Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/20 H&jfcilll l.l.l.rl.l.' ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-4233 Naslov projekta PRAVNO EKONOMSKI VIDIKI KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU KOT ORODJA ZA PREMAGOVANJE GOSPODRSKE IN RAZVOJNE KRIZE Vodja projekta 10995 Rado Bohinc Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche Raziskovalne organizacije -soizvajalke 541 EIPF, Ekonomski inštitut, d.o.o. 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.05 Pravo Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.05 Pravo B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Raziskovalni projekt je v prvem delu ponudil primerjalno analizo poglavitnih vzrokov svetovne finančne in gospodarske krize z vidika korporativnega upravljanja na področjih finančnega, bančnega, realnega in javnega sektorja. V nadaljevanju je bila izvedena primerjalna analiza stanja korporativnega upravljanja kot orodja izhoda iz krize. Posebej je bilo ovrednoteno: • korporativno upravljanje v finančnem in bančnem sektorju (urejanje trga kapitala; upravljanje bank in finančnih institucij; nadzorna funkcija regulatorjev); • korporativno upravljanje v javnem sektorju (razmerja med ustanovitelji in javnimi zavodi, agencijami, skladi; poslovodna in nadzorstvena funkcija pri izvajalcih javnih služb; javno in zasebno izvajanje javnih služb; uresničevanje smernic OECD za podjetja v državni lasti); • korporativno upravljanje v realnem sektorju (nadzorna funkcija v korporacijah; konflikt interesov; odškodninska odgovornost direktorjev; uresničevanje načel OECD na področju korporativnega upravljanja). Podani so bili predlogi ukrepov v RS in EU na področju korporativnega upravljanja (corporate governance) v širšem smislu, in sicer: • korporativno upravljanje v finančnem in bančnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju finančnih organizacij, trga vrednostnih papirjev in bank ter položaja regulatorjev); • korporativno upravljanje v javnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju izvajanja storitev v splošnem (ekonomskem) interesu). • Korporativno upravljanje v realnem sektorju (izhodišča za zakonske spremembe na področju gospodarskih družb in prevzemov ter položaja regulatorjev). ANG_ The first year of the research project has focused on a comparative analysis of the main causes for the global financial and economic crisis from the viewpoint of corporate governance in the areas of the financial, banking, real and public sector. Then, a comparative analysis has been performed of the current situation of corporate governance as a tool to overcome the crisis. Specifically, the following has been covered: • Corporate governance in the financial and banking sector (capital market management; management of banks and financial institutions; the controlling function of the regulators); • Corporate governance in the public sector (relationships between founders and public institutions, agencies, funds; managerial and controlling functions of public service providers; public and private performance of public service; implementation of OECD guidelines for state-owned companies); • Corporate governance in the real sector (supervisory role in corporations; conflict of interests; directors' liability for damages, implementation of the OECD principles in the area of corporate governance). Finally, measure proposals for Slovenia and the EU in the area of corporate governance in the broader sense of the phrase have been crafted: • Corporate governance in the financial and banking sector (grounds for changes in legislation dealing with financial organizations, the securities market, the banks market and the regulators' position); • Corporate governance in the public sector (grounds for changes in legislation dealing with executing services in the general interest and/or services in the general economic interest); • Corporate governance in the real sector (grounds for changes in legislation dealing with companies, takeovers and the regulators' position). 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Program raziskovalnega projekta je potekal tri leta s spodaj predstavljeno časovno razporeditvijo. Prvi del projekta je potekal v prvem letu, in sicer je bila opravljena poglobljena primerjalna analiza poglavitnih vzrokov svetovne finančne in gospodarske krize zlasti z vidika korporativnega upravljanja na področjih finančnega in bančnega sektorja ter realnega in javnega sektorja. Drugi del projekta je potekal v drugem letu, in sicer je bil poudarek na korporativnem upravljanju kot orodju za izhod iz krize. V tej perspektivi je bila predmet analize zlasti ureditev trga kapitala, upravljanja bank in finančnih institucij ter nadzorna funkcija regulatorjev. V okviru raziskovanja korporativnega upravljanja v javnem sektorju so bile podrobno obravnavana razmerja med ustanovitelji in javnimi zavodi, agencijami, skladi; poslovodna in nadzorstvena funkcija pri izvajalcih javnih služb; javno in zasebno izvajanje javnih služb; uresničevanje smernic OECD za podjetja v državni lasti. V okviru raziskovanja korporativnega upravljanje v realnem sektorju je bila predmet podrobne analize zlasti nadzorna funkcija v korporacijah; konflikt interesov; odškodninska odgovornost direktorjev; uresničevanje načel OECD na področju korporativnega upravljanja. Zadnji, tj. tretji del projekta je potekal v tretjem letu, in sicer so bili podani konkretni predlogi ukrepov v RS in EU ter izhodišča za zakonske spremembe na področju finančnih organizacij, trga vrednostnih papirjev, bank, položaja regulatorjev, izvajanja storitev v splošnem interesu oz. storitev v splošnem ekonomskem interesu ter na področju gospodarskih družb in prevzemov. Potrjena je bila teza, da privatizacij'a ni dala pričakovanih rezultatov v smislu večje gospodarske učinkovitosti. Ugotovljeno je bilo, da je velik del razlogov za gospodarsko neuspešnost Slovenije v post-privatizacijskem obdobju v slabostih korporativnega upravljanja - predvsem državnega pa tudi zasebnega dela gospodarstva - in v neprilagojenem bančnem sektorju. Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot povsem neodporno v zaostrenih konkurenčnih pogojih, ki jih je prinesla svetovna finančna in gospodarska kriza. Iz prej prevladujoče družbene lastnine v gospodarstvu je postopno nastajala zasebna in državna ter paradržavna in občinska lastnina. Kljub izvedeni privatizaciji pa v gospodarstvu še vedno prevladuje državna lastnina; znotraj nje se utrjuje kvazi zasebna institucionalna lastnina, ki je skoraj povsem izrinila razpršeno posamično lastništvo. Podjetja z delavskim solastništvom so redka; tudi zadružništvo in socialno podjetništvo napreduje počasi. Nekateri izmed ključnih raziskovalnih rezultatov so objavljeni v dveh zbornikih oziroma znanstvenih monografijah, in sicer v » Korporativno upravljanje kot orodje za premagovanje krize«, ki izšel pri Univerzi na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče - Pravni inštitut, Univerzitetna založba Annales, in sicer leta 2013; ter v zborniku Corporate governance as a tool for economic growth, ki je izšel pri Univerzi v Ljubljani, Založba FDV, in sicer leta 2014. V znanstveni monografiji »Korporativno upravljanje kot orodje za premagovanje krize«: • dr. Bohinc v poglavju »Korporacijsko upravljanje, kot orodje za premagovanje gospodarske in finančne krize (korporacijska odgovornost ter nasprotje interesov in dolžnosti)« ugotavlja, da glede zakonske ureditve direktorskih dolžnosti velja, da so v državah članicah EU v primerjavi s Slovenijo dosti bolj podrobno in tudi mnogo širše opredeljene in je zaradi tega tudi bolj oprijemljiva pravna podlaga sodiščem v primeru kršitev. De lege ferenda bi bilo potrebno bolj podrobno urediti direktorske dolžnosti in s tem zagotoviti pravosodju čvrstejšo pravno podlago za morebitne sodne postopke. Predvsem bi bilo treba podrobneje urediti direktorske dolžnosti skrbnega ravnanja (duty of care), kjer bi bilo poleg dolžnosti direktorjev do družbe in delničarjev potrebno določiti še dolžnost upoštevanja interesov zaposlenih in drugih deležnikov ter opredeliti tudi podlage družbene odgovornosti, torej dolžnost do skupnosti, okolja, partnerjev; nadalje bi bilo treba podrobneje opredeliti direktorjevo dolžnost, da izvaja svoje pristojnosti neodvisno, ne da bi se kakorkoli podrejal volji drugih ter dolžnost ravnati z razumno skrbnostjo, spretnostmi in pridnostjo itd. Določneje bi bilo treba zakonsko urediti direktorske fiduciarne dolžnosti (duty of loyalty), oz dolžnosti zvestobe družbi, kar obsega poleg že uzakonjenih prepovedi oz. posledic opravljanja konkurenčne dejavnosti in prepovedi razkritja poslovnih skrivnosti, še dolžnost zavezanosti dobrim praksam, dobrim poslovnim običajem in profesionalni etiki ter poslovni morali. Glede navzkrižja interesov dr. Bohinc predlaga zakonsko ureditev dolžnosti izogibanja kakršnemu koli navzkrižju interesov, nadalje dolžnost direktorjevega ravnanja v primeru, da pride do navzkrižja interesov (dolžnost javnega razkritja ali dolžnost pridobitve soglasja članov organa, katerega član je ali organa, ki direktorja nadzira), v primerih, ko ne gre za družbo katere solastnik ali udeleženec na dobičku je član organa vodenja in nadzora, kar ureja majska novela ZGD-1 D. Uvesti je treba zakonsko dolžnost pridobiti predhodno soglasje organa za kakršne koli posle, ki jih z družbo sklenejo člani organov vodenja in nadzora (tudi z družbami v katerih niso delničarji, z več kot 10% delnic), tudi če gre zgolj za posredni interes: če je član organa vodenja in nadzora ali njegovo družinski član v drugi družbi član organov ali sta eden ali drugi kako drugače poslovno povezana oz. imata poslovna ali druga interesna razmerja z drugo družbo. Zaradi izkušenj neupoštevanja priporočil, bi bilo treba slediti zglede tistih držav, ki vprašanja navzkrižja interesov urejajo v zakonodaji in ne le s kodeksi; s spremembami ZGD-1 bi bilo treba zakonsko urediti predvsem naslednja področja navzkrižja interesov: • direktorjeva dolžnost izogibanja položajem, v katerih bi bil njegov interes v navskrižju z interesom družbe, katere direktor je (izkoriščanje premoženja, informacij ali priložnosti), • prepoved direktorjem, da vstopajo v razmerja, ki ustvarjajo navskrižje interesov med njim in družbo, • direktorjeve dolžnosti v primeru, da pride do navskrižja interesov (dolžnost razkriti navskrižje interesov članom družbe in dolžnost pridobiti soglasje od članov za določeno vrsto posla), • dolžnosti večjih delničarjev ter povezanih oseb, ki pridejo v navskrižje interesov. Potrebna bi bila tudi ureditev nekaterih priporočil iz Priporočila EU 2995 v zakonu (ZGD-1), kot npr. vloga članov nadzornih svetov in neizvršnih direktorjev pri nadziranju izvršnih direktorjev in pri obravnavanju situacij, ki vključujejo navzkrižje interesov. • dr. Festićeva v poglavju z naslovom »Vzroki finančne in gospodarske krize« ugotavlja, da je globalizacija finančnih trgov rezultirala v lažjem dostopu finančnih posrednikov do tujih trgov. Po eni strani omogoča globalizacija bankam in drugim finančnim posrednikom več priložnosti za diferenciacijo poslovnih strategij (in s tem se zmanjšuje njihova izpostavljenost do posameznih trgov), kar bi lahko šteli kot prednosti globalizacije. Po drugi strani pa nizki stroški vstopa na tuje trge povečujejo konkurenčnost med bankami in drugimi finančnimi posredniki, pri čemer se poveča izpostavljenost skupnim šokom. Zato globalizacija povečuje tudi negativne učinke v smislu izpostavljenosti skupnim šokom in večjega sistemskega tveganja. • dr. Mencinger v poglavju »Bodočnost Evrope: fiskalna dezintegracija, fiskalni pakt, fiskalna unija?« ugotavlja, da med možnimi alternativnimi rešitvami: decentralizacijo fiskalnih politik, fiskalnim paktoma in fiskalno unijo, za zdaj prevladuje »rešitev« s fiskalnim paktom, ki pa bo še okrepil asimetrije, ki jih povzroča enotno denarno področje; fiskalni pakt namreč vsiljuje enotna pravila v povsem različna gospodarska stanja, ki so tudi nastala iz različnih razlogov. Alternativa fiskalna unija pa, po mnenju avtorja, zahteva dogovor o nalogah posamezne ravni države in temu ustrezno porazdelitev prihodkov in odhodkov. V njej »federacija« svoje prihodke uporabi za opravljanje nalog, od katerih imajo vsi njeni državljani enake koristi, kar pomeni, da gre pri fiskalni uniji tudi za transferno unijo. V njej so transferi določeni z deleži prebivalstva. Ali je takšno fiskalno unijo mogoče ustvariti, je po mnenju avtorja odvisno od velikosti oziroma politične sprejemljivosti prerazdelitev, ki jih prinaša. • Dr. Nahtigal v poglavju »Evropski fiskalni pakt - korak v neznano« prikazuje ekonomske, pravne, socialne in razvojne razsežnosti evropskega fiskalnega dogovora, te pogodbe zunaj evropskih pogodb. Dokazuje, da ne gre za običajen »tehnični« dogovor, ki ga je mogoče enostavno in nesporno izvajati v praksi in tudi ne gre za pragmatično prilagajanje evropskim realnostim. Avtor ugotavlja odsotnost evropske vizije bolj vključujočega in bolj uravnoteženega razvoja in za vsiljevanje določene konzervativne ekonomske doktrine v temeljne dokumente. Avtor predlaga resno razprava na nacionalni ravni o razvojnih priložnostih, omejitvah, strukturi in kvaliteti socialne države v prihodnje. Toda poti do konsolidacije so lahko različne, terjajo močnejšo vizijo, usklajevanje in sodelovanje kot ga prinaša evropski program ekonomskega in socialnega fatalizma. • dr. Dolenc v poglavju »Ekonomska analiza vzrokov in posledic svetovne finančno-gospodarske krize s poudarkom na razmerah v Sloveniji in EU« podaja pobudo za ponovno organizacijsko ločevanje investicijskega in klasičnega bančništva. Tako ne bi prihajalo do prekrivanja interesov, prenosov tveganj ipd. med klasičnimi bančnimi posli in ostalimi posli finančnega posredništva. Nadalje raziskava v tem delu opozaraja na nizke standarde »underwritinga« in slabe prakse upravljanja tveganj. Izpostavljena je ugotovitev, da so hipotekarne obveznice, ene izmed glavnih »prenašalcev« krize po svetu in da so bile tudi rezultat slabih standardov organizacije izdaj in prodaje vrednostnih papirjev, kar se je odražalo tudi v slabih praksah upravljanja tveganj. Predlaga se, da bi bilo v bodoče potrebno še bolj striktno preverjati takšne izdaje, preverjati tveganja, ter »podučiti« tudi dobro informirane investitorje. Eno izmed ključnih vlog pri tem odigrajo tudi bonitetne hiše. Banke in druge finančne institucije so zaradi finančnih inovacij, pa tudi gospodarskega optimizma imele preblag odnos do tveganja (Znižanje kriterijev tveganj). V znanstveni monografiji »CORPORATE GOVERNANCE AS A TOOL FOR ECONOMIC GROWTH« velja posebej izpostaviti: • poglavje dr. Bohinca z naslovom »CONFLICTS OF DIRECTORS' INTERESTS WITH THE INTERESTS OF THE COMPANY IN THE CONTEXT OF THE FINANCIAL AND ECONOMIC CRISIS (A COMPARATIVE OVERVIEW OF SOME EU COUNTRIES)«; • poglavje dr. Mencingerja z naslovom »HAS THE NEW DIVISION OF EUROPE BEEN BROUGHT ABOUT BY AN IGNORANCE OF MULTIPLIERS AND ACCELERATORS?"; • poglavje dr. Nahtigala z naslovom: "ECONOMIC GROWTH AS A POINT OF DEPARTURE FOR THE NEW DEVELOPMENT MODEL IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA«; • poglavje dr. Festićeve z naslovom: »SHORT TERM FORECASTING MODEL OF ACTIVITY IN THE EURO AREA ECONOMIES«; • poglavje dr. Tičarja z naslovom: »MANAGING STATE ENTITIES IN A MIXED ECONOMY -THE NEW ZEALAND MODEL" ter • poglavje dr. Rajglove z naslovom: "EMPLOYEE CO-DETERMINATION IN BANKS AS A MEASURE FOR STABILIZING THE BANKING SYSTEM". 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program dela na raziskovalnem projektu in vsi raziskovalni cilji so v celoti realizirani, saj je raziskovalni program v prvem delu ponudil primerjalno analizo poglavitnih vzrokov svetovne finančne in gospodarske krize z vidika korporativnega upravljanja na področjih finančnega, bančnega, realnega in javnega sektorja. V nadaljevanju je bila izvedena primerjalna analiza stanja korporativnega upravljanja kot orodja izhoda iz krize. Posebej je bilo ovrednoteno: korporativno upravljanje v finančnem in bančnem sektorju (urejanje trga kapitala; upravljanje bank in finančnih institucij; nadzorna funkcija regulatorjev); korporativno upravljanje v javnem sektorju (razmerja med ustanovitelji in javnimi zavodi, agencijami, skladi; poslovodna in nadzorstvena funkcija pri izvajalcih javnih služb; javno in zasebno izvajanje javnih služb; uresničevanje smernic OECD za podjetja v državni lasti) ter korporativno upravljanje v realnem sektorju (nadzorna funkcija v korporacijah; konflikt interesov; odškodninska odgovornost direktorjev; uresničevanje načel OECD na področju korporativnega upravljanja). V zadnjem delu programa pa so bili podani predlogi ukrepov v RS in EU na področju korporativnega upravljanja (corporate governance) v širšem smislu, in sicer zlasti v smeri izhodišč za zakonske spremembe na področju finančnih organizacij, trga vrednostnih papirjev in bank ter položaja regulatorjev, na področju izvajanja storitev v splošnem (ekonomskem) interesu ter na področju gospodarskih družb in prevzemov ter položaja regulatorjev. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Tekom izvajanja raziskovalnega projekta ni prišlo do nobenih sprememb programa Poročilo:ARRS-RPRQJ-ZP-2015/20 raziskovalnega projekta, prišlo pa je do nekaterih sprememb sestave projektne skupine, in sicer deloma zaradi prenosa dela projekta iz Univerze na primorskem na Univerzo v Ljubljani Fakulteto za družbene vede ter deloma zaradi prenehanja zaposlitve nekaterih članov projektne skupine na tistih raziskovalnih organizacijah, na katerih so bili zaposleni ob prijavi raziskovalnega projekta. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 2448851 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zgodovinske spremembe lastninskih pravic v kontekstu nove paradigme razvoja človeštva ANG Historical transformation of property rights in the context of new paradigm of human development Opis SLO Članek obravnava vprašanje, ali je preoblikovanje lastninskih odnosov, kot proces, ki se je zgodovinsko pričel odvijati še pred nastankom rimskega prava, lahko doseženo tudi v moderni dobi, in sicer zlasti z vključevanjem drugih produkcijskih tvorcev (na primer dela namesto kapitala) kot podlage za prisvajanje dodane vrednosti. Takšno preoblikovanje lastninskih odnosov bi spremenilo trenutno ekonomsko paradigmo, temelječo na izključnosti kapitala kot temelja prisvajanja dodane vrednosti ter bi povsem spremenilo družbo kot celoto. ANG The issue researched in this article is, whether the transformation of property relations, the process which has been taking place in the history even before the emergence of Roman law, can be achieved in modern times, by involving other factors of production (as for example work rather than capital) as a foundation for appropriation. Such a transformation would change the contemporary economic paradigm, based on capital as an exclusive foundation for appropriation substantially and would change the society as a whole. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; Acta Histriae; 2013; Letn. 21, št. 3; str. 427-448; Impact Factor: 0.050;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.27; A': 1; WoS: MM; Avtorji / Authors: Bohinc Rado Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 32430173 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenija ANG Slovenia Opis SLO Monografija predstavlja slovensko korporacijsko pravo po enciklopedični metodologiji, ki je primerljiva z ostalimi nacionalnimi prikazi korporacijskega prava. Knjiga obsega vsa temeljna poglavja korporacijskega prava, kot npr. razvrstitev gospodarskih družb in njihova pravna narava, obravnava posameznih vrst gospodarskih družb, delniška in kapitalska razmerja, razmerja upravljanja, ter pravna vprašanja, povezana s preoblikovanjem in prenehanjem gospodarskih družb. Knjiga vsekakor prispeva k seznanjanju s slovenskim korporacijskim pravom na mednarodno primerljiv in razumljiv način. ANG The monograph presents the Slovene corporate law in a manner that is methodologically comparable with other international encyclopedic works in the field of corporate law. All basic chapters of corporate law are elaborated, including the general theory of corporate law, types of companies, shares and bonds, capital and status changes, governance structures of the one and two tier systems, mergers, acquisitions, takeovers, etc. It contributes to a better understanding of the Slovene 1 corporate law and theory in the broader international perspective. Objavljeno v Kluwer Law International; 2014 Bohinc Rado 204 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 4222935 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Korporacije in partnerstva v Sloveniji ANG Corporations and partnerships in Slovenia Opis SLO Znanstvena monografija daje celovit in poglobljen ter teoretsko zaokrožen pregled slovenskega gospodarskega prava, tako razvojno in v širšem kontekstu kot tudi upoštevaje aktualno situacijo in probleme. Posebno pozornost namenja korporacijskemu pravu in korporacijskemu upravljanju ter partnerstvom. Z gledišča projekta je zlasti zanimivo in pomembno, kako je urejen položaj delničarjev in še posebej manjšinskih delničarjev ter kako bi bilo mogoče posamezne normativne rešitve, koncepte, konkretne izkušnje in prakse prenesti tudi na druga področja in druge primere varovanja manjšin oz. šibkejših strank. ANG This scholarly monograph gives holistic and in-depth as well as theoretically rounded overview of corporate and corporation law in Slovenia. It takes into account historic development as well as the current situation and regulation, particularly problems in the implementation of legislation. Special attention is paid to corporate management and partnerships. Considering the scope of the project, it is very important that it presents the regulation and position of shareholders, particularly minority shareholders and analyzes the regulation and solutions as well as practices that could be applied also in other situations and fields, where the protection of minorities or weaker parties might be required. Objavljeno v Kluwer Law International; 2012 Bohinc Rado 190 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 2449107 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lastniško prestrukturiranje v tranzicijskih družbah v zgodovinski perspektivi ANG Ownership restructuring in transition societies from historic perspective Opis SLO V tem prispevku so analizirana ključna spoznanja, ki izvirajo iz procesa privatizacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Katere so nujne regulatorne, institucionalne ter družbene komponente, ki zagotavljajo spodbude za uspešno prestrukturiranje tranzicijskih podjetij ter kaj so ključne ovire, ki otežujejo ali preprečujejo uspešno prestrukturiranje. Prispevek se osredotoča na primerjavo institucionalnih podlag in zlasti poskuša odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti bolj stimulativno institucionalno okolje za gospodarski razvoj v perspektivi evropeizacije in globalizacije. ANG The key lessons of mass privatization implemented in Central and Eastern Europe are analyzed and presented in this paper. What are the necessary regulatory, institutional and social ingredients which provide incentives for successful restructuring of the firms in transition and what are the essential impediments which may burden the efforts of restructuring? The discussion will be presented on the basis of comparative institutional basis and it will try to provide some of the answers of how to provide more stimulating institutional environment for the future economic development in the context of Europeanization and globalization. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko; Acta Histriae; 2013; Letn. 21, št. 3; str. 449-466; Impact Factor: 0.050;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.27; A': 1; WoS: MM; Avtorji / Authors: Nahtigal Matjaž, Bertoncelj Andrej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 518667801 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Evropa 2020 - nova strateška fantazija? ANG Europe 2020 - a new strategic fantasy? Sodobne družbe so zasvojene z učinkovitostjo in gospodarsko rastjo; EU kaže to zasvojenost v lizbonski strategiji iz leta 2000. Strategija naj bi v Evropi ustvarila najbolj učinkovito na znanju temelječe gospodarstva. Rast naj bi dosegli z večjo konkurenčnostjo skupaj z globalizacijo. Leta 2005 so "staro" Strategijo nadomestili s "prenovljene". "Znanstveni" steber obeh strategij je produkcijska funkcija, medtem ko njuna skupna Ahilova peta zanemarjanje agregatnega povpraševanja. Opis SLO V letu 2010 sta bili neuspešni strategije nadomeščeni s strategijo Evropa 2020. Po njen naj bi EU postala pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo. Evropa 2020 je nekoliko bolj realna od predhodnic, a vseeno podobna volilnem programu z veliko obljubami, na-novo izumljenimi izrazi in praznimi frazami.; Stran povpraševanja je ponovno prezrta. Zato bo Evropa 2020 najverjetneje kmalu le ničvreden politični dokument, ki omogoča govore in delovnih mesta birokraciji EU, ki je odgovorna za njeno "izvajanje". Zanemarjanje povpraševanja pa je veliko bolj usodno v aktualnih ekonomskih politikah, ki vztrajajo na predpostavki, da so za krizo krivi prekomerni prekomerna javni izdatki, ki jo je treba zdraviti s histeričnim varčevanjem. Dejansko pa so krizo ustvarili dolgotrajna prerazdelitev BDP, hiperprodukcije, ustvarjanje povpraševanja s krediti, in finančne špekulacije. Javni sektor je postal "prekomeren", ker so ga uporabili za preprečevanje finančnega zloma, ki ga je ustvaril zasebni sektor . Vztrajanje na zdajšnjih gospodarskih politikah in histerično varčevanje zato ne ogrožajo le strategije Evropa 2020, ogrožajo celo obstoj EU. Evro, dolgo najprestižnejši element evropskega združevanja, se je obrnil v grožnjo. Modern societies are preoccupied with efficiency and economic growth; EU concentrated this preoccupation in Lisbon strategy of 2000. It should turn Europe into the most efficient knowledge based economy. Growth was to be achieved by increased competitiveness assisted by globalization. In 2005, the "old" strategy was replaced by a "renewed" one. The "scientific" pillar of both strategies was production function while their Achilles' heel was total neglect of aggregate demand. ANG In 2010, the two failed strategies were replaced by Europe 2020. According to it, EU should become a smart, sustainable and inclusive economy. Europe 2020 is a slightly more realistic plan than the predecessors but nevertheless a kind of pre election program with a lot of promises, newly invented expressions, and empty slogans; the demand side is again ignored. Therefore, Europe 2020 will most likely soon turn to a worthless political document providing speech-making and jobs for EU bureaucracy responsible for its "implementation". The neglect of the demand side is however much more fateful in actual economic policies which insist on the assumption that excessive public expenditures is to be blamed for the crisis and try to heel it by hysteric savings. In reality, the crisis was created by long lasting redistribution of GDP,, hyper production, creation of demand by credits, and financial speculations. Public sector became "excessive" because governments had to prevent financial collapse created by private sector. Steadiness on current economic policies and savings hysterics therefore do not threaten only the Europe 2020, they threaten the sole existence of EU. Euro, for many years the most prestigious element of European unification turned to its threat, as well. Objavljeno v Savez ekonomista Srbije; Ekonomika preduzeća; 2012; Year 60, no. 5/6; str. 217-228; Avtorji / Authors: Mencinger Jože Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 11962961 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Posebnosti upravljanja korporacij v lasti države ANG Peculiarities of Corporate Governance of State Owned Corporations Opis SLO Članek temelji na prispevku, ki je bil predstavljen (kot vabljeno predavanje) na dnevih slovenskih pravnikov. Avtor najprej opredeli pojem podjetje v državni lasti in pojem upravljanje kapitalskih naložb države, nato na kratko pojasni posebnosti podjetij v državni lasti. V osrednjem delu razpravlja o tem, kakšna je po novem ureditev upravljanja podjetij v državni lasti v RS. Skuša nizati odgovore na vprašanja, kot so: ali je v RS zagotovljen učinkovit pravni okvir za družbe v državni lasti, kakšna je RS v vlogi lastnice, ali je zagotovljena nepristranska obravnava delničarjev, kakšni so odnosi družb v državni lasti z deležniki. Predstavi tudi zakonsko ureditev preglednosti in objavljanja podatkov, z vidika delovanja AUKN in podjetij v državni lasti. Kratko prikaže tudi korporativno upravljanje družb v državni lasti z vidika skladnosti s smernicami OECD in naloge odborov družb v državni lasti. ANG The article is based on a paper which was presented (as a guest lecture) at the Days of Slovenian Lawyers. Author deals with legal analysis of differences and similarities of corporate governance of the state owned enterprises and points out some peculiarities of the new legal framework of state financial investments in Slovenia. Author tries to answer the questions like what is the role of the state as an owner, do we have efficient regulatory framework for state owned enterprises, what are the relationships with the stakeholders and how does the regulation of transparency and disclosure look like. In addition there is a brief comparison of the implementation of the OECD Guidelines in the field of corporate governance of state owned enterprises. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v GV Založba; Dnevi slovenskih pravnikov 2011 od 13. do 15. oktobra, Portorož; Podjetje in delo; 2011; 37, [št.] 6/7; str. 981-991; Avtorji / Authors: Bohinc Rado Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 13327185 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Slovenski državni holding, analiza pravnega statusa: nekaj primerjav s Smernicami OECD ANG Slovenian Sovereign Holding, analysis of legal status: comparison with OECD Guidelines Zakon o slovenskem državnem holdingu je bil predstavljen kot eden od reformskih zakonov; pomagal naj bi pri odpravljanju javnofinančnih nesorazmerij v državi, seveda na podlagi učinkovitega in preglednega upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem. Državni holding naj bi torej opravljal svojo dejavnost v javnem interesu, in ne samo v interesu holdinga kot gospodarske družbe, ki ima svoj samostojni interes, ki je lahko drugačen od interesa države kot ustanovitelja. Vprašanje, ki se utemeljeno postavlja, je, ali je holding, ki je po pravnem statusu gospodarska družba, za katero veljajo predpisi zasebnega prava (ZGD-1 in drugi), primerna pravnoorganizacijska oblika za izvajanje nalog v javnem interesu. Opis SLO Holding kot delniška družba je pridobitna pravna oseba, katere temeljni namen je ustvarjanje donosa na vloženi kapital oziroma dobička za svoje delničarje. To velja tudi za Slovenski državni holding, saj nima niti statusa nepridobitne pravne osebe niti statusa javnega podjetja, za katerega velja, da ustvarjanje dobička ni temeljni cilj opravljanja dejavnosti, temveč dejavnost sama. Še posebej to velja zaradi številnih omejitev, ki jih zakon utemeljeno postavlja za izvajanje dejavnosti upravljanja kapitalskih naložb države (klasifikacija, strategija, letni načrt, soglasja vlade, državnega zbora, sestava organov ...) in vsekakor otežujejo upravljanje kapitalskih naložb države kot gospodarsko dejavnost ter otežujejo položaj slovenskega državnega holdinga (SDH) kot udeleženca na konkurenčnem kapitalskem trgu. Postavlja se vprašanje, ali ni za dejavnost upravljanja kapitalskih naložb države v javnem interesu morda primernejša oblika nepridobitna oseba javnega prava, ki ima dovolj visoko stopnjo neodvisnosti in samostojnosti glede na morebitne različne interese države kot lastnika. Takšna oseba bi lahko bila javna agencija po Zakonu o javnih agencijah, ki se lahko ustanovi na področjih, kjer glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog. Vendar tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ni bila javna agencija v smislu navedenega zakona, ampak poseben neodvisen državni organ. The article discusses the establishment of the Slovenia Sovereign Holding (SSH) as central ownership unit for management of state owned companies and compares it with former Agency for State's Capital Investments (ASCI). The question discussed is whether SSH provides a sound basis for establishing a policy framework consistent with the OECD's SOE Guidelines. ANG According to the OECD Report 2011 only improvements should be made by the adoption of the draft legislation defining the relationship between the ownership actions of Government and the two state controlled funds KAD and SOD. The transformation of the pension fund KAD and the restitution fund SOD is a complementary reform to the establishment of the new central ownership agency and should be passed as a matter of priority. However, the Government decided otherwise: instead of an agency as an independent state body, a completely new and very different entity was established, namely holding as a controlling company, wish is subject to the Companies Act. According to the OECD Report 2011, an autonomous and independent ownership agency reporting to the parliament and thereby separating the ownership and regulatory functions of government is required. On the other hand it is governed by the Government as the general meeting of shareholders and under the supervision by supervisory council composed partly by the representatives of the government and partly by the representatives of the parliament proposed by political groups of the parliament. The question arises whether in such governance composition of the holding as subject the Companies Act, OECD guidelines referring to separation of property from regulatory rights and independent and disinterested board of directors are accomplished at all. Šifra F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Objavljeno v Inštitut za delo pri Pravni fakulteti;Zveza Društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije;Gospodarski vestnik; Podjetje in delo; 2013; 39, [št.] 3/4; str. 401-413; Avtorji / Authors: Bohinc Rado Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 12903249 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Predlogi za boljšo pravno ureditev nasprotja interesov v RS ANG Suggestions to improve the regulation of conflicts of interests in the Republic of Slovenia Opis SLO V prispevku je najprej predstavljena analiza veljavne pravne ureditve nasprotja interesov in kratka primerjalna analiza; ugotovljeno je, da je zakonska ureditev nasprotja interesov tudi po noveli ZGD-1 D neprimerljivo šibka glede na države EU. Razčlenjena so vprašanja, kot na primer navzkrižje interesov direktorjev z lastninskimi deleži, prepoved konkurence za člane organov vodenja in nadzora v RS, neodvisnost nadzornih članov organov vodenja in nadzora, nasprotje interesov funkcionarjev in uradnih oseb, nezdružljivost opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo, prepoved članstva v organih poslovodstva in nadzora za funkcionarje, prepoved in omejitve sprejemanja daril itd. V sklepnem delu je utemeljitev potrebnih zakonskih sprememb na tem področju s predlogi sprememb ZGD-1. ANG In the article, the author presents analysis of the current Slovenian legislation covering the issue of conflict of interests, with brief comparative overview. It is estimated that the legislative framework of the conflict of interest related issues in Slovenia is weak and should be improved. The questions like prohibition of competition, duty of disclosure and approval to acquire shares for directors, incompatibility and disinterested position of the supervisory boards' members, prohibition of board memberships for public officials, and other similar situations are analysed. The author concludes with proposals for legal amendments in this field. Šifra F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Objavljeno v GV Založba; Dnevi slovenskih pravnikov 2012 11. in 12. oktobra, Portorož; Podjetje in delo; 2012; 38, [št.] 6/7; str. 984-998; Avtorji / Authors: Bohinc Rado Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 2875114 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Odpravljanje administrativnih ovir okoljske zakonodaje kot orodje za povečanje poslovnih investicij - primer Slovenije ANG Abolishing administrative obstacles of environmental regulation as a tool for increasing business investments - Slovenian case Opis SLO V prispevku so prikazane metode odpravljanja okoljskih upravno-pravnih in administrativnih ovir kot orodje za povečanje poslovnih investicij. ANG In this contribution there are presented methods for abolishing administrative obstacles of environmental regulation as a tool for increasing business investments. Šifra F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Objavljeno v Fakulteta za družbene vede, Založba FDV; Corporate governance as a tool for economic growth; 2014; Str. 85-102; Avtorji / Authors: Eman Katja, Tičar Bojan Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 519096857 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ekonomska konvergenca novih držav članic ANG Economic convergence of new member states Opis SLO Nazaj v kapitalizem in v Evropo so bili slogani v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja v vseh nekdanjih socialističnih držav v srednji in vzhodni Evropi (SVE). Te so proglašale brezmejno vero v kapitalistični tržni mehanizem in v polnopravno članstvo v EU kot rešitev za vse sedanje in prihodnje gospodarske in družbeno-politične probleme. Dejansko je med "zlato dobo" rast v državah srednje in vzhodne Evrope precej prehitela rast v "starih" državah članicah EU, zato so se hitro približevali povprečju razvitosti EU. Vendar je šlo za rast "brez zaposlovanja", ki je bila v veliki meri odvisna od tujih prihrankov. Veliki primanjkljaji na tekočem računu so postali stalna značilnost držav srednje in vzhodne Evrope. Lizbonske strategije so še prispevala k propadu proizvodnem sektorju. Socialno je mogoče države Srednje in Vzhodne Evrope razvrstiti v dve skupini, v prvi so zadržali razumno raven socialne kohezije; tri baltske države so skrajna na drugi strani. Globalna finančna kriza, zlasti zmanjšanje kreditov, je izjemno udarila države SVE, ki potrebujejo zunanje financiranje. Tuje banke so začele umikati svoj kapital s krčenjem bilanc stanja v odvisnih družbah. Hkrati so tuje neposredne investicije padla na četrtino razdobja pred krizo. SVE države se tako soočajo z neto odlivi namesto nujno potrebnimi neto prilivi kapitala. ANG Back to capitalism and to Europe were the slogans of the last decade of the twentieth century in all former socialist countries in Central and Eastern Europe; they declared uncompromising faith in capitalist market mechanisms and in full membership in EU considered a panacea for all current and future economic and socio-political problems. Indeed, during a "golden era" CEE countries considerably outpaced growth in the "old" EU countries and rapidly converged to EU average level of development. However, growth was "jobless" and "unsustainable"; it was to a great extent based on foreign savings. Large current account deficits therefore became steady feature of CEE countries.. Lisbon strategies contributed to the collapse of manufacturing sector; Socially, CEE countries can be put in two groups; some have retained reasonable social cohesion; three Baltic countries are the extreme on the other side. Global financial crisis, particularly the credit reduction, was hitting CEE countries with large external financing needs exceptionally hard. Foreign banks began to withdraw their capital by shrinking balance sheets in the subsidiaries. At the same time, FDI dropped to one fourth of pre crisis level. CEE countries thus faced net outflow rather than urgently needed inflow of capital. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v European Parliament, S&D Group; Anno 2012; 2012; Str. 155-163; Avtorji / Authors: Mencinger Jože l .. 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Predmet temeljnega raziskovanja je bilo razvrščanje oseb v pravu na pravne osebe javnega in osebe zasebnega prava. Razvrščanje pravnih oseb na osebe javnega in zasebnega prava je postalo aktualno šele z odpravo družbene lastnine in z njo povezane družbene pravne osebe. Družbena pravna oseba je bila univerzalna pravna oseba za pridobitno in tudi za nepridobitno področje in ne glede na to, ali je šlo za premoženjsko (universitas bonorum, rerum) ali člansko (universitas personarum) združbo. Trihotomija razvrstitve pravnih oseb na javne in zasebne, pridobitne in nepridobitne ter na ustanove in korporacije se je zato v slovenskem pravu kot metodološki pristop pojavila šele po odpravi družbenolastninsko zasnovanega pravnega sistema, v začetku devetdesetih let. Razlikovanje med osebami javnega in zasebnega prava nima zgolj pravnometodoloških razlogov, ki so v nujnosti vnaprej postavljenih kriterijev razvrščanja pravnih področij in institutov. Razlikovanje izhaja iz različnih pravnih interesov (javni interes in zasebni interes), ki jim sledi ena in druga skupina pravnih oseb, to pa zahteva oblikovanje povsem različnih pravnih režimov (javno in zasebno pravo), s tem različnih pravnih institutov in zato tudi poimenovanj. Pravne posledice razlikovanja na osebe javnega in osebe zasebnega prava so raznovrstne. Nanašajo se predvsem na uporabo različnih pravnih režimov, ki veljajo za osebe javnega in za osebe zasebnega prava (na primer delovno versus uslužbensko pravo, upravni versus pravdni postopki, upravno statusno pravo versus civilno oziroma gospodarsko statusno pravo, upravni nadzor versus zasebno revidiranje). Pomen tega razlikovanja zato utemljeno narašča. Na področju korporativnega upravljanja oseb javnega prava, je nastal izjemen teoretični prispevek k razjasnitvi in enotnejši uporabi nekaterih pojmov in pravnih institutov, glede katerih v teoriji in praksi ni enotnih pogledov in uporabe. Izhajali smo iz predpostavke, da bi načelo numerus clausus statusnih oblik (tudi z vidika upravljana in vodenja) morali vzpostaviti v javnem pravu. De lege lata se to načelo tudi postopno uveljavlja na podlagi sprejete nove statusne zakonodaje o javnih skladih in javnih agencijah, de lege ferenda pa bo treba to še uveljaviti z novo zakonsko ureditvijo javnih zavodov in javnih podjetij. Teorije, ki smo jih primerjalno analizirali, se v prvi vrsti ukvarjajo z vprašanjem strukture odbora (eno ali dvotirni) in razdeljevanjem pooblastil med direktorski odbor in izvršilno upravo. Nekaj konceptov je namenjenih tudi iskanju rešitev za bolj učinkovit nadzor in obvladovanje uprave. Na podlagi analize navedenih teorij in z dodajanjem nekaterih sodobnih evropskih pogledov, so bili ustvarjeni novi teoretični pogledi na paradigmo korporacijskega upravljanja. ANG_ The core research subject was - among others - the classification of legal persons on private and public legal persons. In Slovenia, classification on the private and public legal persons became relevant after changing the system of socialistic self management to a democratic system in early 90's. Before that time a legal person was an universal term for economic and non economic sector, regardless if a person was a foundation (universitas bonorum, rerum) or a corporation (universitas personarum). In the Slovene legal system, the trihotomy of classifying the legal persons as public or private, profit or nonprofit, foundations or corporations became important as a methodological approach in the beginning of the 90's. Diversification between private and public legal persons is derived from different legal interests (public interest, private interest), which are followed by either a public or a private legal person. Because of this, interest based differentiation demands from a legal system a different legislative approach in formulation of legal regimes (public and private law) and therefore different legal institutions and different terminology. The legal consequences of differentiating between private and public legal persons are multiple. They can be observed in different legal regimes for public and for private legal persons (for example: labour versus administrative employment law, administrative procedure versus civil procedure, administrative corporate law versus civil corporate law, public auditing versus private auditing). According to this there is a question of validity of different forms of legal persons according to the constitutional rule of numerus clausus of legal forms. In the area of corporate governance of the public legal persons, we have clarified some key terms and their use in practice. We started with the assumption that the principle of numerus clausus of legal forms (also from a management viewpoint) should be established in public law as well. This principle is de lege lata gradually affirming itself, based on the new status legislation on public funds and public agencies, yet it will still have to be introduced de lege ferenda with the new legislation on public institutions and public enterprises. The issues, broadly discussed by the theory to which we have given some comparative analysis thus first relate to the issue of composition of the board (single or dual) and distribution of powers between boards and the board of directors and executive management. A number of concepts are devoted to finding solutions for more efficient supervision and monitoring of the management. Analysing the above presented theories and in addition some European theoretical, uptodate trends in modern corporate governance, the research project has contributed additional theoretical views to a modern corporate governance paradigm. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Na podlagi obsežne analize so bili oblikovani številni predlogi ukrepov v RS in EU. Predlogi so na voljo tudi izvršni in zakonodajni veji oblasti in lahko v mnogočem pripomorejo k posodobitvi in dvigu učinkovitosti korporativnega upravljanja v širšem smislu in s tem k dvigu konkurenčnosti gospodarstva in večji učinkovitosti javnega sektorja. V Sloveniji so vprašanja navzkrižja interesov urejena v Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Ne glede na to, prav zaradi izkušenj neupoštevanja teh priporočil bi bilo treba slediti zglede tistih držav, ki tovrstna vprašanja urejajo v zakonodaji; s spremembami ZGD-1 bi bilo treba zakonsko urediti predvsem naslednja področja navzkrižja interesov: - Direktorjeva dolžnost izogibanja položajem, v katerih bi bil njegov interes v navzkrižju z interesom družbe (izkoriščanje premoženja, informacij ali priložnosti); - Prepoved direktorjem, da vstopajo v razmerja, ki ustvarjajo navzkrižje interesov med njim in družbo; - Direktorjeve dolžnosti v primeru, da pride do navzkrižja interesov (dolžnost razkriti navzkrižje interesov članom družbe in dolžnost pridobiti soglasje od članov za določeno vrsto posla) ter - Dolžnosti večjih delničarjev ter povezanih oseb, ki pridejo v navzkrižje interesov. Delitev nalog in pooblastil med Unijo in državami članicami vodi k deljeni odgovornosti Unije in javnih oblasti držav članic, vendar pa podrobno določanje izvajanja in zagotavljanja teh storitev ostaja v pristojnosti držav članic. Slovenija je torej pred odgovornostjo voditi takšne politike in razviti takšno raven storitev na področju javnih služb, ki ustrezajo evropskim strokovnim standardom. Koncept EU odraža vrednote in cilje Skupnosti in temelji na celi vrsti skupnih elementov, ki vključujejo: univerzalne storitve, stalnost, kakovost storitev, cenovno dostopnost, kot tudi zaščito uporabnikov in potrošnikov. Raziskovalni projekt je prispeval k uveljavljenju teh ciljev, na naslednjih načelih: - Omogočiti državnim organom delovanje blizu državljanom, - Doseganje ciljev javnih storitev na konkurenčnih odprtih trgih, - Zagotavljanje kohezije in univerzalnega dostopa, - Vzdrževanje visoke stopnje kakovosti, zaščite in varnosti, - Zagotavljanje pravic potrošnikov in uporabnikov. ANG_ Final part of the research project contains proposals measures to be taken in Slovenia and the EU in the corporate governance area in the broad sense of the phrase. The proposals are available also to the executive and legislative branches of power, and can play an important role in updating and upleveling the corporate governance in the broad sense, leading to an increase in the economy's competitiveness as well as the public sector's efficiency. In Slovenia, the issues of conflict of interests are regulated by the Governance Code of the public joint stock company. Nevertheless, considering the experience of seeing these rules violated, we should follow the example of those countries that address such questions in their legislation. By changing ZGD-1 the following conflict of interest situations should be handled: - director's duty to avoid situations where their interests could be in conflict with the interests of the company (taking advantage of the assets, information or opportunities); - prohibition to the directors to enter into relationships that create conflicts of interests between then and the company; - director's duties in case of a conflict of interests (the duty to reveal the conflict of interests to the company members and the duty to acquire a consent from the members for specific types of business transactions; - dutiesof bigger shareholders and connected persons that find themselves in a conflict of interests. The division of tasks and powers between the European Union and the Member States leads to a shared responsibility of the Union and the public authorities in the Member States; Slovenia is thus confronted with the responsibilities to develop public policies and services, according to EU professional standards. The EU concept reflects the Community values and goals, and is based on a set of common elements, including: universal service, continuity, quality of service, affordability, as well as user and consumer protection. This research has contributed to the implementation of these goals in connection with the following principles: - Enabling public authorities to operate close to the citizens - Achieving public service objectives within competitive open markets - Ensuring cohesion and universal access - Maintaining a high level of quality, security and safety - Ensuring consumer and user rights 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje O o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Znanstveni monografiji „Korporativno upravljanje kot orodje za premagovanje krize" ter „Corporate Governance as a Tool for Economic Growth" sta nastali v okviru raziskovalnega projekta „Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovanje gospodarske in razvojne krize" ter predstavljata ključne ugotovitve članov projektne skupine. Ugotovljeno je bilo, da leži velik del razlogov za gospodarsko neuspešnost Slovenije v post-privatizacijskem obdobju v slabostih korporativnega upravljanja -predvsem državnega pa tudi zasebnega dela gospodarstva - in v neprilagojenem bančnem sektorju. Podani so konkretni predlogi, zlasti v smeri sprememb in razvoja korporacijske zakonodaje. Posebej je poudarjeno, da kodeksi in priporočila v slovenskem pravnem in širšem družbenem okolju nimajo želenega učinka, zato se priporoča zlasti pravno zavezujoče normativne pristope. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Rado Bohinc Znanstveno-raziskovalno središče Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche ŽIG Kraj in datum: Ljubljana liQ.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/20 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 5D-83-65-14-22-15-63-28-31-07-27-CB-0C-78-EE-5C-5B-CA-B6-51 Priloga 1 Znanstveni monografiji „Korporativno upravljanje kot orodje za premagovanje krize" ter „Corporate Governance as a Tool for Economic Growth" sta nastali v okviru raziskovalnega projekta „Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovanje gospodarske in razvojne krize" ter predstavljata ključne ugotovitve članov projektne skupine. Ugotovljeno je bilo, da leži velik del razlogov za gospodarsko neuspešnost Slovenije v post-privatizacijskem obdobju v slabostih korporativnega upravljanja - predvsem državnega pa tudi zasebnega dela gospodarstva -in v neprilagojenem bančnem sektorju. Podani so konkretni predlogi, zlasti v smeri sprememb in razvoja korporacijske zakonodaje. Posebej je poudarjeno, da kodeksi in priporočila v slovenskem pravnem in širšem družbenem okolju nimajo želenega učinka, zato se priporoča zlasti pravno zavezujoče normativne pristope.