijal le, če bo deloval v normalnih pogojih.
Problem predstavljajo seveda tudi potrebni novi kadri. Nove strokovnjake je potrebno izšolati, da bomo kos nalogam na strokovnem planu. Torej so to tri prioritetne naloge, ki zahtevajo jasen pristop. Seveda so te naloge kompleksne in odvisne tudi od pogojev, v katerih se jih bomo lotevali, tudi zakonodajnih. Vendar druge izbire nimamo. To je edina pot, ki pelje naprej.
Glede na te probleme pa moramo zastaviti vse sile, da bi dosegli postavljene cilje. To bo še teže ob dejstvu, da nimamo potrebne opreme.
uovezaii smo se, da bomo plan v pomembnih postavkah glede na lansko leto presegli za kar 30%. Za tak indeks naj bi narastel tako čisti dohodek, kot tudi osebni dohodek. Kadrov naj bi pridobili le 6%, čeprav menimo da je to malo, akumulacijo smo planirali z indeksnim povečanjem 136%, poslovni sklad pa 138%.
Kar zadeva uresničevanje planskih postavk, pa je seveda odvisno od našega sodelovanja s posameznimi TOZD in DO. Doslej sicer lahko rečemo, da je bilo to sodelovanje dobro, vedno uspešnejše pa postaja sodelovanje z nekaterimi TOZD in DO — kot so: TOZD Elementi Žužemberk, DO A vtomatika, TOZD TEA in DO ERO, pa DO ŠIPO. Tudi z drugimi poteka sodelovanje dobro, vendar le na kvalitetno nižjem niVoju kot z omenjenimi OZD.
Seveda pa se pri sodelovanju srečujemo tudi s primeri slabega sodelovanja. Tako imajo, na primer, nekatere Iskrine OZD svoje preskusne kapacitete na področju kakovosti predimenzionirane. Nato iščejo naročnika izven Iskre okolja. Pri tem pride do prekrivanja dela, ki je problematično, vsekakor pa tak nastop direktno škodi ne le našemu Institutu temveč tudi ugledu Iskre kot celote.
Mara Ovsenik
Marjan Trojar.
sebej tudi razvijanje programskih paketov za področja: ekonomika, spremljanja strateških materialov za SLO, izvoz-no-uvozno poslovanja, spremljanje stroškov kakovosti in drugo. Pri obvladovanju softwara za informacijski sistem skušamo ubirati takšno pot, da bomo z Iskro-Delto skupno reševali to problematiko.
V	letu J 983 pa nameravamo pred tem dokončno opredeliti tudi medsebojne odnose med ZORIN in Iskra-Delto.
Nadaljevati nameravamo tudi z akcijo urejanja delitve OD v SOZD Iskra. Ne glede na to, da bo paket sporazumov v letošnjem letu le sprejet v vseh OZD v Iskri pa pričakujemo, da bomo potem že v tem letu imeli tudi več neposrednih projektov tako po delovnih organizacijah kot po TOZD s področja urejanja in delitve OD.
V	letošnjem letu bomo pripravili predlog za tekoče spremljanje organiziranosti v SOZD Iskra in hkrati predlagali tudi vrsto podatkov in način zbiranja, tako da bi lahko tekoče sledili organizacijskim spremembam, in jih seveda tudi predlagali.
Na področju dejavnosti bomo ohranjali obstoječo vsebino, tako v TOZD INDOK kot tudi v TOZD Standardizacija, s tem da bo na področju standardizacije za nekaj povečana aktivnost v zvezi s spremljanjem in urejanjem vojaško-tehnične regulative. V INDOK centru pa se bo služba za industrijsko lastnino posvetila predvsem urejanju uporabe blagovne znamke in opredelitvi statusa in zaščite računalniških programov.
Nadaljevali bomo tudi z izdajanjem Tehnološkega biltena, ki je pričel izhajati lani. V njem bomo predstavili dokument o urejanju oštevilčevanja v SOZD Iskra.
V	letu 1983 pričakujemo tudi nekaj več težav glede pridobivanja zadostnega številu nalog in zagotavljanja zasedenosti naših zmogljivosti. Zato bomo morali vložiti več časa in naporov
prav v prodajno dejavnost in eventualno razširitev kroga uporabnikov. Preko te naše prodajne dejavnosti pa si bomo hkrati prizadevali poiskati čim več takih projektov, ki jih bomo v ZORIN-u imenovali skupne projekte. To pomeni, da bo pri realizaciji le-teh sodelovalo več TOZD ZORIN.
V letu 1983 se bomo v ZORIN morali posvetiti tudi spremembam, ki so v Iskri nastale že v lanskem letu in se letos samo nadaljujejo. Predvsem je tu pomemben vstop DO Iskra Delta. Glede na to bomo morali najti takšno programsko in organizacijsko rešitev, ki bo ustrezala vsem zainteresiranim stranem.
M. O.
Nekam čudna stabilizacija
V Iskri smo se dogovorili, da bomo zaradi racionalnega poslovanja določene dejavnosti združiti. Naloge naj bi bile rešene strokovno, na enem mestu in z najmanjšimi stroški. Tako je tudi z osebnimi prevozi. Zato ima In-vest servis posebno službo, ki z 9 osebnimi avtomobili po potrebi vozi Iskrine sodelavce na službenih poteh.
V	ta namen imajo 9 osebnih avtomobilov s šoferji, kar zagotavlja racionalno in udobno vožnjo. Namenjeni so Iskrašem, lahko se naročijo pismeno, ali kar po telefonu tako, da so vsak trenutek dosegljivi.
Po »bencinski krizi« pa so opazili, da je vrsta Iskrinih delovnih organizacij nakupila kopico osebnih avtomobilov. Tako v Iskri Commerce, v kranjski Iskri in še kje. Pa ne gre tu za enega ali dva osebna avtomobila. Kupili so jih na desetine.
Taki osebni avtomobili seveda naredijo malo kilometrov, tja do 1000 mesečno. Tako pa se osebni avto nikakor ne izplača, saj traja amortizacijska doba odločno predolgo. Poleg tega je treba ob tolikšnem voznem parku povečati tudi režijo, saj so potrebni ljudje, ki te avtomobile vzdržujejo, čistijo in še kaj.
In vest servis je s svojo specializirano dejavnostjo prevozov z osebnimi avtomobili mnogo bolj ekonomičen. Ko avto opravi eno vožnjo, je nared za drugo. Tako so vozila racionalno izkoriščena in poslovanje z njimi je rentabilne jše. Zanimivo pa je, da nobena od delovnih organizacij, ki so nabavile svoje avtomobile, ni zahtevala prej od Invest servisa, naj poveča svoj park. Tako bi lahko ustregel še večim, ki želijo naročiti prevoze v tej delovni organizaciji.
V	Invest servisu bi v interesu vse Iskre radi še bolj razširili osebni vozni park. Zdaj imajo 9 osebnih avtomobilov, če bi jih bilo nekaj več, bi lahko organizirali lastno vzdrževanje in čiščenje avtomobilov, kar bi vožnje močno pocenilo. Tako bi bili kilometri cenejši in vožnje še udobnejše.
Opažajo pa še drug pojav. Ob predpisih, ki zahtevajo obvezen polog ob prehodu meje, se je močno povečalo število službenih potovanj v inozemstvo in to skoraj obvezno z osebnimi — službenimi avtomobili. Tako se v tednu dni zvrsti kopica ljudi z osebnimi avtomobili, službenimi seveda, v istem mestu in okolici. To bi mirne duše lahko opravili vsi skupaj s službenim letalom v enem dnevu. Tako pa se nabere kopica potnih stroškov, nočnin, dnevnic in drugega za vsakega posebej in še za šoferje poleg. To pa je daleč dražje kot racionalni enodnevni prevoz z domačim letalom. Tu zadeva prav gotovo diši po oportunizmu.
Treba je omeniti tudi »dvorne« av-tomob;.„, kot v šali pravijo službenim avtomobilom, ki so namenjeni le enemu direktorju, ali podobnemu »dejavniku«. Tak avto s šoferjem je namenjen enemu človeku in naredi mesečno komaj 500 do 1000 km. To pa je zelo malo, zlasti če upoštevamo režijske stroške. Zadnjič so se šalili v Invest servisu, da k vsakemu direktorju sodi tajnica, fikus in službeni avto. No, vprašanja tajnice in fikusa tu ne bi reševali, pametno pa bi le bilo, da bi bili službeni avtomobili racionalno porabiti za vse. Ko ga kdo rabi, telefonira, kot po taksi — in avto je tu. Tako bi isti avtomobil eno samo dopoldne lahko služil trem, štirim in ne bi zaradi dignitete stal v garaži s šoferjem na startu.
Morda bo kdo rekel, da je to malenkosten strošek. Da so to formalnosti. Če pa bi pogledali stroške stotin avtomobilov in naredili primerjavo z združeno dejavnostjo v Invest servisu, bi gotovo ugotovili pomembnost racionalizacije. Sicer pa smo se odločili za združevanje, ne?
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ODBORA ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO DELA PRI DS SOZD ISKRA MITJO FORTIČEM
Varstvo pri delu sestavni del poslovne politike
O problematiki varstva pri delu smo zadnje čase razmeroma malo pisali. V naši skupni pozornosti vsekakor pomembnim področjem kot so tehnološki razvoj in zagotavljanje ekonomske uspešnosti razširjanja samoupravnih odnosov v najširšem pomenu besede, nam je področje varstva pri delu in humanizacije dela nehote ostajalo nekako ob strani. Vsaj tak je prvi vtis. Vendar pa se problemi tudi na tem področju nočejo reševati kar sami od sebe. Česar nismo postorili včeraj, bomo pač morali danes, ali pa jutri. Zato smo se za pogovor obrnili na predsednika odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri DS SOZD Iskra Mitjo Fortiča, da bi nam natančneje orisal problematiko.
Varnost pri delu je prav gotovo ena izmed tistih neizogibnih sestavin avtentičnih interesov vsakega delavca, za katere mora poskrbeti sleherna OZD. Kako bi vi na kratko orisali problematiko vlogo in pomen varstva pri delu v 5OZD Iskra ta čas? Kako so opredeljeni cilji Iskre na tem področju?
Varstvo pri delu se nenehno razvija in je svetovni proces v razvoju tako družbenih odnosov, kot tudi procesa dela. Vsaka organizacija je določeno ravnanje in poseben sestav združenih in med seboj povezanih delovnih ljudi, da bi dosegli določene, vnaprej predvidene smotre in cilje. Organiziranost dela mora biti v svoji naravi in v svojem pomenu ustrezno normirana in organizirana ter, seveda, sinhronizirana v celotnem delovanju.
Torej tuda za varstvo pri delu velja aktualno vprašanje, kako organizirati njegovo funkcioniranje, da bo doseglo postavljene cilje, to je vame delovne razmere in varno delovno okolje, ki delavcu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. Ta cilj varstva pri delu je moderno pojmovanje, ki na kompleksnejši in zahtevnejši način ustvarja take razmere, ki so nolečljivo povezane s smotri in cilji sleherne OZD.
Tudi v Iskri bi se morali zavedati, da teh ciljev ni mogoče zreducirati samo na dohodek, oz. na čim boljše poslovne in gospodarske uspehe.
Samoupravna skupnost delavcev si v združenem delu zagotavlja svoj družbeno ekonomski položaj v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti ter med drugim tudi pravico, da uživajo plodove svojega dela ter čim popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe. Takšnim smotrom ustreza tudi pravica delovnih ljudi do pogojev za delo. Zato je varstvo pri delu po bistvu svoje funkcije integralni del delovnega procesa.
Na splošno to prav gotovo velja. Kakšno pa je sedanje stanje v naši Iskri — Kako je pri nas poskrbljeno za varstvo pri delu?
V Iskri je pogosto prisotno odklonilno stališče do, z zakonom predpisane organiziranosti varstva pri delu v de-
lovnih organizacijah in TOZD. To je razvidno tudi iz podatka, da ima le pet DO organizirano službo varstva pri delu. da pa imajo druge DO le pooblaščene osebe ali strokovne delavce v različnih drugih službah. Organizacijski status pa celo nikjer ni enak, kot pri drugih strokovnih službah. Zato se službe za varstvo pri delu v DO težko neposredno vključujejo v posamezne poslovne podsisteme; posredniške organizacijske ravni in formacije se modificirajo in zato nastopa veliko nesporazumov, ki v končni posledici omejujejo doseganje postavljenih ciljev.
Kaj pa poslovodne strukture pravijo k temu nezadovoljivemu stanju?
Poslovodne in organizacijske strukture v DO ta zakonska določila pogosto preslišijo in si ustvarijo svojo sliko o dejavnosti varstva pri delu, organiziranosti in nivoju statusne opredelitve zmaličijo tako mimo zakonskih določil kot mimo sklepov DS SOZD.
Toda, varstvo pri delu ima tudi še druge opredelitve, kot so racionalnost, gospodarnost dela, mar ne?
Vsekakor zahteva po racionalni, smotrni, ekonomsko in produktivno
učinkoviti organiziranosti in delitvi dela je hkrati zahteva po optimalno urejenem in izvajanem varstvu pri delu. Varstvo pri delu je sicer samostojno področje s sebi lastnimi nalogami, toda, ker je po svoji vsebini in namembnosti integralni del vsakega delovnega procesa ga je potrebno organizacijsko funkcionalno vgraditi v obstoječo strukturo in ne more biti organizacijski status nižji od drugih strokovnih služb (finančna, razvojna, investicijska, kadrovska).
Ali menite, da varstvo pri delu v Iskri nima zadovoljivo rešenega organizacijskega položaja?
Varstvo pri delu je samostojna funkcija, ki pa mora z vsemi drugimi tesno sodelovati, tako znotraj organizacije kot tudi z zunanjimi strokovnimi institucijami. Da bi bilo v DO varstvo pri delu pravilno organizirano in da bi imelo pravi statusni nivo ter funkcionalno povezavo neposredno med poslovodnimi strukturami in proizvodno bazo, morajo biti strokovni delavci s področja varstva pri delu vključeni v strokovne kolegije, TOZD in DO. Po podatkih pa so v Iskri le v dveh delovnih organizacijah ti delavci, oz. pooblaščenci za varstvo pri delu vključeni v strokovne kolegije. Zato se pogosto dogaja, da so pri pomembnih odločitvah, npr. pri investicijah, adaptacijah, nabavi strokovne opreme ipd. izpuščeni posamezni vidiki varnosti pri delu ali pa so le-ti upoštevani le formalno in ne zadosti strokovno. Pooblaščeni delavci za varstvo pri delu pa poleg tega pogosto opravljajo še druge naloge, za katere jih DS niso pooblastili. Področje varstva pri delu je strokovno tako zahtevno in široko, da razen redkih izjem v vsaki TOZD zahteva strokovnega delavca s polnim delovnim časom, ki naj bo neposredno (!) seznanjen tudi z bistvenimi dogajanji v DO ali TOZD.
Kako je pravzaprav na ravni OZD treba skrbeti za varstvo pri delu?
Napačno je mnenje, da je na samoupravnih organih strokovni delavec s področja varstva pri delu tisti, ki mora poročati na DS o varstvu pri delu. On je sicer dolžan o tem stalno seznanjati poslovodni organ OZD o stanju varstva pri delu, katerega dolžnost je vsaj enkrat letno DS poročati o stanju in ukrepih na področju varstva pri delu. Seveda pa, če organizacijski status službe za varstvo pri delu ali pooblaščenega delavca ni ustrezen, tudi poslovodni organ ne more biti dobro seznanjen s stanjem varstva pri delu. Zato v Iskri le slaba polovica DO obravnava varstvo pri delu na svojih DS in še v teh primerih celotno delo opravijo delavci, ki so organizacijsko zadolženi za varstvo pri delu. Če je varstvo pri delu in humanizacija dela sestavni del poslovne politike je prav, da jo poslovodni organ ustrezno vključi v letno poročanje.
Ali ni tako tudi v praksi Iskre! Kje nastajajo težave?
Največkrat prihaja do nesporazumov zaradi nepoznavanja področja varstva
pri delu, oz., še slabše, zaradi poznavanja starih oblik, ki pa so se tako spremenile in razvile, da je od skromnih začetkov ostalo le bore malo. Zato je potrebno v delovnih organizacijah izoblikovati sisteme — funkcionalnega izobraževanja o varstvu pri delu, katerega programi morajo biti bolj vgrajeni v celovite programe funkcionalnega izobraževanja na vseh ravneh organiziranosti Iskre. Zato je odbor sklenil na ravni SOZD oblikovati programski svet, ki bo pripravljal programe izobraževanja kadrov o varstvu pri delu za Izobraževalni center SOZD in dajal ustrezne pobude izobraževalnim centrom oziroma službam v DO.
Ali nam lahko poveste kaj več o vaših zamislih takšnih izobraževalnih programov. Komu naj bi bili namenjeni?
Programi funkcionalnega izobraževanja o varstvu pri delu morajo biti prilagojeni proizvodnemu procesu oz. tehnološko-tehničnim in organizacijskim posebnostim ter deficitom znanja. Iz tega področja izobraževanja v nobenem primeru ne bi smeli izpuščati vodilnih in vodstvenih delavcev, kar se sedaj pogosto dogaja in so temu ustrezno slabi tudi rezultati organiziranosti varstva pri delu. Predvsem pa področje izobraževanja ne prenese improvizacije in formaliziranih oblik, ka-terihg končni učinki so minimalni ali pa jih sploh ni. Na tem področju se moramo truditi po najboljšim močeh, da bi sedanje nezadovoljivo stanje presegli. Varstvo pri delu mora biti vgrajeno v vzgojo in izobraževanje, postati mora pedagoški princip. To stališče je še posebej pomembno, saj je za nami prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja.
Z novim zakonom se bodo spremenila tudi določila socialnega in invalidskega zavarovanja. Kaj lahko poveste o tem?
Iz načela delavske solidarnosti morajo službe varstva.pri delu sodelovati pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov in razvijati njihove potencialne delovne sposobnosti. V samoupravnih splošnih aktih pa bi morale OZD opredeliti celovit sistem pravic in obveznosti invalidov in invalidnih oseb. Varstvo pri delu mora biti usmerjeno predvsem v izvajanje predhodnega po-
stopka in to ne le v zdravstvenem ampak tudi v socialnem in tehnolo' ^ škem vidiku ter celotnem razvoju hV' ^ manizacije dela.
Verjetno pa je kurativa tudi doS1' dražja od preventive?	|v»
Vsekakor je preventiva po vseh i?' kušnjah mnogo cenejša kot kurativ^ seveda pa morata biti preventivna i" ^ kurativna problematika tesno poveza; ni. V Iskri imamo precej kadrov, ki S‘ ukvarjajo s socialno in zdravstveno de' javnostjo, vendar imam vtis, da so >£ sile razdrobljene in da službe za vat' stvo pri delu v celoti z njimi niso pove ' zane.
Kako pa Iskra skrbi za invalide?
Prav tako bi morala biti ustreza6 normativno urejena , tudi invalidsk’ problematika. V prihodnjem letu n* tem področju pričakujemo še nove na-loge zaradi predvidenih sistemskih nalog, ki skrb za invalide ponovno pre' našajo na združeno delo. V ta namen j£ službo pri varstvo pri delu potreba1 vključiti v sprotno spremljanje psiho' fizičnih obremenitev in socialne prm SW blematike delavcev ter v pravočasa6 Pril ukrepanje za preprečevanje nastop* *ov zožitve delovne sposobnosti.
Videti je torej, da je varstvo pri nekako zaostalo za splošnim družb? ^ nim razvojem? Je res tako?
I
Varstvo pri delu v večini delovnih^
organizacij še vedno nosi močan pe^al starega in preživelega pojma higiea; sko-tehnične varnosti (HTV), ki je bil* P' zakonom odpravljen leta 1965. Pojav’ r Ijajo se prvi poskusi drugačne organiz*' > ranosti, ki bi v posebni strokovni služi’’ zm ali njenem delu zajeli koordinacijsk* jirr dela na mejnih področjih (varstvo oko' me Ija, protipožarna preventiva) humarčv i; zacijskih usmeritev (koordinacija dn1' Za gih strokovnih profilov, ki se vključi pr< jejo v dejavnost humanizacije dela) gnal vključevanje varstva pri delu v tako'' tre menovani socialni kompleks.	ni
Kaj bi bilo torej potrebno za hitreje ele razvoj služb varstva pri delu in human1’ in zacije dela?	tuj
Predvsem bi moral temeljiti na ra’ da zvoju sistema predhodnega varstvi zv, optimizaciji pogojev za izvajanje ek°' ba logi je dela in koordinaciji na področj11 j ergonomije ter varstva okolja. |0.
M.0.V
Politika cen v letu 1983
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tabela št. 3: Primerjava rasti cen pred "zamrznitvijo" in po "zamrznitvi" v posameznih segmentih cen in panogah v SFRJ.
	Program	Rast cen da VII.1982	Past cen v obd VIL - XII. 82 v času zamra	Dosež. rast cen v letu 82	In d e	x i
Panoga	rasti cen v %	XII.1981			1 5/2	4/5
i	2	3	4	5	6	7
1. Industrija	14,0	-15,3	8,2	24,7	176,4 j	33,2
a) energetika	14,7	8,3 .	16,4	26,1	177,6 j	62,8
b) metalurgija	15,8	15,9	14,0	32,1	203,2 |	43,6
- črna metal.	15,1	15,8	19,3	38,2	257,0 1	50,5
- barvna met.	15,9	16,5 .	3,0	20,1	118,9 I	14,9
c) predelava kovin	12,0	13,2	4,0	17,7	147,5 |	22,6
- elektroindustr.	- 12,0	10,3	2,2	12,7	105,8 i	17,3
d) nekovine in g gradbeni mat.	14,9	16,4	1,5	18,2	122,1 j	8,0
j e) kemija in kavčuk	15,2	22,4	8,4	32,7	215,1 :	25,7
! f) lesni kompleks	10,4	11,4	4,4	16,3	156,7 j	27,0
! g) teksti, usnje in j	obutev	12,0	18,2	7,0	26,5	220,8 j	26,4
h) prehrana, tobak in krmila	17,9	21,0	8,6	31,4	! 175,4 |	27,4
2. Drobnoprodajne cene SFRJ	15,0	19,3	9,6	30,7	i 204,6 ;	.31,3
! a) SR BiH	15,0	19,9	10,8	32,8	218,7 :	28,4
b) SR Črna gora	15,0	23,2	13,8	40,2	268,0	34,3
1 c) SR Hrvaška	15,0	19,1	; 10,1	31,1	207,3	32,5
J d) SR Makedonija i e) SR Slovenija	15,0	19,0	11,6	32,9	219,3	35,3
	15,0	j 19,2	! 8,8	29,7	: 198,0	29,6
! f) SR Srbija	15,0	18,4	1 8,8	28,8	1 192,0	30,6
- SAP Kosovo	15,0	20,4	■,	10,3	32,8	: 218,7	31,4
! • - SAP Vojvodina	!	15,0	18,7	i	7,0	27,0	1 180,0	25,9
b. Storitve i	j 16,0	15,5	S 3,6	19,7	j j 123,1	18,3
k. Živi jenski stroški	i 17,0	21,3	9,4	32,7	i 192,3	28,7
Iz tega pregleda lahko zelo nazorno vidi- ških, v času ..zamrznitve11 prišlo do c ca 1/3 mo, da je v industriji kot posredno tudi v celoletne rasti cen, v storitvah pa je ta delež drobnoprodajnih cenah in življenjskih stro- dokaj nižji.
Vzroki za takšno rast so dokaj različni Naj jih naštejemo le nekaj:
a)	V industriji je prišlo do uradnega povečanja cen črne metalurgije, še pred zamrznitvijo, odrazila pa se je v avgustu. Enako je zaradi zmanjšanja vpliva devalvacije prišlo do ponovnega povečanja cen za nadaljnjih 5,3 %. Podobno je bilo s cenami bazičnih kemičnih izdelkov, močnih krmil, nekaterih vrst cigaret, zdravil, cen naftnih derivatov in kokša. Porast cen tekstila in obutve zaradi legalnega oblikovanja cen pol leta pred realizacijo, torej pred zamrznitvijo. •
b)	Na cene na drobno so poleg rasti omenjenih industrijskih izdelkov dodatno vplivale cene sezonskih kmetijskih proizvodov, sladkorja, olja, električne energije, delno tudi korekcije deležev za trgovino itd.
c)	Enako se odraža porast življenjskih stroškov posredno skozi cene prejšnjih segmentov. Seveda pa imajo največji vpliv cene življenjskih potrebščin, ki so udeležene kar s 45,9 % deležem in katerih rast je bila 34,4 %; naslednji pomemben segment so cene obleke in obutve, na katerega odpade 15,3 % delež, za njimi pa promet in storitve, ki so udeleženi z 11,6 % deležem v strukturi cen življenjskih potrebščin.
II. Izvajanje politike cen v letu 1983
Osnovna opredelitev politike cen za letošnje leto je v tem,.da se bodo cene oblikovale zelo selektivno, s pomočjo določenih meril, da bi odpravili sedanje disparitete domačih cen v primerjavi s svetovnimi, uskladili odnose v primarni delitvi in zmanjšali neopravičene razlike v enakih ali podobnih izdelkih. Pri tem pa so posamezne dejavnosti že vnaprej izvzete oz. v določenem smislu „v pooblaščenem položaju11 glede rasti cemJDelegatske razprave od Izvršnega sveta do ZvezneT skupščine so oblikovale tekst Družbenega dogovora o izvajanju pofitike cen v letu 1983, ki ga bodo do konca januarja letos sprejeli in podpisali udeleženci, ki pa so: Izvršni sveti, Skupnosti za cene in Gospodarske zbornice na ravni zveze, republik in pokrajin. V tem DD so vsebovane obveznosti in naloge podpisnikov s področja cen.
Osnovni cilj politike cen je v tem, da se upočasni rast cen industrijskih izdelkov in
življenjskih stroškov, s tem pa tudi drobnoprodajnih cen in inflacije. Temu primerno je že za 6 mesecev podaljšan Odlok o najvišji ravni cen, kot ukrep nadaljnje .zamrznitve11; (glej ur. 1. SFRJ-4/83).
Izvajanje tekoče politike cen pa za letos ne predvideva vnaprejšnje opredelitve možne rasti cen v posamezni panogi, kot je bilo to v letu 1982, temveč se naslanja na ,,antiinflacijski“ program in selektivno oblikovanje cen. Vendar pa je v DD vsebovana tudi obveznost, da se v obdobju ..zamrznitve cen11 oblikuje in sprejme ukrepe s pomočjo katerih naj se določeni izdelki izvzamejo iz ..zamrznitve11 ter se zanje dopusti usklajevanje cen, če sodijo v katerega od naslednjih segmentov:
1.	Za vse izdelke kjer sta ponudba in povpraševanje usklajena ali se bo ustvarilo potrebno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, same cene pa nimajo bistvenega vpliva na splošno rast cen in življenjskih stroškov.
2.	Za vse izdelke katerih cene se bodo oblikovale v skladu z dogovorjeno politiko cen na podlagi dolgoročnih opredelitev oblikovanja cen s pomočjo DD in Samoupravnih sporazumov v posameznih reprodukcijskih celotah na ravni SFRJ.
3.	Za vse izdelke kjer se bodo na podlagi pogodb o poslovno- tehničnem sodelovanju ali pogodb v investicijskih delih določale cene na daljši rok.
4.	Za katere se cene oblikujejo v okviru samoupravnih sporazumov ob udeležbi organiziranih potrošnikov (to predvsem za izdelke redne oskrbe potrošnikov - prehrana).
Kljub tem področjem možne sprostitve cen (iz ..zamrznitve11) pa se bodo konkretne cene lahko obhkovale le z upoštevanjem naslednjih meril:
1.	Če se ugotovi neugoden položaj v primarni delitvi dohodka, ki izhaja iz porušenih razmerij cen, ter ob tem oceni, da se s povečanimi cenami lahko vpliva na usklajevanje teh razmerij
2.	Ob ugotovitvi in ocenitvi nesorazmerij - odstopanje domačih cen v razmerju do svetovnih cen ob možnostih za odpravo teh neskladij v letu 1983;
3.	Kadar obstajajo neupravičeno razlike v ravni cen enakih ali podobnih izdelkov na domačem trgu;
Ulij
Seveda je za uporabo navedenih meh1 hiš potrebno pripraviti ustrezne analize ko1 analitične podlage in sicer: primarne delitvf v ] dohodka in paritete domačUi cen s svr cer lovnimi cenami, kar naj bi izvedle slC' h n, pnosti za cene in gospodarske zbornice t}6 lov konca aprila 1983. Samo ta obveznost 'i1 pristop že vodi k zaključku, da se v I. trt ute mesečju ne bo moglo vlagati zahtevkov p0;dki kakršnem koli povišanju cen.	jen
Izvzete so seveda panoge, katerih ceO< tro pa bistveno vplivajo na rast produkcijski)1 stroškov v predelovalni industriji. Tako s8™ bodo v I. tromesečju povečale cene; črn* metalurgije, barvne metalurgije, cene 1 So( energetiki, železniškem transportu, najf ^ mninam, pitani živini in mesu.
Naslednji zavorni element v tekočeF dej povečanju cen, ki je vgrajen v DD, izhaja i* ^ predpostavke, da mora predlagatelj po'1? .te: Čanja cen, dokazovati raven svojih proiZ' spl vodnih stroškov v razmerju do povprečni6 proizvodnih stroškov za enake ali podobn) ^ izdelke na ravni ..grupacije11 v SFRJ (ne j republiki). Te podatke pa morajo šele ph Ce praviti Gospodarske zbornice dokonča ' sle trimesečja. Seveda se zastavlja vprašanj( objektivnosti takih podatkov in tudi sposei Ce bnosti GZ, da to res pripravijo, saj je 10 vj( dolgotrajen proces analize in spremljanj1 Ve proizvodnih stroškov. Vsekakor pa mora bt ča dolgoročna in dinamična - ne statično 0? nutna - naloga asociacij združenega deb zd Ob tem pa morajo same OZD do konca !■ gr: trimesečja opraviti temeljito analizo pr°' du izvodnih in drugih stroškov ter sprejeti u' te; strežne ,.varčevalne programe,11 pri proiZ’ žb vodnji vsakega proizvoda.
Na podlagi predvidenih analitični6 osnov naj bi se z aprilom 1983 pripravil1 z projekcija izvajanja politike cen za letošnj* leto.	t0
V samem DD je vsebovano tudi neštet6 pc razno raznih predpisov kot institucionalni (n predpostavke za izvajanje politike cen, ^ Us naj bi se sprejeB. Med drugimi se predvidi ^ vajo:
-	spremembe in dopolnitve ..Navodil6 ap uporabi meril za oblikovanje cen11,
-	osnove dolgoročne politike cen v en6" rgetiki, črni in barvni metalurgiji, bazni k6"
spremembe in dopolnitve ..Zakona"' ^
—-iv
iskra '
A
;za-
:isf
de'
3 *(
v ar )ve|
•‘ogovor s tonetom modicem
Ciljni trg Industrije zabavne elektronike kot uporabnik elektronskih elementov
Na novembrski Iskrini zunanje-trgovinski konferenci, bila je že XI. po vrsti, smo se v želji za še večji prodor na svetovno tržišče odločili za neregio-nalni pristop mednarodnemu trženju — za ciljne skupine odjemalcev, to je povezovanje izdelkov v ponudbe, ki v bolj vseobsegajoči obliki zadoščajo Potrebam naših kupcev na svetovnem tržišču. Na konferenci so se predstavniki proizvodnih organizacij in Iskre Commerce odločili za osem bolj ali manj zaokroženih skupin odjemalcev.
Seveda bomo v našem tedniku predstavili vse skupine, povsem slučajno pa smo na prvo mesto uvrstili tako imenovani ciljni trg industrije zabavne elektronike kot potrošnika elektronskih elementov. Morda je tako tudi prav, saj so bili elementi vrsto let najpomembnejši, obenem pa tudi prvi izvozni izdelek. Vodja Ciinega trga za elektronske elemente, kot so ga na kratko poimenovali, je v.d. direktorja tržnega področja »Razviti zahod I«, ki obsega ZDA, Kanado, Veliko Britanijo in Irsko Tone Modic. Z njim smo imeli tudi pogovor o tej skupini kupcev.
:zn« isk* i n»: na-skik pre-
•nj1
ibikj
!?kra je v lanskem letu izvozila indu-Pr' Drii' z^avne elektronike v svetu za 1Sn tov -f n° 20 milijonov dolarjev elemen-^ Dr a ■ 'zvoz se bo tja do leta 1985 Dn vidoma povečal na okoli 30 milijo-d°*?rjev- Lani je predstavljal nekaj zb? j?vni kot desetino celotnega Iskrinega D ®Za> točneje 9,3%. Ta številka, vn^ljg Vsem pa značilnost industrije za-icč3' njj' ne elektronike kot odjemalca Iskri-;ien 0 elektronskih elementov gotovo bil'vf^vhtojeta odločitev o oblikovanju 3ja' aniostojne skupine?
^Moj v uvodu moram narediti ra-i isk1 ii"eJ,tev mecl dvema stvarema, med tu-nkc m * *CUPC* Iskrinih elektronskih ele-ki jih potrebujejo za vgradnjo drU' za ?■ e zabavne elektronike, gre torej : £U-|t ^okopotrošno tržišče, in pa kupci \ ju {! , esionalnih izdelkov in profesio-
,koi' tronsk'hek,tr°nike koTtJX)t/OŠnik elek" L: ,bKih elementov. Iskrasem verjetno
tre& ej ^eba naštevati, kaj vse smatramo za ncini' jncktr°nski element. Glede na potrebe ^ zahteve našega kroga odjemalcev v „ ra- d J1"1 Pa smo k tem, lahko bi rekel štan-.stVa. Zvr.nfm elementom, ‘priključili še ek0' ba?Cn‘*ce’ releje> nekatere instrumente, roči« enie>itd.«
tort • nie,1lte o novi zasnovi medna-N^ob C®a bženja Iskre, čeprav morata Politiki — po ciljnih skupinah jemalcev in po tržnih območjih, go-Vur<v°riti nedeljivo celoto? p., o ideje o ciljnih tržiščih je moralo Za b^kajti Iskra se že vrsto let označuje tfzno usmerjeno organizacijo, to pa to 'v60*’ da Prodaja izdelke ne glede na > kdo jih v Iskri proizvaja. Ce bomo s spoštovali sprejeta načela, bo to na'akor prineslo večje rezultate pri sem tržnem nastopu. Trženje je bilo
^oslej v Iskri več ali manj individualno, jp J Prodaja izdelkov jiosameznih te-- e Ifih organizacij. Slo je za neko
fontano ne pa načrtno trženje. Če pa Sremo ciljne trge, potem mora biti to
<mCrt0Van pristop uporabnikom ele-.(i n=^ntov v zabavni elektroniki s celotno '■Zn° l eto Iskrinih elementov. Šele takrat ihich mo lahko mi kot tržniki ponudili iz-
>iji,
želez-
je t«
iljanj1 ve*eJa Podzakonski akti in analitične osno-
-jj-a tl' q * iTlStitimirtnalni nr#>Hnnarxii 79 nnve-
10 d6, ailGe
Ker
>naW	cen“ res pravočasno podpisan,
en, ki u,v, ,em Je bil tekst družbenega dogovora l98^en ^ Podpisan v ZIS - 31..
U„J_' totej v predvidenem roku)
en, • dvid'
meri niči.’ Poljedeljstvu, gozdarstvu in e ko* _ transportu,
"elitvi v iT sPtejem predpisov za oblikovanje cen s sv£' cen°0Peracyi. P° individualnih naročilih, skU' hnnv?xie.nsettiske proizvodnje, ter cene „te-ice d6 bv storitev" kot tudi rezervnih de-
°ISttrr Utei~ ?klepanje DD in SaS za samoupravno ov p6 dkovx odnosov na področju cen na doho-jenn, • Podlagah in na dolgoročno uskla-cefii trošnik116165^1 *n c^‘*1 Proizvajaicev *n P°"
$*&&&££ pos'°mo m'
;ne / Sot ako bhko vidimo, da so še zmeraj pri-najr e težnje po administrativnem urejanju t^ problematike oblikovanja cen, ob , ^deiau0?tavki povečanega vpliva kvalitetnih ‘Oj, a jJ^Hikov gospodarjenja samo znotraj pro-'a ave- re?« nePa združenega dela, izrabe notranjih P", spiQrhv 'n večje učinkovitosti proizvodnje
rečnit
d5,"'|2.ki„čet
le P1' cenlzv Vsega povedanega, glede oblikovanja ca I slednje.et°^njem letu, lahko zaključimo na-
sposei 1; Predpogoj za oblikovanje (povečanje) " vid«'1® sPtejem DD in ustrezni v DD pred-
ča^^institucionalni predpogoji za pove-
dek zdnr Gospodarske zbornice, v sodelovanju nca !• gram ®'1®83 dela, morajo pripraviti pro-, jjfo- duh- znizanja stroškov m povečanja pro-ieti u' tezer^"051* Proizvodnje, ob izrabi notranjih proti' žbenLm učinkovitega gospodarjenja z dru-p cnuni sredstvi.
.. i0x'' Združeno delo bhko računa le na do-tičnf razn!14 as*t*aievania cen’ ki izhajajo iz neso-:lra.v • ZnntetlJ.110 ravni svetovnih cen in morebiti tošflj1	iste panoge med enakimi izdelki.
rokepa 80 vse akcije vezane na določene
le i9o«ien i11 podpisan v ZIS - 31. januarja UoQt t0tei v predvidenem roku) bhko ona ' ovimo, da se bodo operativno za-
odil0 anra„U*laievati cene v naši panogi šele z Pidom tega leta,
v en^ :ni ke
Stanko Klemenčič-Saražin
Tone Modic.
delksj vseh Iskrinih temeljnih organizacij, ki sodelujejo pri osvajanju tujega širokopotrošnega trga z elektronskimi elementi.«
Kateri pa so najpomembnejši načrti Ciljnega trga za elektronske elemente, ki ga vodite?
»Eden najpomembnejših je vsekakor ta, da na tem tržišču tudi ostanemo in še povečamo na, izvoz. Ne smemo pozabiti, da je Iskra z elektronskimi elementi pravzaprav utrla pijt skoraj vsemu drugemu izvozu. Na zahodu smo si že pridobili določen renome. Kot že rečeno, se bomo trudili, da bomo ostali na tem tržišču toliko časa, dokler bo povpraševanje in dokler bosta naš nastop in ponudba opravičena. Vedeti pa je namreč treba, da se povpraševanje po širokopotrošnjih elektronskih elementih zmanjšuje, cene padajo in lahko se zgodi, da bo v nekem trenutku prišlo do odločitve, da se teh elementov sploh ne splača več proizvajati.
No, zaenkrat se izvoz še vedno povečuje, mi pa si želimo pridobiti še večji delež tega tržišča. Verjetno, nam bo to tudi uspelo, ker predvidevamo, da bo določeno število sedanjih proizvajalcev, torej naših konkurentov prenehalo izdelovati elektronske elemente ter nam odprlo pot k njihovim dosedanjim odjemalcem. Ta konkurenca je pač naprednejša, je kapitalno močnejša in si lahko privošči novejše tehnologije hitreje kot mi. Seveda je sodobna tehnologija tudi naš daljnosežni cilj, je pa čas osvajanja teh tehnologij pri tuji konkurenci dosti krajši kot pri nas.«
Se motim, če trdim, da je tržišče širo-kopotrošnih elektronskih elementov, tistih za vgradnjo v izdelke zabavne elektronike, precej nestalno?
»Nikakor ne. To tržišče je najbolj podvrženo vsem ekonomskim nihanjem, medtem ko je trg za profesionalne elemente dosti bolj stabilen, obenem pa so tam tudi boljše cene ob sicer manjših količinah.«
Če sem pravilno razumel, je Iskra torej pred težavno izbiro med dvema možnostima, ali povečevati zmogljivosti proizvodnje elektronskih elementov ali ne, čeprav že zdaj vemo, da bodo klasični elementi v bolj ali manj daljni prihodnosti silno redki. Dvom je verjetno še toliko hujši, ker že zdaj nimamo tako močne proizvodnje, da bi bili lahko resni ponudniki na večjih tržiščih?
»Kako bo Iskra ukrepala, za zdaj še ni moč govoriti. Vse je odvisno od ekonomske učinkovitosti izvoza. Na trgu si lahko konkurenčen na več načinov, ali s kakovostjo in zaneslivostjo, kar ni eno in isto, s kakovostnimi storitvami v širšem pomenu besede ali pa s ceno. Mi konkuriramo v glavnem z nizko ceno. Ne moremo se hvaliti, da imamo dober dobavni servis, tudi ugleda kot dobavitelji zelo kakovostnih elementov nimamo, čeprav tudi nismo najslabši. Ostane nam torej le nizka cena, kar pa nima nobene prihodnosti. Izboljšati bomo morali tržno ponudbo, kar ne bi smelo biti velik problem, saj gre v glav-
nem za človeški faktor. Dosti težje bo pri izboljševanju kakovosti, pri tein mislim tudi na zanesljivost elementov, ker smo že pač na stopnji tako imenovane tehnološke zasičenosti in je vsak napredek pri izboljšavi silno težaven in tudi drag. Vendar bo treba tudi to storiti. Zzboljšanjem tržnega nastopa — pri tem mislim na celoten ciklus od prvih stikov s kupcem, od akvizicije, zbiranja in dajanja podatkov, vzorčenja, potrjevanje dobav in na koncu do spoštovanja rokov dobav — ter z zboljšanjem kakovosti si bomo zboljšali tudi cenovno pozicijo.«
In kaj bi morali po vašem mnenju storiti, da bi to dosegli?
»Prva naloga so vsekakor kadri: zboljšati moramo kadrovsko strukturo tako v proizvodnji kot v trženju. Do sposobnejših kadrov sta seveda dve poti, ali šolati lastne kadre ob delu ali pa pridobiti nove sveže in mlade kadre brez prakse. Veliko denarja bo treba vložiti tudi v proizvodnjo. Predvsem bo treba več sredstev nameniti prenosu razvojnih dosežkov v proizvodnjo. Menim, da so sedanje razvojne zmogljivosti delovnih organizacij IEZE in Kondenzatorji kritične. Pred leti so verjetno zadostovale, danes pa ne. Odzivi tovarn so zlasti na zahteve kupcev prepočasni. Ker smo v razvoju šibki, zelo počasi renoviramo svoje izdelke, zelo počasi sledimo tehnološkemu napredku, zelo težko se prebijamo do novih tehnologij, in posledica je na koncu nižja cena.«
Želite ob koncu še kaj dodati?
»Govorila sva že o vzgoji kadrov. Rad bi dejal še tole: pred leti so Iskrini strokovnjaki bolj obiskovali sejme, razstave, različne domače in tuje tovarne, konference, omogočili pa smo jim tudi prakse pri naših konkurenčnih firmah. V zadnjem času je žal tega vse manj, čeprav menim, da je bilo prav to med pomembnejšimi in učinkovitejšimi oblikami izobraževanja.
Še na nekaj bi rad opozoril: pri samem trženju bomo morali vsaj v primeru elektronskih elementov v prihodnje vse bolj sodelovati z Iskrinimi tehničnimi strokovnjaki iz. tovarn že pri akviziciji, pri prvih stikih s kupci. Posebnost za te izdelke je, da so tehniki in nekomercialisti tisti, ki odpirajo vrata v neko industrijo: danes je na prvem mestu kakovost in kakovost ocenjujejo tehnični ljudje, šele na drugem mestu je cena.«
. Lado Drobež
ŠIROKA POTROŠNJA CEVI V NIŠU:
TOVARNA BARVNIH TV KATODNIH
Za sodelovanje ni več ovir!
Stališče predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov temeljnih organizacij Sprejemniki iz Sežane, Anten iz Vrhnike, Elektromotorjev iz Železnikov in TGA iz Reteč na usklajevalnem sestanku 8. februarja v Škofji Loki je bilo, da za sodelovanje z Ei NIŠ pri gradnji To-
varne barvnih TV katodnih cevi ni več zadržkov.
Predstavnikom štirih temeljnih organizacij, kjer so zavrnili sprejem obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgraditev tovarne TV barvnih katodnih cevi, so se na sestanku pridružili tudi predstavniki poslovodnih organov DO Široka potrošnja in SOZD Iskra.
Bistveni zaključek razgovorov, na katerih je bilo med drugim rečeno, da teh obveznosti v Iskri niso sprejeli le še v DO ISEZ, kjer sporazuma v nekaterih temeljnih organizacij niti še niso obravnavali in v DO Avtomatika v dveh temeljnih organizacijah, je bil, da so se obveznosti bistveno spremenile.
To pomeni, da z amandmanom k sporazumu o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti delež Široke potrošnje ni več tak, kot je
bil, ko so ga v teh štirih TOZD Široke potrošnje označili za nesprejemljivega, temveč bistveno manjši (koliko natančno, bo znano po sestanku strokovnega kolegija Široke potrošnje, ki bo zasedal v.teh dneh; vsekakor pa nekajkrat).
V glavnem gre za spremembo, ki jo predstavlja sprememba nosilca tega združevanja, če ne bo prišlo do povratnih sovlaganj. Tako nosilec ne bo več DO Široka potrošnja, temveč bo breme združevanja porazdeljeno v celotni Iskri enakomerno (z nespremenjenim deležem Iskre Commerce).
Predstavniki štirih temeljnih organizacij, kjer sporazuma na prvem glasovanju niso sprejeli, so zato enotno ugotovili, da po teh določilih ni več ovir za sprejemanje obveznosti in da bodo v svojih okoljih storili vse, da bi sppra-zum tudi sprejeli.	.
Sindikat na Ljubnem in v Solčavi zelo aktiven
Prejšnji teden smo na letni konferenci osnovne organizacije sindikata pregledali delo v zadnjem letu. Delamo v specifičnih pogojih, saj smo sodelavci Iskre v Solčavi in na Ljubnem zaposleni v dislociranih delovnih enotah TOZD Feriti. Zato tudi imamo lastno osnovno organizacijo sindikata.
Za preteklo enoletno obdobje po občnem zboru naše osnovne organizacije, ki je bil 9. 2. 1983 lahko rečemo, da so se nadaljevali in zaostrevali gospodarski pogoji tako na domačem kot tujem trgu, ter da ni bilo čutiti bistvenih otoplitev na svetovnem političnem prizorišču. Še bolj kot v prejšnjem obdobju smo bili naravnani na premagovanje težav v borbi za višjo produktivnost, zniževanje stroškov in uvoza ter povečevanje izvoza, predvsem na konvertibilno področje. V tem obdobju se
Iskra na Ljubnem.
ne moremo več pohvaliti s tako sunkovitim vzponom vseh kazalcev poslovanja, kot smo bili navajeni v zadnjih letih, čeprav smo tudi v letu 1982 presegli planirane rasti.
Prizadevanje za uresničevanje Ustave, Zakona o združenem delu, Zakona o delovnih razmerjih in drugih sistemskih zakonov ter dokumentov Zveze komunistov in Zveze sindikatov je bila naša stalna skrb, ki se je med drugim izrazila tudi v usklajevanju in spreminjanju naših samoupravnih aktov. V mesecu februarju in marcu 1982 je naša osnovna organizacija organizirala široko javno obravnavo o novem pravilniku o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo, o predlaganih spremembah in dopolnitvah Statuta naše delovne organizacije in Feri-tov, ter o predlogu sprememb Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih v TOZD in DSSS. Dobro organizirana javna razprava in dosledno upoštevanje konstruktivnih pripomb se je obrestovala z visoko udeležbo na referendumu, kjer so bili omenjeni akti sprejeti z veliko večino glasov.
Največje naloge, na začetku leta, so bile volitve. Volili smo delegate v skupščine SIS, ZZD in samoupravne organe TOZD DO in SOZD . Že pri izbiri kandidatov smo upoštevali načelo kontinuitete dela tako, da ta prehod ni bil tako težak. V samoupravnih organih je angažirano samo znotraj TOZD , DO in SOZD več kot polovica delavcev, nekateri pa so vključeni še v okviru KS.
Nekaj je bilo storjenega tudi pri izo-
V TOZD Feriti — v poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi so te dni opravili krajše izobraževanje o varstvu pri delu. Seveda so na koncu opravili tudi izpit v obliki testa. Varnostna inženirja pravita, da so sodelavci vzeli izobraževanje zelo resno in so tudi rezultati temu ustrezni. Na sliki: Med predavanjem v Solčavi.
braževanju delegatov, tako znotraj TOZD, kot s pomočjo delavske univerze v Mozirju. Pri oceni dela delegatov opažamo veliko pasivnost. Vendar ne gre tu za odvojenost delegatov od svoje baze, ampak da se baza, to. je večina delavcev premalo zanima o čem razpravljajo njihovi delegati. Tako je dostikrat delegat prisoten samo zaradi številčne evidence.
IO sindikata je na svojih sestankih redno spremljal naše poslovanje in zlasti spodbujal delavce za večjo angažiranost takrat, ko je narava našega dela to najbolj zahtevala. Pri tem smo dosegli lepe rezultate. Vedno, kadar smo se dogovorili za dodatno angažiranje vseh delavcev, smo to tudi izpeljali. Brez večjih problemov smo delali tudi ponoči, ne glede na to, kateri dan je bil v tednu. Ob prispetju strojev za navijanje so delavci delali noč in dan, vse dokler nismo nadoknadili zamujeno ob remontu strojev in zaradi naših začetnih težav. Sprotno smo preverjali tako naloge, kot tudi uspehe in neuspehe pri delu.
Sindikat je spremljal in sodeloval tudi pri delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V preteklem letu je prejelo stanovanjsko posojilo iz naših PE 9 delavcev v skupni vrednosti 9,400,000 din.
Realizirane so bile usmeritve na rekreativno športnem in zabavnem področju. Pomerili smo se v strelstvu, od družabnih aktivnosti naj omenimo dan Iskre, izlet po hrvaškem Zagorju, počastitev dneva žena, obdaritev otrok in zabavo ob novem letu za vse delavce. Kot vsako leto se je tudi letos udeležilo krvodajalske akcije večje število naših delavcev.
V preteklem letu je bilo pri nas novo tudi to, da smo uvedli službo kontrole kvalitete. Vsaka takšna stvar je za nas nekaj novega, nekaj, na kar se je potrebno prilagoditi. Vendar ima sedaj velike pozitivne rezultate. Sprotno ugotavljanje kvalitete hitreje odkriva napake v proizvodnji, s tem se zmanjšuje izmet. Pri delavcih pa se pojavljata večja odgovornost in samostojnost.
Preteklo leto smo adaptirali proizvodne prostore v PE Solčava in Ljubno. Kljub precejšnim gradbenim delom in kasnitvam pri njih, je delavcem vseskozi uspevalo, da so se tako prilagajali nastalim situacijam, da ni bilo večjih motenj v proizvodnji. Za vse to so bili potrebni dodatni napori. Novi proizvodni prostori omogočajo sodobnejšo in varnejšo proizvodnjo. S tem so dani tudi pogoji za boljše rezultate dela. V PE Ljubno se prostori žal ne morejo povečati. Izvedli pa so dela, ki zagotavljajo delavcem večjo varnost pri delu in tehnološko zaokroženost. sonja Fužir
Zahtevne raziskave in razvoj Keramike
Tehnična, natančneje elektronska keramika je osnovni element vrste elektronskih elementov in pogostokrat je od nje odvisna kakovost, zanesljivost in življenjska doba elementov. Ob 30-letnici razvojnega dela v Keramiki smo se pogovarjali z raziskovalci na Inštitutu Jožef Stefan in z domačimi ra-zvojniki v TOZD Keramika. Naša sogovornika na Inštitutu sta bila v.d. vodje oddelka za keramiko na IJS dr. Miloš Komac in dr. Miha Drofenik in v razvoju v TOZD Keramika vodja dipl. ing. Mirjam Čergolj in dipl. ing. Marija Prelec.
Predvsem so poudarili sogovorniki, da je keramika in njen razvoj zelo kompleksno področje, ki nujno zahteva intenzivno timsko delo, saj vsaka raziskava posega na področje elektrotehnike, elektronike, kemije, fizike in strojništva. Tako si lahko obetajo uspehe le z zelo strokovnim pristopom in veliko mero znanja ter izkušenj.
Že več kot 20 let TOZD Keramika zato sodeluje z Inštitutom Jožef Stefan in tu so napravili za večino mas, zlasti novih, osnovne raziskave in bazični razvoj.
To sodelovanje med Iskro in Inštitu-tutom je zasnovano zelo široko. Začne se že pri izobraževanju strokovnega kadra. Tako so na Inštitutu pripravili vrsto strokovnjakov za razvoj keramike in to različnih profilov in strok. Večinoma izobražujejo kemike, fizike, strojnike in metalurge, ki so končali vsaj prvo stopnjo na univerzi, več inženirjev pa je prav na Inštitutu med specializacijo doseglo magisterij. Tako se znanstvena in raziskovalna dejavnost iz znanosti preliva naravnost v industrijo.
Intenzivno pa sodelujejo pri snovanju bodočih projektov, se pravi pri osvajanju novih izdelkov, natančneje mas, oz. njihove priprave pa tehnike obdelave in tehnologije izdelave, vse do končnega keramičnega polizdelka, ki služi večinoma kot keramični nosilec elektronskih elementov. Za plodno sodelovanje so podpisali samoupravni sporazum, ki zagotavlja dolgoročno sodelovanje pri usposabljanju kadrov in pri raziskavah in razvoju keramike.
Tako se na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih programov posameznih TOZD dogovorijo in na Inštitutu pripravijo letne raziskovalne programe, ki jih po dogovoru realizirajo v vsej raziskovalno—razvojni širini. Pripravijo strokovni kader in ga strokovno ustrezno uvedejo v novi program, tli delajo skupno strokovnjaki iz TOZD, največkrat iz Keramike in pa seveda strokovnjaki Inštituta. Tako teče vzporedno realizacija razvojno raziskovalne naloge in strokovno usposabljanje.
Strokovno sodelovanje in pomoč pa se nadaljuje vse do sodelovanja pri uvajanju novih izdelkov v proizvodnjo, kjer ob začetku nove proizvodnje v tovarniških tehnoloških pogojih prihaja do vrste vprašanj, ki jih je treba rešiti s pomočjo izkušenih strokovnjakov. Tu pogosto nastane vprašanje laboratorijske opreme za analize in ostalo spremljavo kakovosti, zanesljivosti in ostalih parametrov, ki jih zahteva dober keramičen izdelek. Prenesejo laboratorijske rezultate v serijsko proizvodnjo v tovarni Keramike, nastajajo nove mase, novi izdelki, izbojšave obstoječih in tehnološke izpopolnitve.
Tako so nastale mase in izdelki, ki jih v Keramiki uporabljajo že dolga leta, npr. mas-e za kondenzatorje na bazi bari jevega titanata. Izpopolnili so električne lastnosti, temperaturne karakteristike in ostale parametre. Razvili so in izpopolnili sintranje porcelana. Zlasti so razširili območja, kar je olajšalo izdelavo in dvignilo kvaliteto izdelkov.
Sodelovanje med Iskro, TOZD Keramika in Inštitutom Jožef Stefan je zelo obsežna in plodna. Tečeta v zadovoljstvo obeh strani, čeprav včasih tudi ne manjka zapletov. Razumljivo je, da Inštitut želi vsako raziskavo zastaviti in realizirati čim širše in poglobljeno, medtem ko v tovarni želijo čimprej čim bolj enostavno dobiti poceni izdelek, ki ga bo enostavno »presaditi« v serijsko proizvodnjo. Vendar pa vedno uspešno
Mirjam Čergolj.
Marija Prelec.
uskladijo znanstvene težnje raziskovalcev Inštituta in praktične zahteve Tovarne keramike iz Vižmarij. Seveda pomeni tako sodelovanje sofinanciranje odseka za keramiko na Inštitutu. Predvsem pa je važno, da je sodelovanje zastavljeno dolgoročno kar je pomembno za obe strani, saj je le tako zagotovljena kontinuiteta dela v korist Keramike pa tudi znanje iz izkušnje sodelavcev Inštituta Jožef Stefan.
Sogovornici v razvoju Keramike sta takoj na začetku povedali, da z delom razvoja nista povsem zadovoljni, saj je vse premalo strokovnih ljudi in vedno manjka časa za poglobljeno razvojno delo. Zato je delo zaposlenih v razvoju v glavnem omejeno na reševanje trenutnih praktičnih nalog, tako v laboratorijih, kot tudi v proizvodnji. Tako zmanjka časa za temeljitejše strokovno delo pn izpopolnjevanju obstoječega programa, kot tudi za osvajanje novih izdelkov, ki bi popestrili paleto proizvodnega programa Keramike in predvsem omogočili, da bi Keramika stopala vštric z najnovejšimi tehničnimi dosežki v svetu.
Vse bolj pa skušajo razvoj formirati tako, da bi delo potekalo bolj sistematično in to v korist poglobljenih razvojr nih raziskav, kot tudi sprotnemu reševanju nalog za sočasno proizvodnjo, oz. probleme, ki se kažejo med procesi.
In kaj pravzaprav delajo v razvoju Keramike? Kakšni so specifični problemi in kakšna je njihova naloga? Predvsem iščejo preliminarne podatke in rezultate, ki so potrebni za dobro elektronsko keramiko. Treba je poznati, oz. najti natančne električne lastnosti
Dr. Miloš Komac in dr. Miha Drofenik med pogovorom. '
in jih zagotoviti v izdelkih na podlagi velikega števila električnih meritev. Enostavneje bi razložili postopek razvojnega dela za nek izdelek takole: treba ga je v miniaturi izdelati natančno po postopku, ki se bo ponovil v serijski proizvodnji. Treba je odkriti potrebna sorazmerja surovin, zamešati maso, jo obdelati oblikovno in termično in potem opraviti meritve, če je uspelo vse tako, kot je bilo zamišljeno. Če so rezultati po več poskusih zanesljivi in dobri in po strokovni presoji uporabni, se izdelek prenese v neposredno ali bolje rečeno serijsko proizvodnjo. Seveda je tole povedano zelo poenostavljeno, saj je vmes kopica problemov in tehničnih rešitev, ki jih je treba poiskati med razvojnim procesom, to pa je mogoče le z veliko mero znanja, poznavanja in izkušenj na tako specifičnem področju elektronske keramike.
Tako si razdelijo delo z Inštitutom Jožef Stefan in na Inštitutu predvsem opravijo osnovni razvoj, medtem ko ostane za razvojnike v Keramiki predvsem drugi del naloge: aplikativni razvoj. To pa pomeni, da je treba znanstvena dognanja in praktične izsledke presaditi iz laboratorija v neposredno proizvodnjo. Tu pa je treba zelo konkretno računati z dejanskimi možnostmi, ki jih dopušča tehnična oprema v Tovarni keramike.
Tu pa se razvojniki, ki so z natančnimi recepti za vsak gram in stotinko, celo tisočinko sorazmerja zmešanih mas predvideli natančen postopek, srečajo s celo vrsto problemov. Kar so naredili v laboratorijskih pogojih, je treba uresničiti »na veliko« v tovarni. Seveda so tod pogoji daleč od idealnih, a vendar jih je treba porabiti in narediti keramične nosilce. Tako se srečujejo v tovarni s preveč prahu, s pomanjkanjem kadra, neurejenimi in neustreznimi prostori, zlasti skladišči in kdo ve s čim še vse. Vedeti moramo, da včasih lahko že najmanjša količina odvečne primesi pokvari celo serijo (šaržo, kot pravijo v Keramiki).
Glavna in zelo optimistična ugotovitev v Keramiki pa je bila ta, da nam znanja, izkušenj in tudi kadra ne manjka. vendar je včasih tehnični kader preveč nestrpen, saj želijo takojšen, poceni in odličen rezultat. Največkrat pa manjka potrebnih aparatur in ustreznih naprav, zlasti pa bi želeli dobiti pilotsko linijo, kjer bi eksperimentalno pognali proizvodnjo v skoraj enakih pogojih, kot se ponovijo v tovarni. Taka pilotska linija pa bi lahko služila tudi za maloserijsko proizvodnjo, saj ne manjka manjših naročil po posebnih željah naročnikov.
Pogovor se je iztekel. Sogovorniki pa so povedali, da rešitev mnogih odprtih vprašanj pričakujejo od izgradnje nove tovarne, ki jo bodo zastavili čez leto ali dve, če bo šio vse po načrtih.
F. Kotar
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ
Svet za razvoj občinske raziskovalne skupnosti Kranj objavlja razpis za podelitev priznanj
'V,
0
Inovator leta kranjske občine za I. 198-gg
Na razpis se lahko prijavijo delavci ali skupine delavcev iz OZD občine Kranj in de lavci izven občine, če poslovno sodelujejo z OZD v občini, ki so v letu 1982 uresničil1 svoje dosežke na področju inovatorstva.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo tudi samoupravni organi, družbenopuli’ tične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti.
Priznanje INOVATOR LETA se podeli v obliki plakete in sicer:
—	priznanje I. stopnje za več kot 46 točk	,
—	priznanje II. stopnje za 36—45 točk	reto
—	priznanje III. stopnje za 25—35 točk,	'^dli
doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom o podeljevanju pririilo , nanj v Občinski raziskovalni skupnosti Kranj.	tavlj,
Prijave morajo vsebovati:	Nga
1.	Ime in priimek, starost, izobrazbo, naziv del in nalog, ki jih opravlja v OZD. in bi’ij| ®
vališče kandidata	-r,	*
2.	Kratek opis ali risbo inovacije	t,®*
3.	Oceno pristojnih organov v OZD ovrednosti inovacije. Ocena mora biti oblikoval1.1 -o
po naslednjih kriterijih:	eset
—	prihranek (vpliv inovacije na družbenoekonomski položaj OZD, enote v OZD a*111 v le
delovnega mesta)	lot či
-— uporabnost (v več OZD ali na več delovnih mestih)	Iji ra
—	izvirnost (prijavljen izum, nova rešitev z znanimi postopki,prenos znanih rešit^rg^
—	pogoji nastanka (pomoč strokovnih služb, brez pomoči strokovnih služb) q. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1,64001 Kranj-,,.
1. marca 1983.	.:var
^i-hse-
Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni po sklepanju na skupščini Občinske razi;,,
----1----•	. • iz	•	1	. -i •	v v v _	• T-x »	.	• r	• ■	veZjKlm
skovalne skupnosti Kranj v sredstvih javnega obveščanja. Dodatne informacije v zv-z razpisom daje strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, teDkrai
26—881.	lena
Lani in letos v TOZD
Napajalne naprave
V večini Iskrinih temeljnih, oz. delovnih organizacij se že pripravljaj",^ bravnavo rezultatov noslovania v lanskem letu in na akciio zaključnih ri".ri
*ilo -ast, oke
obravnavo rezultatov poslovanja v lanskem letu in na akcijo zaključnih n nov, ki naj bi po priporočilu KOS SOZD Iskra še bolj kot leta do sedaj P^e0s kale vsebinsko poglobljeno. Sprejemljiv in s tem razumljiv način obrav!'1, ^ na zborih delavcev naj bi vključil tudi pogoje gospodarjenja — predvsem1^
žave, ki nas čakajo v letošnjem letu.
V TOZD Napajalne naprave potekajo prav v tem času zbori delavcev, na katerih bodo podrobneje obravnavali rezultate poslovanja v lanskem letu in se seznanili z osnutkom plana za tdkoče leto. Javna obravnava bo predvidoma zaključena 20. februarja.
Že lani so se v tej novomeški temeljni organizaciji skupaj s strokovnimi delavci delovne organizacije še bolj intenzivno vključiti v obdelavo tujih trgov. Takšna usmeritev je izhajala predvsem iz ugotovitve, da zaradi same varnosti posla ne morejo ostati izvozno vezani le na enega kupca.
Uspeh ni izostal. Za 116,8% povečani izvoz nasproti planskim postavkam (razmerje je približno enako kot v obdobju 1981/82), se v nadaljevanju deli na 3,8 milijonov dolarjev izvoza na konvertibilno tržišče in 1,6 mili jona kli-ringa. Njihov konvertibilni izvoz je predvsem usmerjen v Italijo, na Bližnji in srednji vzhod, Švico, Francijo in Zahodno Nemčijo, klirinški pa v Sovjetsko zvezo.
e, » I » k
E
s '	^ .r , j
Posredovalna naprava tip SNK1010 TOZD RADIJSKI SPREJEMNIKI, SEŽANA
Bodočnost TOZD Napajalne nap' 0 je v profesionalnih napajalnih ‘nili pravah.	N
Kako pomemben delež pokriva iz^0 v proizvodnji napajalnih naprav, tudi podatek, da predstavlja izvoz V v1? lotnem prihodku 46,5 %, ali prakti^ 1 polovico celotne proizvodnje. Od Hj 31 je konvertibilni udeležen s 34 %, kli11 ški pa z 12,5 %.	Lf1
Preostali del proizvodnje zadoU7 ljuje potrebe na domačem trgu, od 3 večji del za uporabo v Iskrinih deloVT ji organizacijah iz Kranja ter TOZD ?11 stemi v okviru matične delovne org"^( zacije. Tako dobri izvozni rezuH^ ' izhajajo tudi iz tega, ker so P1 malo odvisni glede na visoko stop11 Id profesionalizacije izdelkov—napal^us nih naprav, oz. napajalnih sklopov, 'rut se vključujejo v širše sisteme in pf^' P stavliajo področje telekomunikacij, čunalništva, energetike in avtomate cije in od katerih je izvozno najzani^ct vejša profesionalna tehnika mod# napajalnikov.	*—
Več težav imajo z nezanesljivo mačo dobavo in pomanjkanjem rj. promateriala, predvsem bakra, želi-’^ aluminija, izolantov in impregnanlf Pestijo jih tudi notranje težave. Dol11 \ programska orientacija, ki iz leta vl<Ve( povečuje proizvodne zmogljivosti ist( lanskem letu je dosežena realizacij3)^ višini 656 milijonov dinarjev, ali 'vo, 14,5% več kot je bilo predviden" tav planu), tako, da je v tem trenutku dtA
- , -
zena stopnja, ko izredno težko sie1'1^
Iskrin komentatorski tonski sistem za RTV prenose
Delavcem širšega kolektiva Iskre najbrž ni znano, da so pri TV prenosu tekmovanja za svetovni pokal v smuku na olimpijski progi na Bjelašnici pri Sarajevu ter na tekmovanju za »Zlato lisico« na Pohorju sodelovale tudi naprave za prenos komentarjev — izdelane v Iskrini TOZD Sprejemniki iz Sežane. Še nadalje bo RTV Ljubljana s temi napravami prenašala tudi druga tekmovanja, med njimi smučarske skoke iz Planice v marcu letos.
predvsem pripravi proizvodnje. Izl^eh) vidijo le v avtomatski obdelavi pod^L kov, ki je primarno potrebna za skladij če, kjer imajo od 12 do 13.000 pot^ cij. Pereča postaja tudi zastarel1^ opreme in pomanjkanje prostorov, je v celoti vezano na investicijske P1),, prave v novi objekt.
Jov
V osnutku plana za letošnje leto -
Gre za Komentatorski tonski sistem,
v celoti razvit v razvojnem sektorju v TOZD Sprejemniki, ki je sedaj v poskusnem obratovanju pri RTV Ljubljana. Sistem jc sestavljen iz večjega števila komentatorskih omaric. Na vsaki omarici lahko delujeta dva reporterja z dodatno možnostjo vključitve tretjega (n.pr. za intervju prek mikrofona", ali magnetofona) Do največ šest komentatorskih omaric se poveže na eno posredovalno napravo, ki jo uporablja tehnik. Za večje število komentatorjev (n.pr. za evrovizijske in inter-
vizijske prenose) se lahko uporabi več posredovalnih naprav, ki se med seboj povežejo v nekaterih funkcijah v skupno delovanje.
V Jugoslaviji doslej ni bilo proizvajalca takih naprav, v Evropi pa samo nekaj specializiranih tovarn. Zato so pred dvema letoma v okviru priprav za zimsko olimpiado predstavniki J RT sestavili posebno strokovno komisijo, ki je zbrala zahteve za take naprave. Na osnovi teh zahtev in kasnejših mnego-
opaziti v globalu zadržano planirat1)*, saj napovedi, ki krojijo gospodar^ gibanja niso najbolj obetavne. Priprt' Ijen je predvsem na osnovi ocene g1' spodarskih gibanj in srednjeroč" opredeljenih ciljev TOZD in delo'11' organizacije in načrtuje celotno p111 dajo v višini cca 700 milijonov dinarjt' od tega za cca 300 milijonov na dom3' trg ter za 400 na tuja tržišča. Indek^ izračun kaže povečanje celotnega firt nega izvoza za 110,8. Drugače reče3'] predstavlja njihov cilj cca 55% * 60 % pokrivanje izvoza v strukturi m letnega prihodka. Medtem ko naj bijj proizvodnja fizično dvignila za "I 1,8%.
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje na 7. str^
X
v
aVSKI svet široke potrošnje
P gospodarskem načrtu 2a letos s pridržki
O najvažnejšem planskem dokumentu Široke potrošnje za letošnje leto na sestanku delavskega sveta DOS. februarja še ni bila izrečena zadnja beseda. K predlogu dokumenta so imeli pripombe v Retečah in Spodnji Idriji,, tako da je bilo moč sprejeti sklep o sprejemanju letošnjega gospodarskega načrta •e pogojno.
ire(j?Snj' plan Široke potrošnje je v Z’iil() -U ~ ° bistvenih postavkah ni tav,Pr'Pomb delegatov — smelo se-;le ^etl- Na osnovi izkušenj iz prete-!i 'iln Cta Pa drugačnega načrta niti ni o mogoče oblikovati, j j c/ je za letošnje leto predvideno "teg ^.Pevečanje proizvodnje ob kar za iliiivl ln° v^j* produktivnosti. Izvoz naj ;ot xetošlljem letu povečali za nekaj več 'ji rCe,rtin0 (27%), kar bo ob precejš-č'gre ?st' že nekaj zaporednih let nazaj Q,n° težko uresničljiva naloga.
'Vča 'tem *3° Posebej zahtevno po-- 'ise i *(onvertibilnega izvoza, ki naj ;'kimv letošnjem letu v primerjavi z lan-l:|kra|P0Ve^a kar za 32%! Uvoz naj bi lena! m°^no zaostajal, saj je predvi->tšja e 21 % rast celotnega, oz. za 23% £ rast konvertibilnega uvoza, ih vel3rav na osnovi negotovih ocen, ki iiba rnars*eem podirajo že uresničena •ilo v začetku letošnjega leta, pa je ast V P*anu treba okvirno določiti tudi oj, Cen- Poprečno naj bi se izdelki Ši-■ tar potrošnje letos podražili za 10%, $rnJZ,najmanj za ohranjanje gospo-aeto stl °b repromaterialih, ki naj bi se 't e v Podražili do 15%. Med-tem ko se ".e^j, Za^etku leta ugotavlja, da bo zelo 31 ;0n.° doseči tudi 10% podražitve ~Stlonih proizvodov, pa vse bolj postaja rial’ Se dobavitelji vseh reproma-, 'an;-°V malo zmenijo za predvide-Ja v Široki potrošnji: le malo je
vem mnenju del skupnega interesa previsok.
V DSSS naj bi zato pričeli opravljati nekatere nove naloge, ki naj bi tudi jasneje povezovale odgovornost DSSS za nemoteno delovanje proizvodnje v Spodnji Idriji. V ta koncept pripomb pa sodi tudi mnenje o zaposlovanju nove delovne sile v DSSS, ki lahko poteka le v skladu z določitvami TOZD.
Gospodarski načrt Široke potrošnje bo torej sprejet, če bo možno upoštevati vse pripombe, to pa naj bi se zgodilo najkasneje do konca februarja.
Gospodarjenje v letošnjem letu pa ni bila edina tema razprav delegatov. Med drugim so se seznanili z vzroki za lanskoletni izpad izvoza ter ugotovili, da bi z boljšo kvaliteto lahko izvoz povečali vsaj za pol milijona dolarjev. Taka ugo-
tovitev je spodbudila tudi zahtevo, da morajo v vseh temeljnih organizacijah redno spremljati izvajanje izvoznih načrtov, v to akcijo pa se bo redno vključeval tudi delavski svet delovne organizacije.
O delu sanacijske komisije, ki deluje po zahtevi delavskega sveta Široke potrošnje v sežanski temeljni organizaciji Sprejemniki, je poročal glavni direktor DO Miro Krek. Komisija je v preteklih dveh mesecih predvsem ugotavljala vzroke za nastale težave in seveda tudi pričela kratkoročno ukrepati. Rezultati so že vidni — dobra proizvodna in dohodkovna realizacija v decembru in januarju, po besedah direktorja te temeljne organizacije Jožeta Sedmaka, ki je tudi prisostvoval sestanku pa bodo zadovoljivo zaključili tudi celotno lansko poslovanje.
Vzrokov za uvedbo družbenega varstva kot smo že poročali — ni, zato bo reševanje vseh problemov še naprej ostalo naloga temeljne organizacije, ki pa brez sodelovanja celotne Široke potrošnje ne bo kos vsem problemom. Sicer pa je Jože Sedmak poudaril, da so tudi sedaj doseženi rezultati v veliki meri posledica pomoči celotne delovne organizacije.
Stane Fleischman
Telefonska ročna posrednika
»skromnimi« 15%! -el<) težavno
Pred kratkim so razvijalci TOZD TTS, Mladen MATOŠIČ, Anton NOVAK, Danilo PANIČ, Igor STEPIŠNIK, Dušan LONGINO, Anton N O VLJ AN, Davor SKAL AMER ter ostali sodelavci dokončali dve vrsti leskih ročnih posrednikov. Te naprave vsebujejo le za 4 % prodajne cene uvoženih komponent in so tudi tržno zanimive, saj je povpraševanje po njih dovolj ugodno. V pogovoru z Mladenom Matošičem vodjo njihovega oddelka pa smo hoteli izvedeti še kaj več o delu in prizadevanjih tega razvojno raziskovalnega oddelka.
IPed lczavn° 60 košnje leto tudi ZaS°tavljanja zadostnih obratnih ^0, 'ev ža gospodarjenje. Ob kar za J )ibn ,Cl višjem celotnem prihodku naj ?ofjd ta_sredstva višja le za 18%, to pa Lg a.a®čnikom brez dvoma povzročilo ija i SlV!h *as-1° zanimiva informa-lotr .et.0anj‘ celotni prihodek Široke L .Snie naj bi dosegel že kar 9 mili-j Oh lnarjev — novih seveda!
K tnj|a prejemanju načrta pa se je zata-tr Pfi obravnavanju rasti nekaterih ,lisrlkov- Delegati iz TOZD TGA se z'j], ,s,r'njali z višino sredstev, ki naj bi ' •red rUz’'s TOZD Prodaja, glede rasti
tev 7A	rs Q cn hili mrw=»r*ia rl o
itat° ?r'znab povečanje deleža šele ta-! )nr ’ , 0 bo DSSS dejansko pričela Izvijati nove naloge. ijjmCer Pa velja poudariti, da z letoš-11 8°spodarskim načrtom tudi v Re-
tz^ah
|V#stitut, S sprejetjem deleža sredste' ) ■ manciranje te temeljne organizaci
sPrejemajo TOZD Raziskovalni
sredstev
jučitvi Raziskovalnega instituta. Pripombe so temeljile na v •rui k ajen' predvideni rasti dohodka,
,reti p0 ?sekn'h dohodkov in zaposleno-■ Ojjz^zvodnih temeljnih organizacij in ’ |e| .' Zahtevali pa so tudi spremembo jfne Za Posebnega interesa pri svobodni ‘jj Javi dela DSSS DO.saj jepo njiho-
IN LETOS V TOZD
le! APajalne naprave
!>t>: y	(Nadaljevanje s 6. strani)
lev Opajanjih vidijo prihodnost i iis,e^ v profesionalnih napravah in
R R oddelek za relejne naprave v TOZD TS; z leve: Anton Novak, Ana Medič, Tone Novljan, Danilo Panič, Igor Stepišnik, Mladen Matošič in Davor Skala-mera.
Pravkar razvita telefonska ročna posrednika sta plod večletnih izkušenj na tem področju in seveda prizadevnega dela vseh vas razvijalcev. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Da, res je. Ti naši napravi sta rezultat 25-letnih izkušenj na področju telefonskih ročnih posrednikov. Ena izmed njih je namenjena za opremo občinskih centrov OIO, druga pa za civilnega kupca. Prve so narejene v polvodniški tehnologiji medtem, ko so naprave za potrebe civilnega trga narejene z minia-
turnimi releji. Razlika je nastala zaradi različnih zahtev tako, da imamo sedaj enostavnejšo in zahtevnejšo obliko. Najbolje, da ju kar predstavim: Telefonski ročni posrednik je naprava, ki omogoča s posredovanjem manipulanta medsebojno povezovanje različnih vrst priključkov (LB, CB, ATC, radio in drugo), dvožičnih in štirižičnih. Uporablja se za opremo informacij-sko-krmilnih centrov v raznih vejah gospodarstva (elektrogospodarstvo, železnica, prva pomoč, gasilska služba,
ij3)Qt ;-*> m vse doij izpodrivajo situku-i Lr,0sne izdelke, kot vzporeden proi-
ki vse bolj izpodrivajo široko- Jskrjn (<01116111310^1(1 tOllSki
sistem za RTV prenose
Program. 2e večletno dobro za-ošL !e®° razvojno delo se nadaljuje v diij^ ri cim hitrejšega slednja najnovej-ji^h a°Sežkov na področju napajalne da|kni^e> brez katere si sodobne elektro-'difich !!e moremo zamisliti. Temu sledijo r* 'dobro zastavljene tržne akcije, ki 'iti.1 v letošnjem letu pripomogle k pri-kL'Vl prepotrebne reference za še P1*«) iS° Uveljavitev na tujih tržiščih, kjer ;ove Poznani po kvaliteti svojih izdel-
i	...SD-
lil ra'
5
A
6 d &
J


(Nadaljevanje s 6. strani) terih vsklajevanj in popravkov, smo se odločili, da v TOZD razvijemo tak sistem in ga ponudimo tržišču. Pri postavljanju in vsklajevanju zahtev so največ sodelovali strokovnjaki RTV Ljubljana.
Nato je sledilo razvojno delo sistema v tovarni, kjer so še nadalje sodelovali in ocenjevali izvedbo po posameznih fazah člani posebne komisije J RT in strokovnjaki RTV Ljubljana. Na ta način smo v sorazmerno kratkem času (2 leti) prišli od ideje do dokončnega izdelka, ki v celoti ustreza svojemu namenu, zahtevam EBU (Evrovizija), OIRT (intervizija) ter specifičnim zahtevam JRT. Sistem omogoča poleg prenašanja komentarja s terena do studia za radio, ali televizijo, še prenos mednarodnega tona, posebno zvezo med študijem in novinarjem ali tehnikom, zvezo z režijo prenosa, s tehnikom pri posredovalni napravi, izbiro dveh komentatorjev-vodičev, intervju, itd. skratka vse možnosti, ki lahko nastopijo pri takih prenosih.
Celoten sistem nikakor ni enostavna zadeva, saj je vgrajeno veliko število elektronskih elementov na 91 tiskanih vezjih. Skupaj z vsemi kabli in transportnimi kovčki zavzema en sistem poln kombi prostora.
Prve ocene lastnosti in kvalitete naprav na osnovi prenosov iz Bjelašnice in Pohorja (za vse jugoslovanske studie) so izredno pohvalne. Predvsem zaradi manjših dimenzij naprav, enostavnejše uporabe, večje fleksibilnosti in hitre priprave za delovanje. Pri dosedanjih prenosih so sodelovali tudi razvijalci iz tovarne, ki so ob tem imeli priložnost se vživeti v vzdušje in način dela, pri takih prenosih. Pri tem pa ni prišlo niti do najmanjše 'napake, ali odpovedi naprav.
V napravah je vgrajen pretežno domač material, le okrog 20% je uvoženega.
Sedaj bodo morale pljuniti v roke še ostale službe v tovarni in v prodaji, da bodo te naprave šle uspešno tudi v proizvodnjo in prodajo — predvsem pa v izvoz!	Srečko Grmek
TNZ, občinski centri OJOU, vojska), oz. na vseh tistih mestih, kjer se zahteva hitro in zanesljivo vzpostavljanje zvez.
Sicer pa naprava omogoča:
—	vzpostavljanje govornih zvez v sprejemnem in oddajnem prometu,
—	vzpostavljanje tranzitnih zvez s poljubnim parom priključkov udeležencev,
—	vzpostavljanje konferenčnih zvez med večjim številom poljubnih priključkov,
—	prisluškovanje oziroma kontrolo vzpostavljenih tranzitnih oziroma konferenčnih zvez,
—	postavljanje vzpostavljene zveze na čakanje,
—	snemanje pogovora,
—	nočno zvezo.
Manipulacija se izvaja s tastaturo, ki je sestavljena iz tipk z vgrajenimi svetlečimi diodami in je spremljana z učinkovito svetlobno in akustično signalizacijo.
Kakšno je povpraševanje po vaših napravah?
Glede tržne zanimivosti naših naprav lahko rečem, da smo v lanskem letu in letos doživeli izreden prodajni uspeh, saj ne moremo zadostiti povpraševanju.
Za razliko od nekaterih proizvodov v naši TOZD, ki potrebujejo veliko uvoženega materiala, je pri nas ta odstotek minimalen, saj ne dosega niti 4 % prodajne vrednosti, pri čemer predstavljajo tipke 90% tega uvoženega materiala. Ob tem pa lahko še v zadnjem času ugotovimo, da so naše naprave tudi izvozno zanimive.
Tako smo na primer v sodelavi z DO Avtomatika prisotni na vseh licitacijah s področja avtomatizacije železniškega prometa. Računamo, da bomo že letos izvozili več kot bo potrebno za zagotavljanje naših najnujnejših deviznih sredstev.
B.Č.
V pokoj je odšel Viktor Bančič
Neredko se Iskraši s ponosom ozremo na številne naše okusno oblikovane izdelke, med katerimi gotovo prednjačijo telefonski aparati, električna ročna orodja in še marsikaj. In veliko večino teh izdelkov je sam ali pa skupaj s sodelavci oblikoval Viktor Bančič, modelni mizar in oblikovalec, ki je po skoraj dveh desetletjih dela v Iskri te dni odšel v pokoj.
»V Iskro sem prišel leta 1964, potem ko sem deset let delal kot mizar, modelar v tovarni letal »Letov« v Dravljah pri Ljubljani. Kot je znano, se je ta tovarna nato preimenovala v Branko Ivanuš, pozneje pa v Libis. Ob prihodu bi moral delati v kranjski Iskri, ker pa še za enega oblikovalca v utesnjeni delavnici ni bilo prostora, sem sprva delal kar doma. Spominjam se prvih maket: delal sem jih iz lesa.
Po nekaj reorganizacijah smo oblikovalci prišli iz Zavoda za avtomatizacijo v Prodajno servisno organizacijo in nato v poznejšo Iskro Commerce, lokacijsko pa iz Kranja v Ljubljano, točneje
na Linhartovo ulico. Ker je bila moja delavnica doma bolje opremljena kot tista na Linhartovi ulici, sem tudi po preselitvi oblikovalcev v Ljubljano ostal kar doma.
Dela je bilo izredno veliko, pogosto sem moral delati vse dneve. Zdaj ko odhajam v pokoj me veseli predvsem to, da niti enkrat v teh skoraj dvajsetih letih nisem slišal nobene graje: vedno sem delo pravočasno končal in naročniki so bili s kakovostjo modela, makete, ali pa že kar prototipa vedno zadovoljni. Morda tudi zato, ker sem imel boljše pogoje dela, lahko sem delal čez (Nadaljevanje na 8. strani)
Direktor IC Simon Primožič se je zahvalil Viktorju Bančiču.
Časopisne novice
Po nekaj letih priprav, omahovanja in zbiranja potrebnih sredstev bi na Zlatem polju v Kranju letos lahko zasadili prvo lopato za novo stavbo Centra usmerjenega izobraževanja. Nove prostore še posebej težko pričakujejo učenci Šolskega centra Iskre, ki nimajo dovolj prostora v že zdavnaj pretesni stavbi v Savski Loki. Stavba, ki je bila zgrajena za 200 učencev, namreč ne more sprejeti pod streho sedemkrat več učencev, kolikor jih je vpisanih zadnja leta. Potrebe kranjskega gospodarstva glede kadrov proizvodnih smeri so namreč iz leta v leto večje, zato je naraščalo tudi število vpisanih. Šola zato gostuje po drugih kranjskih srednjih šolah, predvsem v stavbi gimnazije — Glas, Kranj.
Najbrž v Sloveniji ni veliko tovarn, ki bi si upale v letošnjem letu napovedati še za 33% večji izvoz. Iskra Keramični kondenzatorji v Žužemberku ima tako povečanje v načrtu, po tihem pa računa celo na večji izvozni skok.
V minulem letu je tovarna prodala na tuje za 1,100 tisoč dolarjev izdelkov, v fizičnem smislu so izvoz povečali za 11%, vendar finančni rezultat ni ustrezal. Srečujejo se s težavami pri uvozu surovin in še z večjimi pri nabavi domačih materialov, od katerih so se neki podražili za štirikrat. Prav zaradi domačih materialov so bili že večkrat kra jši zastoji v proizvodnji. Težave so s prodajo klasičnega proizvodnega programa, kajti domače tržišče je lani zahtevalo polovico manjše količine. Tako iščejo nove proizvode in poti do kupcev — Dolenjski list.
Aktualna vprašanja družbene vloge in nadaljnjega razvoja znanstvenega dcia v d; žavi so bila tema razgovorov v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Razprava pokazala vse napake in nekaj vrlin. Vera Kneževeič je v uvodu govorila o velikem zaostajanju jugoslovanske znanosti v primerjavi s svetovno pa tudi z znanostjo manj razvitih držav. Pri tem je opozorila, da naša zaostajanja niso le posledica materialne narave, čeprav je to očitno. Kljub velikim vlaganjem od vojne naprej je že opredelitev za uvoz tehnologije znatno upočasnila, ponekod pa tudi skorajda zaustavila znanstveno raziskovalna prizadevanja v številnih inštitutih in razvojnih oddelkih sestavljenih organizacij združenega dela.
Bruno Štiglic iz kranjske Iskre je v zvezi s podatkom, da je bilo v naši državi leta 1966. registriranih 66, leta 1981. pa 94 patentov, dejal, da tam, kjer ni lastnega razvojnega raziskovanja, ni niti lastnega izvoza — ljubljanski Dnevnik.
Čeprav je Iskrina Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih nekakšen vzor drugim delovnim organizacijam, je glede informatike v zadnjih letih očitno zaostala. Zaradi tega, oz. zaradi potreb proizvodnje, so se v tovarni z vso resnostjo lotili načrtov za širšo uporabo računalnikov, saj je postalo očitno, da brez ra čunalniško podprtega sistema ne morejo več obvladovati vseh podatkov.
Tako so se vključili v reševanje v okviru SOZD Iskra, kjer je Center za avtomatsko obdelavo podatkov izdelal, na osnovi podobnih konceptov vseh Iskrinih delovnih or • ganizacij, načrt povezanega informacijskega sistema in računalniške mreže v sestavljeni organizaciji. V Železnikih bo računalnik Delta 46 omogoči! priključitev 64 terminalov.
Pred dnevi je Papirnica Vevče podpisala z Rudisom pogodbo za gradnjo novega agregata za hidroelektrarno Fužine, ki že od leta 1896 deluje na levem bregu Lj ubl ja-nice. Glede na to pogodbo se bodo lotili pripravljalnih in gradbenih del že letos poleti, medtem ko naj bi bila Papirnica bogatejša za novih 865 kilovatov proti koncu naslednjega leta. Naložba v ta novi del elektrarne na Ljubljanici se bo investitorju obrestovala že v šestih letih obratovanja. Vso elektronsko opremo za novi generator bo izdelala Iskra.
Zbral in uredil Marjan Kralj
V pokoj je odšel Viktor Bančič
(Nadaljevanje s 7. strani)
nedeljo, ponoči, pač kadar je bilo treba. Nikoli nisem gledal na delovni čas. v tem sem bil res samostojen.
In če me bo Iskra potrebovala, ji bom seveda z veseljem pomagal,« se je na slovesnosti ob odhodu pri glavnem direktorju Iskra Commerce Simonu Primožiču spominjal Viktor Bančič. Na slovesnosti so bili tudi Jože Cvar, Jaka Škrbine, France Perčič, in Helena Gruden.
Viktor Bančič je že od leta 1968 edini oblikovalec Iskrinih električnih ročnih orodij in to kar danes delajo v ERO je prišlo iz njegove delavnice.
Veliko uspešnic je prišlo iz delavnice Viktorja Bančiča, zanje pa je dobil tudi veliko pomembnih priznanj v domovini in tujini, na ljubljanskih bienalih industrijskega oblikovanja, na hannover-skih sejmih dobrega industrijskega oblikovanja in še marsikje.
»Sprašujete me za lepše trenutke v teh 20 letih. Mnogo jih'je bilo. Človeku je lepo že takrat, ko nekaj lepega, lepo oblikovanega ustvari, in seveda takrat, ko mu zato delo dajo tudi priznanje. V Marketingu v Iskri Commerce je bilo in je že tako, da smo se uspeha enega ali skupine razveselili vsi, saj je šlo pogosto za kolektivno delo. Ena takšnih uspešnic je bila tudi nagrada Prešernovega sklada za »Iskrin hišni stil«, ki jo je dobil Davorin Savnik.
Naporno delo je Viktorju Bančiču pustilo tudi nekaj sledov na očeh. Kljub temu ne verjamemo, da bo lahko zdaj. ko je odšel v pokoj, miroval v svoji bogato opremljeni delavnici. Večkrat pa bo lahko odšel tudi v svojo Istro, v rodni Žminj, gotovo pa takrat, ko bo v Ljubljani megla in Bo mrzlo, pa tudi delo v domačem vinogradu in v zidanici mu pj dobrih treh desetletjih življenja v Sloveniji še vedno pomeni izredno veliko.
LD
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
OSNOVE KAKOVOSTI IN STATISTIČNE METODE v času od 15. do 18. 3. 1983
Izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil programe izobraževanja za kontrolne tehnologe in za delavce, ki jim je potrebno znanje iz zanesljivosti.
Razpisani seminar je lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradivo za delavce v kontroli kakovosti, ki morajo poznati osnove in statistične metode.
V	okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti in statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seminarjem »Izdelov anje kontrolne tehnologije-' uspešno zaključiti tudi razpisanega.
I udi seminarji za zanesljivost so pripravljeni tako. da predstavljata seminar osnov o in pogoj za udeležbo na vseh seminarjih, saj obsega tudi nekaj teoretičnih osnov zanesljivosti. ki so za uspešno sodelovanje pri obravnavanju zanesljivosti nujno potrebni.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1. Načela kvalitetne proizvodnje '2. Načela koordiniranja
3.	Osnove in uporaba statističnih metod
4.	Statistična kontrola prevzemanja
5.	Prilagajanje porazdelitev z grafičnimi metodami o. Osnove teorije statističnega ocenjevanja.
( AS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 15. 3. 19S3 ob 8. v hotelu 1 ransturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja predvidevamo 18. 3. 1983 ob 18.
VODJA PROGRAMA:
Drago Dolenc, dipl. ing.. Iskra ZORIN. TOZD Biro za industrijski inženiring. Ljubljana.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
V	ceno 7.200 din so'v ključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijav nice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do 1 1. 3. 1983 na naslov SOZD Iskra. Izobraževalni center. Ljubljana. Trg revolucije .VXI.
Podrobnejše informacije o orcanizaciji seminarja lahko dobite po tel.: (161/222-212.
SOZD ISKRA
IZOBRAŽEV ALNI CENTER LJVBMANA
razpisuje:
TEMELJNI SEMINAR ZA PRIPRAVO OPRAVLJANJA STROKOVNEGA IZPITA DELAVCEV ZA DELO V ZUNANJETRGOVINSKIH POSLIH
v času od 14. — 26. lil. 1983
Delav ci, ki oprav Ijajo^tosle zunanjetrgov inskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. list SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razpisani seminar.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je hkrati tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI!
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carina in carinsko poslovanje,
—	družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družbena zaščita.
ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 14. 111. 1983 v Radencih, v hotelu RADIN in bo trajal do 26. 3.1983.
NOSILEC PROGRAMA:
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič.
CENA:
Cena seminarja je 6.500,- din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo penzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800.-din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na telefon 061/222-212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje do 11.2. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
ŠPORTNE IGRE ŠIROKE POTROŠNJE
Ob odličnem vremenu in organizaciji imenitno vzdušje, dobri rezultati
Zimske športne igre Široke potrošnje, ki so bile tokrat pripravljene prav v »visoki« snežni sezoni v soboto. 12. februarja na Go-lavi nad Poljanami (Poljanska dolina), bodo tekmovalcem ostale v spominu. Kako tudi ne bi. saj je športna komisija sindikalne konference svoje delo res izvrstno opravila. Snega je bilo več kot dovolj (kar morda ni povsem njihova zasluga, pa jim gre vseeno šteti v dobro), sonce je sijalo kot za stavo, organizacija športnega društva Poljane, ki je po tehnični plati poskrbelo za izvedbo zimskih športnih iger, pa je bila vseskozi brezhibna. Razlogov za slabo voljo torej res ni bilo. pa tudi udeležba je bila zadovoljiva. Res se preizkušnje v veleslalomu niso udeležili vsi. ki so se prijavili (205 po številu), vsseno pa se jih je srčno pomerilo preko 160 iz (skoraj) vseh delov Široke potrošnje.
O tokratni zimsko športni prireditvi Široke potrošnje res vse najlepše, ob trdnem prepričanju, da bodo letošnje izkušnje imenitna podlaga za podobno srečanje v prihodnjem letu — kar se tiče organizacije, vremena in seveda snežnih razmer in udeležbe tekmovalcev.
REZULTATI: Ekipna razvrstitev: Elektromotorji (L), Montaža Spodnja Idrija (2.). TGA (3.). Sprejemniki (4.), TV Pržan (5.). DSSS — tekmovali so tekmovalci iz DSS in TOZD Prodaja Ljubljana — (6.), Antene Vrhnika (7.).
Razvrstitve po tekmovalnih razredih: Štipendisti: 1. Matjaž Šmid, Železniki. 2. Aleksander Hatlak. Montaža Spodnja Idrija:
Moški A: 1. Brane Cenčič, Železniki, 2. Boris Pokorn, Železniki, 3. Silvo Gartner, Železniki:
Moški B: 1. Tomo Tušar, Montaža Spodnja Idrija. 2. Vito Logar. Železniki, 3. Bojan Benedičič. Železniki;
Moški C: Tomaž Rupnik, TGA, 2. Franc Jelenc. Železniki. 3. Filip Tarfila, Železniki: Moški D: 1. Ivan Mohorič. Železniki, 2. Marjan Tolar, Železniki. 3. Ivan Kemperle. Železniki:
Moški E: 1. Tone Gartner. Železniki, 2. J ure Jereb. Montaža Spodnja Idrija, 3. Jože Dolinar, TV Pržan:
Moški F; 1. Adi Pretnar, TGA Reteče, 2. Franc Rozman, DSSS, 3. Srečko Čuk. Montaža Spodnja Idrija:
Moški G: 1. Božo Borštnar. DSSS. 2. Štefan Oblak, TGA Reteče:
Ženske A: 1. Ivanka Eržen, Železniki, 2. Barbara Tratnik. Montaža Spodnja Idrija, 3. Emihja Benedičič. Železniki;
Ženske B: 1. Minka Mohorič, Železniki, 2. Cveta Šolar. Železniki. 3. Marica Tarfila, Železniki.	SE
Badminton v Avtomatiki
Letos mineva že peto leto, odkar smo v Avtomatiki ustanovili sekcijo za badminton, ki deluje v okviru BK Ježica. V Sloveniji beleži ta šport že 25-Jetnico, klub Ježica pa aktivno in z uspehi deluje že 18. leto. Pod nje-govim okriljem smo dobili prostor za vadbo, pomagali so nam pri nabavi potrebne športne opreme in nam nudili strokovno pomoč.
Število privržencev tega športa se iz leta v leto veča tako da danes šteje sekcija že 30 članov. Med nami je tudi večkratni državni prvak Stane Koprivšek, ki se ponaša tudi z lepimi uspehi na evropskih tekmovanjih. Prav on nas je navdušil za ta šport. Člani treniramo dvakrat tedensko pod strokovnim vodstvom Igorja Žagarja.
Prve vidne uspehe smo dosegli na turnirjih Badmintonske zveze Slovenije v vseh treh jakostnih skupinah. Vsako leto se tudi udeležimo pokalnega prvenstva Slovenije z dvema ekipama. Letos se je naša prva ekipa uvrstila celo med osem najboljših v republiki. Prisotni smo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako se že nekaj let udeležujemo mednarodnega ekipnega turnirja v Hill-frumu (ZR Nemčija), kjer v našem, amaterskem razredu merimo moči s tujimi tekmo-valci.
Naša aktivnost je usmerjena tudi na organizacijsko področje. BK Ježica in Badmintonski zvezi Slovenije pomagamo pri organizaciji večjih prireditev.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
V
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med drugimi smo v lanskem letu pomagali pri organizaciji amaterskega ekipnega prvenstva Evrope, na katerem je sodelovala tudi naša reprezentanca in zasedla odlično drugo mesto.
Za boljšo pripravljenost in s tem uv rstitev na tekmah so nam v pomoč interni, pregledni turnirji, ki jih prirejamo vsake tri mesece. Na zadnjem turnirju so se od prv ega do osmega mesta uvrstili: Gantar, Vreže. Končnik. Wudler, Vrhov ec. Skoko, Zajec in Matjašič.
vanje v naši sekciji, hi si radi zagotovili kakšen prost termin za redno vadbo in P trehno športno opremo. To pa ne bo mož brez dodatne finančne pomoči, morda strani delovne organizacije.
Vsem, ki bi radi sodelovali sporočamo, imamo redno vadbo vsak torek na osno' šoli Danile Kumar od 20. do 22. ure in petek na osnov ni šoli Boris Kidrič od 18.1 20.
Mirko VVutl
Badmintonski ..zagnanci" DO Avtomatika.
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
ZANESLJIVOST MEHANSKIH IN ELEKTROMEHANSKIH SESTAVNIH DELOV
v času od 4. — 8. IV. 1983
Na seminarju bomo obravnavali predvsem mehanske in elektromehanske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov.
Udeleženci seminarja se bodo seznanili z organizacijo zanesljiv osti in tudi praktično rešev ali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obrav nav anjem in dv iganjem zanesljivosti naših izdelkov.
Program seminarja predstav lja celoto, v endar je hkrati tudi osnova za kasnejše seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Odpovedi
2.	Definicija karakteristik zanesljivosti
3.	Faktorji, ki vplivajo na trajnost in zanesljivost materialov
4.	Poškodbe materialov pod vplivom statičnih sil in v dinamičnih pogojih
5.	Porazdelitve obremenitve in obremenljivosti. opredelitev odpovedi Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi, preizkusi Pridobiv anje podatkov o odpovedih s spremljanjem delov anja v uporabi Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev Dostopni viri podatkov o zanesljivosti
N aje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBk 217 Primeri iz prakse in diskusija
6.
7.
8.
9.
10.
11.
i:
VODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin
061/222-212.
\
Ves
lek
rib
k
■ek
Prc
gra
CAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 4. aprila 1983 ob 8. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Žaključek seminarja predvidevamo 8. 4. 1983 ob 14.
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
N' ceno 8.600 din so v ključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne vtroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.	iy
PRIJAVE:	L
Prijav nice pošljite najkasneje do 30. 3. 1983 na naslov: SOZD Iskra. Izobraževalni I center. Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.	L
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite po tel/ ■
SOZD ISKRA Izobraževalni center
razpisuje
strokovno izpopolnjevanje na temo:
ZANESLJIVOST ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV v času od 18. do22. IV. 1983
Na seminarju bomo obrav nav ali predvsem elektronske komponente, kjer problemi zanesljivosti močno naraščajo s kompleksnostjo izdelkov.
Udeleženci se bodo seznanili z organizacijo zanesljivosti in tudi praktično reševali naloge z namenom, da začnemo s sistematičnim obrav nav anjem in dviganjem zanesljivosti naših izdelkov.
Program seminarja predstavlja celoto, vendar je.hkrati tudi kasneje osnova za seminarje »Zanesljivost sistemov« in »Vgrajevanje zanesljivosti«.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	Odpovedi
2.	Definicija karakteristik zanesljivosti
Pridobivanje podatkov o odpovedih z laboratorijskimi preskusi
4.	Pridobivanje podatkov o odpovedih s spremljanjem delovanja v uporabi
5.	Analiza podatkov o odpovedih in določitev ocen za karakteristike zanesljivosti
—	grafične metode
—	analitične metode
6.	Preverjanje nivoja zanesljivosti
Odvisnost karakteristik zanesljivosti od obremenilnih pogojev
8.	Dostopni viri podatkov zanesljivosti
9.	Vaje iz določanja karakteristik zanesljivosti na osnovi MIL HDBK 217
10.	Primeri iz prakse in diskusije.
CAS IN KRAJ
S programom strokov nega izpopolnjev anja bomo pričeli 18.4. 1983 ob 8. v hotelu Fransturisr. Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 22. 4. 1983 ob 18.
N ODJA PROGRAMA: dr. Alenka Hudoklin
CENA strokovnega izpopolnjevanja:
N ceno 8.600 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na jvodlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oziroma DSSS.
PRIJAVE:
Prijav nice pošljite najkasneje do 13. 4. 1983 na naslov SOZD Iskra. Izobražev alni center, Ljubljana. Trg revolucije 3/.X 1.
Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite na tel/ 061/222-212.
1
h
,rs
'Hc
H
'ijs
'e/,
lo
'o/
de
h>(
fži
'te
i
\
sn
kij
h
<-
-