ACROCEPHALUS 23 (lij): 189 — ICH, 2002
Gostota pojo~ih samcev velike uharice Bubo bubo na Dugem otoku (S Dalmacija, Hrva{ka)
Density of the singing Eagle Owl Bubo bubo males on the island of Dugi otok (N Dalmatia, Croatia)
Dejan Bordjan
Ul. 8. februarja 50, Dravski dvor, SI-2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si
1. Uvod
Velika uharica Bubo bubo je v Evropi ve~inoma stalnica. Njeno izbiro habitata omejujeta hrana in primerno gnezdi{~e. @ivi na razli~nih nadmorskih vi{inah (Donazar & Kalinaninen 1997), tako v pu{avah, stepah, listnatih in borealnih gozdovih kot v tropskih monsunskih obmo~jih (Mikkola 1983). V JZ Sloveniji so njeno zna~ilno gnezdi{~e skalne stene, zlasti na ju`nih legah (Miheli~ 2002). Velika uharica tolerira ~lovekovo navzo~nost, vendar je v nekaterih optimalnih habitatih ni zaradi preganjanja oziroma ve~jih motenj (Donazar & Kalinaninen 1997), pogosto v obliki {portnega plezanja (Miheli~ & Mar~eta 2000) ali lova (Kralj 1997). Starej{i avtorji iz Skandinavije navajajo, da je pogosta v gozdu, danes pa na [vedskem ugotavljajo, da se ve~ina velikih uharic, gnezde~ih v gozdovih, prehranjuje v kulturni krajini in mo~virjih (Mikkola 1983). Evropska populacija {teje okoli 25000 parov (Donazar & Kalinaninen 1997).
Na Hrva{kem je velika uharica gnezdilka z ocenjenimi 500-1000 pari in je obravnavana kot ranljiva vrsta (Luka~ 1998). V Dalmaciji je stalnica (Kralj 1997), podatkov o dalmatinski populaciji pa je malo. V pri~ujo~em delu sem ugotavljal gostoto teritorijev velikih uharic na Dugem otoku, ki ga, denimo Rucner (1998) za to vrsto ne omenja. Namen dela je prispevati k poznavanju raz{irjenosti in gnezditvene gostote velike uharice v tem delu Dalmacije.
2. Opis obravnavanega obmo~ja in metoda
2.1. Opis obravnavanega obmo~ja
Sove sem popisoval med 22. in 26.4.2002 na ju`nem delu Dugega otoka, pri Saliju, ve~inoma v Prirodnem parku Tela{~ica (UTM WJ15 in WJ16; 43°54’N 15°16’E; slika 1). Obmo~je je obsegalo 29,0 km2. Slabi dve tretjini tega obmo~ja pora{~ajo travi{~a v razli~nih   stopnjah   zara{~anja.   Ponekod   travi{~a
vzdr`ujeta `ivinoreja in ko{nja, del pa je pred kratkim zgorel in je v fazi zara{~anja. Dobra tretjina obmo~ja je pora{~ena z borovim gozdom in kmetijskimi povr{inami, kot so vinogradi, olj~ni nasadi in nasadi breskev. Na popisnem obmo~ju je tudi ve~je naselje Sali, nekaj manj{ih zaselkov in deponija za odpadke.
2.2. Metoda
Popisoval sem pe{ ali s kolesom, z metodo izzivanja s posnetkom (playback method; npr. Forsman 1983, Zuberogoitia & Campos 1998). Najprej sem nekaj minut samo poslu{al. V primeru, da se sove niso spontano ogla{ale, sem predvajal posnetek sam~evega petja velike uharice, nato pa {e enkrat prisluhnil morebitnemu odzivu. S popisom sem za~el malo pred son~nim   zahodom   in   kon~al   nekje   po   polno~i.
Slika 1: Lega obravnavanega obmoèja Dugega otoka na Hrvaškem
Figure 1: Position of the study area of Dugi otok in Croatia
189
D. Bordjan: Gostota pojo~ih samcev velike uharice Bubo bubo na Dugem otoku (S Dalmacija, Hrva{ka)
Ocenjujem, da sem z metodo to~kovnega predvajanja posnetka popisal celotno obmo~je. Pojo~e samce sem vrisoval na zemljevid, da bi se izognil podvajanju {tetja.
3. Rezultati in diskusija
Registriral sem sedem pojo~ih samcev velike uharice. Samic nisem na{el. Izra~unana gostota na tem delu otoka je bila 2,4 teritorija/10 km2, kar je ekolo{ka gostota naselitve (po Odum 1971). Pri tem pa se dejanska gostota gnezde~ih parov lahko razlikuje od gostote pojo~ih samcev, torej gostote teritorijev, saj ni nujno, da vsi pojo~i samci lahko tudi zares gnezdijo, kar je naprimer znano za koza~o Strix uralensis in koconogega ~uka Aegolius funereus (Saurola 1989, Hakkarainen & Korpimäki 1998). Ugotovljena gostota pojo~ih samcev velike uharice na tem delu Dugega otoka je primerljiva z ugotovljenimi ekolo{kimi gostotami iz nekaterih drugih dr`av. V vzhodni [paniji je bila denimo ugotovljena ni`ja ekolo{ka gostota, in sicer 5,9 para/100 km2 (Donazar & Kalinaninen 1997), v Murciji 1,7 - 2,2 para/100 km2 (Martinez et al. 1992). Podobno ekolo{ko gostoto v primerjavi z Dugim otokom ima francoska Provansa z 21,5 - 25,0 para/100 km2 (Donazar & Kalinaninen 1997), podobno pa je tudi v Sloveniji na Kra{kem robu, kjer je v liniji 25 km gnezdilo 5 - 6 parov (T. Miheli~ ustno).
Povpre~na razdalja med mesti pojo~ih samcev je bila 2,9 km. Najmanj{a razdalja je bila 1,7 km, najve~ja pa 4,5 km. Poudariti je treba, da gre pri tem za mesta, s katerih so peli samci, ti pa pono~i, med hranjenjem, pogosto menjajo svoja pevska mesta ( T. Miheli~ ustno). Razdalje med teritoriji na Dugem otoku so primerljive s tistimi v Murciji, kjer se razlika pojavlja v dveh subpopulacijah. Pri eni je povpre~na razdalja med gnezdi 2,6 - 6,5 km, povpre~no 5,1 km, pri drugi pa med 2,3 - 10,6 km, povpre~no 4,2 km (Martinez et al. 1992). Podobne so tudi ugotovitve iz Slovenije, kjer pari gnezdijo 3 - 4 km narazen, najbli`je pa kar 1,2 km ( T. Miheli~ ustno). Precej ve~je razdalje so bile ugotovljene na [vedskem, 8,5 km med gnezdi (Mikkola 1983), manj{e pa v nakaterih delih Francije, kjer je bila razdalja med gnezdi velikokrat manj kot 2 km. V Centralnem masivu sta bili najdeni gnezdi samo 400 m narazen, v regiji Auvergne pa celo samo 300 m (Mikkola 1983). Ve~je in manj{e razdalje med gnezdi so verjetno posledica koli~ine hrane in pogostosti primernih gnezdi{~, obstaja pa tudi mo`nost asimetri~nih teritorijev.
Glede na primerjave z evropskimi podatki se {tevil~nost velikih uharic v severni Dalmaciji uvr{~a v
190
srednji velikostni razred evropskih podatkov. Ugotovitve pri~ujo~e raziskave izhajajo iz {tetja pojo~ih samcev in ne gnezd kot drugod v Evropi, zato lahko ka`ejo na relativno pogostnost velike uharice v severni Dalmaciji zgolj posredno. V prihodnje bi morali z natan~nej{imi {tudijami, ki bi vklju~evale tudi iskanje in pre{tevanje gnezd, natan~neje ovrednotiti gostoto in velikost dalmatinske populacije velike uharice in s tem njen pomen v evropskem prostoru.
Povzetek
Na ju`nem delu Dugega otoka (UTM WJ15 in WJ16, S Dalmacija, Hrva{ka) sem med 22. in 26.4.2002 popisal pojo~e samce velike uharice Bubo bubo. Popis je potekal po obmo~ju, ve~inoma poraslem s travi{~i. Popisoval sem pe{ in na kolesu z metodo izzivanja s posnetkom (playback method). Na obmo~ju, velikem 29,0 km2, sem popisal sedem pojo~ih samcev. Izra~unana gostota je bila 2,4 teritorija/10 km2, kar je primerljivo z obmo~ji v Evropi z visokimi ekolo{kimi gostotami. Povpre~na razdalja med pojo~imi samci je bila 2,9 km. Najmanj{a razdalja je bila 1,7 km, najve~ja pa 4,5 km. Podatki so bili zbrani s {tetjem pojo~ih samcev in ne gnezd, zato le-ti zgolj posredno ka`ejo na pogostnost velike uharice na Dugem otoku.
Summary
On the southern part of Dugi otok (UTM WJ15 & WJ16, N Dalmatia, Croatia), a survey of the Eagle Owl Bubo bubo was carried out between April 22nd and 26th, 2002, mostly in various types of meadows. The owls were surveyed by foot and by bike using the playback method. Seven males were recorded in the area covering 29.0 km2. The calculated density of singing males was 2.4 territories/10 km2, which is comparable with some regions in Europe with the species’ high ecological densities. Median distance between two singing males was 2.7 km, the shortest 1.7 km, and the longest 4.5 km. As the data were gathered by counting the singing males and not by searching for nests, the data indicate the Eagle Owls’ prevalence only indirectly.
Literatura
Donazar, J.A. & P. Kalinainen (1997): Eagle Owl Bubo bubo. 402-403 In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London.
ACROCEPHALUS 23 (lij): 189 — 191, 2002
Forsman, E.D. (1983): Methods and materials for locating
and  studying  Spotted  owls.  USDA  For.  Serv.  Gen.
Tech.Rep. PNW-162, Portland, OR U.S.A. Hakkarainen,  H.  &  E.  Korpimäki  (1998):  Why  do
territorial male Tengmalm’s owls fail to obtain a mate?
Oecologia 114: 578-582. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih
dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Luka~, G. (1998): List of Croatian Birds. Nat. Croat. 7
(suppl. 3): 1-160. Martinez,  J.E.,  M.A.  Sanchez,  D.  Carmona,  J.A.
Sanchez, A. Ortuno & R. Martinez (1992): The
ecology and conservation of the Eagle Owl Bubo bubo in
Murcia, south-east Spain. 84-88. In: Galbraith, C.A.,
I.R. Taylor & S. Percival (eds.): The ecology and
conservation   of   European   owls.   Proceedings   of   a
symposium held at Edinburgh University U.K Nature
Consevation No.5. Miheli~, T. (2002): Gnezditvene in prehranjevalne navade
velike uharice (Bubo bubo L.) v jugovzhodni Sloveniji.
Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka
fakulteta, Ljubljana. Miheli~, T.  &  B.  Mar~eta  (2000):  Naravovarstvena
problematika  sten  nad  Ospom  kot  gnezdi{~a  velike
uharice Bubo bubo. Acrocephalus 21 (98-99): 61-66 Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser,
Calton. Odum,   E.P.   (1971):   Fundamentals   of   Ecology.   W.B.
Saunders Company, Philadelphia, London, Toronto. Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski
prirodoslovni  muzej,  Ministarstvo  razvitka  i  obnove,
Zagreb. Saurola, P. (1989): Breeding Strategy of the Ural Owl Strix
uralensis.   235-240.   In:   Meyburg,   B.U.   &   R.D.
Chancellor  (eds.):  Raptors in  the  Modern World.
WWGBP, Berlin, London, Paris. Zuberogoitia, I. & L.F. Campos (1998): Censusing owls in
large areas: a comparison between methods. Ardeola 45:
47-53
Prispelo / Arrived: 10.2.2003 Sprejeto / Accepted: 25.3.2003
I9I