"L U Č" POLJUDNO - ZNANSTVENI ZBORNIK i V. ZBRAL LAVO Č E R M E L J TRST 1929 KNJIŽEVNA DRUŽINA M 4f, {M/ iqsf TISKALA, IZDALA IN ZALOŽILA TISKARNA EDINOST' 'V TKSTU VSEBINA. Angelo Kukanja: Veliki fašistovski svet. . , Str. 5 Lavo Cermclj: Politično upravni in sodni pregled Julijske Krajine ob koncu i. 1928............„15 Angelo Kukanja: Olegislativniunifikaciji . . „ 36 France Brvk in Lavo Cermelj: Periodne publikacije ............. „45 F. B. : Knjižne izdaje v letu 1928 ....... „83 Priloga: Karta Julijske Krajine (Politično - upravni in sodni pregled po stanju 31. XII. 1928.) ANGELO KUKANJA : VELIKI FAŠ1STOVSKI SVET. Fašizem je v preteklem letu izvršil v državni uredbi Italije- velike in globoke izpremembe. Že od 1. 19$M. dalje je njegovo revolucionarno hotenje, ki je nameravalo spremeniti in izbrisati vse, kar je dišalo po bivšem demokratično-liberalnem duhu, šlo v premi črti dalje. Manj prema je bila ta 'črta v praktičnem reševanju te revolucionarnosti, kajti na razbitinah preteklosti se je njena ideologija le počasi tvorila in ustvarjala; dočim je bila prvotno le reakcija in kot taka naravno predvsem negativna, je pozneje, zlasti pa v preteklem letu, postala splošno konstruktivna. Fašizem je bil politična stranka, nastala v povojnem italijanskem kaosu, ko je nacionalni čut Italijanov silno utrpel in je državi grozila anarhija. Z državnim, nekrvavim udarom oktobra 1922. je fašizem prišel do vlade in je v nekaj letih izbrisal prejšnje politično in državno lice dežele. Izbrisal, toda ne še ustvaril novega! Fašizem ni hotel ostati samo politična stranka, bolj ali manj vplivna; na ruševinah je začel graditi novo državno uredbo in prekvaševati duhove. Od vsega početka je bilo jasno, da sloni fa-šistovska ideologija na avtoriteti.*) In to svojo ideologijo je prenesel tudi na državno uredbo v. onem trenutku, ko je pridobil vso oblast v svoje roke ter je postal neomejen gospodar položaja. Pa je fašizem šel še korak dalje, ko je proglasil svoja načela in *} Takole je rekel posl. Orano, poročevalec o zakonskem osnutku zakona o Velikem fašisitovskein svetu v poslanski zbornici: «,..ni bilo nikogar, ki bi si upal javno povedati, kar je v sebi veroval, dal je vse zlo v pomanjkanju enotnega načela v družbi ljudi, načela avtoritete, ki uresničeno vendarle iztrga oblast iz rok spreminljive usode nejasnih doktrin in socialnih stremljenj.« načrte za dogmatične in za državo edino rešilne. Kdor je proti stranki, je tudi proti državi. Ustvarila se je tako enačba: stranka = država. V tej pa ni prostora za človeka nasprotnega stranki, ker je obenem po enačbi tudi proti državi. Dosledno temu se je povzdignila država v novo bitje, katere pomen in cilji so zavzeli novo obliko. Verjetno je, da je taka miselnost povzdignila državno zavest do najviše mere... Enačba: stranka = država je bila'prvotno sicer že v praksi potrjena in posvečena misel, toda ni dobila še svoje državnopravne forme; in je zato tekla stranka vzporedno ob državi, seveda ne brez škode eni ali drugi tvorbi. Prevladovala je stranka in v tej kot najvišji izraz in odločilni organ Veliki faši-stovski svet. Nujno je bilo, da je prišlo pogosto do spora med Velikim fašistovskim svetom in državnimi oblastmi. In to je trajalo tako dolgo, dokler ni bilo formalno rešeno vprašanje Velikega fašistov-skega sveta. Zato je tudi posl. Orano rekel: «...da zakon (o ustavnem priznanju V. f. sv.) posveti in uzakoni ustavni položaj Velikega fašistovskega sveta, stapljajoč tako končnoveljavno nacijo, državo in stranko.« Ze spomladi lanskega leta je bila poslanska zbornica odobrila novi zakon o ljudskem zastopstvu, ki je docela izpremenil že stoletno v francoski revoluciji spočeto načelo ljudskega zastopstva*). V tem zakonu je tudi nejasno oči-tana vloga V. f. sv. Ze iz tega enostavnega razloga, da se je novi zakon o ljudskem -zastopstvu skliceval na neko še ne obstoječo ustavno določbo, je ideja o novi poslanski zbornici imela nasprotnike. Pa je ta uzakonitev V. f. sv. bila v okviru režimskega stremljenja, ki zavrača vsako zahtevo, da je vlada izraz od ljudstva izvoljenih zastopnikov. Pomislimo 1.) na zakon od 24. dec. 1925., štev. 2263 o delokrogu in prerogativah vladnega načelnika, prvega ministra državnega tajnika in 2.) na *) Glej: Jas. Jurca: Parlamentarna preuredba, «Luč» III. str. 3—11. zakon od 31. jan. 1926., štev. 100 o pravici izvrševalne oblasti, da izdaja pravne norme, in razumeli bomo, kako je reforma ljudskega zastopništva in uzakonitev V. f. sv. dosleden korak. Ti zakoni so viri novega fašistovskega ustavnega prava. Z zakonom od 24. dec. 1925. vlada ni več izraz in emanacija ali samo emanacija parlamenta, marveč je njena moč v njej sami in je le nekakšna vmesna oblast med krono in parlamentom, kajti prevzela je od obeh nekaj prej njima pridržanih pravic. Nadvse so pa povdarjeni delokrog in atributi predsednika vlade, ki ni več «primus inter pares», nekaka reprezentančna oseba vlade; na mesto prejšnjega predsednika je stopil prvi minister, načelnik vlade s povečanimi pravicami; on je odločujoča oseba, on daje direktive; in tudi kabineta ni več, kajti ne eksi-stira več kolegijalna odgovornost vlade napram parlamentu; nadomestila jo je odgovornost samo načelnika vlade, ne pred parlamentom, ampak kralju. Načelnik vlade pa izbira ostale ministre, ki so njemu odgovorni. Ta zakon je povrh tega podelil njegovi osebi posebne prerogative. Drugi zakon (od 31. jan. 1926.) sicer še vedno vzdržuje podmeno, da izvršuje kralj posredno po vladi eksekutivno oblast, toda vlada sme izdajati pravne norme, ki zadevi jejo: a) izvršbo zakonov; b) uporabo pravic, danih eksekutivni oblasti; c) organizacijo in delovanje državne uprave, uredbo njenega osobja, uredbo juridičnih oseb, izvzemši občine, pokrajine, javne dobrodelne ustanove in univerze. Izvrševalna oblast vlade zavzemlje vedno večji obseg. Veliki fašistovski svet je bil po pohodu na Rim sinteza fašistovskega gibanja, on je prav za prav vodil vlado in državo. Na tem mestu je treba povda-riti, da je ta vrhovni organ postavil temelje ne-le državnemu ustroju, ampak tudi fašistovskemu gibanju. Zapovrstjo je bil oče: milici, inozemskemu fašju, mladinskemu gibanju, parlamentarnemu in upravnemu delovanju, korporativni preuredbi drža- ve, novi volilni reformi, listini dela; vsi temeljni zakoni nove države so njegov zarodek in njegova izvedba. Zakon od 9. dec. 1928., štev. 2693 o uredbi in delokrogu Velikega fašistovskega sveta je dal temu dejstvu samo legalno obliko. Na drugi strani je uzakonitev tega načrta, kakor rečeno, tudi posledica zakona o političnem zastopstvu, ki daje V. f. sv. pravico odločati o kandidatni listi poslancev. (Izjava sen. Berio-ja, referenta o zakonskem osnutku o V. f. sv. v senatni zbornici.) Organsko bi bil moral biti odobren pred volilno reformo, ker je ta zakon pogoj onemu, kar je v senatu sen. Vitelli tudi povdarjal. Zakon od 9. decembra 1928., štev. 2693 z imenom: Uredba in delokrog Velikega fašistovskega sveta (Ordinamento e attribuzioni del Gran Consiglio del Fascismo) je bil objavljen v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale« od 11. dec. 1928., štev. 287 in je stopil v veljavo z istim dnem, kakor določa čl. 15. tega zakona samega. Zakon govori v 14 členih o namenu, sestavi in delokrogu V. f. sv. Namen. Namen V. f. sv. je izčrpan s 1. čl., ki pravi: Veliki fašistovski svet je vrhovni organ, ki ureja in izpopolnjuje vse delovanje režima, vzniklega iz okto-berske revolucije 1. 1922. Ima odločujočo besedo v slučajih, navedenih v zakonu in daje poleg tega svoje mnenje o vsakem drugem političnem, ekonomskem in socialnem vprašanju nacionalne važnosti, za katero je bil vprašan od vladnega načelnika. Na tem mestu naj navedem samo besede sen. Crispoltija (govoril je v senatu v prilog zakonskemu načrtu), ki je dejal, da hoče s svojimi besedami razpršiti dvome in skrbi onih, ki vidijo v V. f. sv. neko nadplast nad najvišjimi oblastmi in organi države. Rekel je, da ima V. f. sv. odločujoč glas samo v zadevah, ki so izven zakonodaje, ker je mnenje sveta odločujoče le glede poslanskih kandidatov in višjih mest v fašistovski stranki. Sestava. O sestavi V. f. sv. govorijo členi 2., 3., 4., 6., in 7.; Tsi razen šestega o tem, kdo je ali more biti član sveta, dočim govorita 0. in 7. o načinu priznanja oziroma o imenovanju članov. Člani za nedoločen čas so (čl. 4): 1) kvadrumviri pohoda na Rim; 2) oni, ki so v svojem svojstvu vladnih članov bili najmanj 3 leta člani V. t. sv.; 3) osrednji tajniki fašistovske stranke, ki so zapustili to funkcijo po 1. 1922.*) Člani radi svoje funkcije in za vso njeno dobe so (čl. 5): 1) Predsednik senata in predsednik posl. zbornice; 2) ministri državni tajniki; 3) državni podtajnik pri predsedstvu min. sveta; 4) vrhovni poveljnik prostovoljne milice za nacionalno varnost; 5) člani direktorija faš. stranke; (i) predsednik ital. akademije in predsednik faš. zavoda za kulturo; 7) predsednik nac. ustanove Balilla; 8) predsednik posebnega sodišča za zaščito države ; 9) predsedniki nac. faš. konfederacij pravno priznanih sindikatov; 10) predsednik nac. ustanove za kooperacijo**). *) S kr. dekretom od 21. jan. 1929. so bili priznani za člane V. f. sv. na podlagi tega člena pod točko 1) Gen. Italo Ealbo; drž. svetnik Mich. Balbo; gen. Em. De Bono; prof. De Vecchi; pod točko 2) Ing. Belluzzo; grof Ciano di Cortellazzo; prof. P. Fedele; dr. L. Federzoni; Giov. Giuriati; Dino Grandi; prof. Alf. Rocco; grof Giac. Suardo; pod točko 3) R. Farinacci; R. Forges Davanzati; Fr. Giunta; Nic. Siamsanelli. **) Z istim gori navedenim kr. dekretom je bilo priznanih 28 članov V. f. sv., ki spadajo pod ta člen. Omeniti je, da nista še bila vključena v to listo ne predsednik senata ne predsednik posl. zbornice; drugi iz razloga, ker je bila poslanca zbornica razpuščena. Tajnik V. f. sv. je vsakokratni tajnik faš. stranke (čl. 3). Vidimo torej, kako se prepletajo državni organi s strankami in da so zastopane v svetu vse insti-tucje, ki jih je ustvaril fašizem. Položaj fašistov «prve ure» pa je prominenten tudi po trajanju dobe članstva. Članstvo v čl. 3., 4. in 5. navedenim osebam prizna kralj s svojim dekretom na predlog vladnega načelnika; in na isti način se more to priznanje preklicati (čl. 6). Iz tega je razvidno, da je dan nekaterim privilegij za članstvo V. f. sv. Niso «de iure» člani sveta, vendar imajo ob danih pogojih neko prednost, ker se za take le priznajo in ne imenujejo. Toda število članov s tem ni izčrpano, kajti čl. 7. daje vladnemu načelniku pravico, da sme imenovati za člane V. f. sv. za dobo treh let, ki se lahko obnovi, one osebe, ki so si stekle zasluge za narod in fašistovsko revolucijo.*) Na isti način more vladni načelnik tako imenovane člane odstaviti. Poleg tega sme vladni načelnik poklicati v V. f. sv. k sodelovanju še druge osebe kot strokovnjake za razna vprašanja, ki so predmet razpravam. Ti strokovnjaki nimajo pravic članov. Predsednik V. f. sv. je vladni načelnik, prvi minister državni tajnik. On je predsednik V. f. sv. «de iure». Od njega je odvisno svetovo delovanje, kajti: on ga (V. f. sv.) sklicuje, kadar se mu zdi potrebno in mu določi dnevni red (čl. 2). Lahko pa določi predsednik za svojega namestnika tajnika V. f. sv., ki prevzame v takem slučaju vse njegove posle. Člani sveta smejo biti tudi senatorji in poslanci (čl. 8). Cl. 9 določa imuniteto članov, ki je ista kakor poslanska; V. f. sv. pa mora dati svoje dovoljenje, ako hoče faš. stranka disciplinarno postopati proti kakemu svojemu članu, ki je istočasno član V. f. sv. *) Vladni načelnik je z dekretom od 26. jan. 1929. imenoval za dobo treh let sledečih osem članov: dr. Gius. Botteri, dr. Aless. Chiocolini, prof. Enr. Corradini, prof. Alb. De Štefani, dr. Sa) o odnošajih med državo in sv. stolico; 7) o meddržavnih pogodbah, ki imajo za predmet izpremembo ozemlja države ali kolonij ali odpoved pridobitve. Čeprav se mora v teh zadevah vprašati svet le za njegovo mnenje, ki ne veže ne vlade ne parlamenta, vendar sluti lahko vsak, kak vpliv bo to imelo na nadaljni razvoj ustavnega prava. Poročilo vladnega načelnika, dodano zakonu o V. f. sv., pravi, da uvaja 12. člen po vzoru drugih držav kategorijo zakonov, ki imajo ustavno lice. Obvezno je mnenje svetovo in ker svet sklicuje in mu določa dnevni red vladni načelnik, je nemogoče, da bi prišel pred parlament kak zakonski osnutek za ustavne izpremembe brez privoljenja ali celo proti volji prvega ministra. Cl. 13. je v skladu z že omenjenim zakonom od 24. dec. 1926. o delokrogu vladnega načelnika; ne bosta več vladni načelnik in vlada zrcalo ravnotežja in politične smeri poslanske zbornice, ker po čl. 13 predloži V. f. sv. kroni na predlog vlad. načelnika seznam oseb, ki pridejo ob nezasedenosti mesta prvega ministra kot njegovi nasledniki v poštev. Toda čl. 13. raz- *) Med tem je bila posl, zbornica s kr. dekretom od 21. jan. 1929. razpuščena. Prve volitve po novem načinu bodo' 24. marca 1929. likuje dva seznama: enega za imenovanje vladnega načelnika, ki je neposredno odgovoren kroni, in drugega onih oseb, ki bi mogle prevzeti vladne funkcije. Zopet navajam ob tej priliki besede sen. Crispol-tija v senatu; rekel je približno takole: čeprav je V. f. sv. upravičen dati svoje mnenje v ustavnih zadevah, vendar ne more tvoriti ta pravica nevarnosti za ustavo, baš nasprotno. V. f. sv. predlaga kandidate na izpraznjeno mesto vladnega načelnika. Ta predlog krone niti najmanj ne veže. Kaj blizu je tedaj vprašanje: čemu torej V. f. sv., ako nič ne izpreminja? Ali ni odveč? Tega se je sen. Crispolti zavedal in njegov odgovor-zagovor je bil, da mora velika stranka, kakor je fašistovska, biti v državnem ustroju in ne izven njega. V. f. sv. na eni strani omogočuje in zasigura v državi nepretrganost režima, na drugi strani jamči mirno in moralno š'odelovanje stranke. Tajnike, podtajnike, upravnega tajnika in ostale člane faš. direktorija imenuje za dobo treh let vladni načelnik, potem ko je na podlagi čl. 13. dal V. f. sv. svoje priznanje (čl. 14). Zadnji odstavek tega 14. čl. daje osrednjemu tajniku faš. stranke možnost, da se udeleži sej ministrskega sveta. To se zgodi s kraljevim odlokom na predlog prvega ministra. Za sedanjega tajnika Turatija je stopila ta odredba že v veljavo. Podrobno delovanje V. f. sv., katerega zasedanja so tajna, bo določil pravilnik (čl. 10). Zakon o V. f. sv. je po tem, kar smo obrazložili, najboljši dokaz a enačbi stranka = država. Vsaka državna uredba je odraz miselnosti in pojmovanja narodovega o državi in njenih ciljih. Kako se bo ta veliki načrt izvršil in kako bo izvedba preustroja države učinkovala, to !)• naravno pokazala šele prihodnjost. LAVO ČERMELJ: POL TIČNO- UPRAVNI IM SODNI PREGI ED JULIJSKE KRAJ NE OB KONCU L. 1,928. Upravna razdelitev. V poldrugem letu, t. j, od časa, ko smo objavili v »Luči«1) preglednico občin Julijske Krajine, so se izvršile tolike in tolikšne spremembe, da ne bi več posebno koristilo, ako bi sledil dvema prejšnjima dodatkoma2) še tretji, temveč je povsem primerno, da podamo čitatelju popolno sliko sedanje razdelitve tega ozemlja, to pa tem bolj, ker kaže, da se bliža vrsta sprememb svojemu koncu. Najprej pa hočemo navesti vse spremembe, ki so nastale v drugi polovici 1928., kajti s tem bo preglednica le bolj jasna, ker ne bodo več potrebni razni dodatki in pripombe. Predvsem se je zmanjšala površina Pulske pokrajine na korist Reške pokrajine, kajti z zakonom od 4. X. 1928., štev. 23703) sta bili odcepljeni od prve in priklopljeni k drugi pokrajini občini Materija (Matteria) in Podgrad (Castelnuovo d'Istria) s površino 30.916 ha in z 12.54G legalnimi in 11.825 prisotnimi prebivalci. V načrtu je bila še večja sprememba: govorilo se je namreč tudi o prehodu otokov Cresa in Lošinja od ene k drugi pokrajini, tocla končno je ostalo pri omenjeni spremembi. Spremembe v obsegu občin so se vršile v vseh pokrajinah, ki prihajajo za naš članek v pošte v, ') «Luč», poljudno znanstveni zbornik I. 1927, str. 5—38. 3) «Luč», II. 1928., »fr. 103—108, in «Luž» III. 1928., str. 109—115. ®) G. U. št. 259. razen v Reški, kjer se je v preteklem letu izvršila le razmejitev nove občine Klana (Člana)4), ki je nastala 1. 1925. po odcepitvi frakcij Klana, Lisac in Skalnica od občine Matulje5). Ker podatki o novi razmejitvi niso bili objavljeni, ne moremo žal navesti natančne površine te občine. V Goriški pokrajini so se izvnšile sledeče spremembe: Priklopili so k občini Ajdovščina (Aidussina) odpravljene občine: Dol Otlica (Dol-Ottelza), Lokavec (Locavizza di Aidussina), Planina, Šturje (Sturia del-le Fusine) in Ustje (Ustie)6), (površina in število prebivalcev sta razvidni iz preglednice; radi tega izpustimo tu in pri naslednjih občinah tozadevne podatke); k občini Cerkno (Circhina) občino Šebrelje (Se-breglia)7); k občini Idrija (Idria) občine Čekovnik (Ceeoni-co), Dole, Ledine, Spodnja Idrija (Idria di Sotto) in Vojsko (Voschia)8); ter k občini Gorica (Gorizia) občino Vertojba (Ver-toiba in Campi Santi)9). Združene pa so bile: občini Temnica (Temenizza) in Vojščica (Vois-sizza di Comeno) v eno občino pod imenom »Temnica« («Temenizza») in s sedežem v Temnici10); občine Bajnšice (Santo Spirito della Bainsizza), Bate (Battaglia della Bainsizza) in Grgar (Gargaro) ■ v eno občino pod imenom «Grgar» («Gargaro») in s sedežem v Grgar ju*1); s) Kr. ukaz od 11. XI. 1925., št. 1715. (G. U. št. 239). «) Kr. ukaz od 15. XII. 1927., štev. 2602. (G. U. št. 13. od 1. 1928.) «) Kr. ukaz od 31. V. 1928 , št. 1510. (G. U. št. 162). ") Kr. ukaz od 7. VI. 1928., št. 1520. (G. U. št. 163). ») Kr. ukaz od 5. VII. 1928., št. 1795 (G. U. št. 185). ") Kr. ukaz od 25. X. 1928., št. 2520. (G. U. št. 276). '«) Kr. ukaz od 28. VI. 1928., št. 1683. (G. U. št, 176). ») Kr. ukaz od 28. VI. 1928., št. 1684. (G. U. št. 178). občine Brje (Boriano), Gabrovica (Gabrovizzaj, Gorjansko (Goriano), Komen (Comeno), Pliskovica (Pliscovizza della Madonna), Škrbina (Scherbinai in Veliki Bol (Bol Grande) v eno samo občino pod imenom «Komen» («!Comeno») in s sedežem v Komnu12); občine Bračan (Brazzan), Kormin (Cormons), in Medeja (Medea) v eno občino pod imenom «Kor-min» («Cormons») in s sedežem v Korminu13); občine Brestovica (Brestovizza in Valle), Opatje-selo (Opacchiasella) in Sela (Sella delle Trincee) v eno občino pod imenom «Opatjeselo» (((Opacchiasella«) in s sedežem v Opatjemselu14); in občini Corona in Marijan (Mariano del Friuli) v eno občino pod imenom «Marijan» (^Mariano del Friuli«) in s sedežem v Marijanu15). S tem bi bila ureditev občin v Goriški pokrajini zaključena. V Tržaški pokrajini so se združile občine Devin (Duino), Mavhinje (Malchina), Nabrežina (Aurisina). Slivno (Slivia) in Šempolaj (San Pelagio) v eno samu občino pod imenom «Bevin-Nabrežina» («Duino-Au-risina»).16) Sicer pa čaka v tej pokrajini še marsikatera občina na priključitev ali na združitev s kako sosednjo občino, tako predvsem občine: Bukovje (Bucuie), Doberdob (Doberdo del Lago), Štjak (San Giacomo in Colle) in Veliki Repen (Rupin Grande). V Pulski pokrajini sta se izvršili dve spremembi: Frakcija Rovinjsko selo (Villa di Rovigno) se je zopet povrnila od občine Rovinj (Rovigno) k občini Kanfanar (Canfanaro)17); 12) Kr. ukaz od 5. VII. 1928., št. 1796. (G. U. št. 185J. 13j Kr. ukaz od 3. VIII. 1928., št. 1933. (G, U. št. 198). ") Kr. ukaz od 5. VII. 1928., št. 1797. (G. U. št. 185). 15J Kr. ukaz od 3. VIII. 1928., št. 1932. (G. U. št. 198). l6) Kr. ukaz od 27. VII. 1928., št. 1940. (G. U. št. 198). ") Kr. ukaz od 20. VII. 1928., št. 1956. (G. U. št. 204). I F. — 17 — občina Draguč (Draguccio), ki je pred nekaj leti nastala po odcepitvi frakcij Draguč, Grimalda in Tibole od Buzeta, se je sedaj priklopila k občini Pa- zin (Pisino)18). Po vsej verjetnosti je s tem tudi v tej pokrajini razmejitev občin zaključena. Od občin anektiranega ozemlja, ki spadajo pod Videmsko pokrajino, sta se združili občini Naborjet (Malborghetto) in Ukve (Ugovizza-Valbruna) v eno občino pod imenom «Naborjet» (Malborghetto Val-bruna«) in s sedežem v Naborjetu19); ter občini Campolongo al Torre in Tapogliano v eno občino pod imenom «Campolongo al Torre» in s sedežem v Campolongo al Torre20). Neodločena je še usoda občin Ioaniiis in Visco. Julijska Krajina je štela ob času aneksije 249 občin, in sicer: Goriško-Gragiščansko 145 (Goriški okraj 47, Gradiščanski 20,. Sežanski 30, Tolminski •23 in Tržiški 25)v Istra 49 (Koprski 10, Lošinjski 4, Pazinski 7, Poreški 13, Pulski 7 in Vološki 8), Trst 1, od Koroške 7 občin Trbiškega okraja in od Kranjske 47 (od Idrijskega okraja 7 in od Postojnskega 40)21) Tem se je pozneje pridružila še ena občina: Reka, tako da je obsegala Julijska Krajina 250 občin. Od Dalmacije sta bili anektirani 2 občini. Število občin Julijske Krajine se je kljub temu, da je nastalo v tem času 8 novih občn (Beršeč, Klana, Nerezine, Slum-Lanišče, Sušnjevica, Draguč, Kačja vas in Ledine), od katerih so bile tri sicer zopet odpravljene (Draguč, Kačja vas in Ledine) skrčilo na 178, od katerih sta v Goriški pokrajini 42, v Pulski 40, v Reški 15, v Tržaški ?0 in v Videmski 11. «1 Kr ukaz od 4. X. 1928., št. 2415. (G. U. št. 267). 1» Kr. ukaz od 28. VII. 1928., št. 1598. (G. U. št. 170). 2») Kr. ukaz od 27. IX. 1928., št. 2378. (G. U. št. 263). '-'') Primerjaj «Luč» I. str. 6—9. SEZMAM OBČIN JULIJSKE KRAJINE IN ZADRA 31. decembra 1928. > Hfi OBČINA n ; Število Površina, prebivalcev ha - 1 legalno 1 prisotni Goriška pokrajina - Provineia di Uorizia i Ajdovščina — Aidussina 7025 6451 6203 2 Bovec — Plezzo 21164 4975 4111 3 Breginj — Bergogna 4135 2472 2297 4 Cerkno — Circhina 14778 7963 7560 5 Col — Zolla 6856 1923 1P87 6 Čepovan — Chiapovano 6298 3356 3097 7 Črniče — Cernizza Goriziana 5401 3494 3312 8 Črni vrh — Montenero d' Idria * 7008 3406 3241 9 Dobrovo — Castel Dobra 1641 2311 2278 10 Dolenje — Dolegna del Collio 3361 2707 2691 11 Dornberg — Montespino Fara — Farra d' Isonzo 2811 4467 4382 12 1013 1768 1766 13 Gorica — Gorizia 10203 44642 42260 14 Gradiška — Gradišča d'Isonzo 1075 4766 4717 15 Grahovo — Gracova Serravalle 6381 3269 3179 16 Grgar — Gargaro 9716 4387 4997 17 Idrija — Idria * 14419 10543 10440 18 Kal — Cul di Canale 3776 2666 2387 19 Kanal — Canale d' Isonzo 6499 4349! 4217 20 Kobarid — Caporetlo 16149 6789 6330 »1 Kojsko — San Martino Quisca 4225 6468 6258 22 Komen — Comeno 8037 6019 5575 23 Kopriva Capriva di Cormons 2014 4639 4571 24 Kormin — Cormons 3828 8579 8383 25 Marijan — Mariano del Friuli 834 1956 1917 26 Miren — Merna 1655 2743 2736 27 Opaljeselo — Opacchiasella 4750 2262 2124 28 Renče — Ranziano 1909 3765 3698 29 Rihemberg — Rifembergo 3691 3911 3754 30 Romans — Romans 2709 4249 4145 M Salona — Salona d' Isonzo 16567 1293 1076 32 Soča — Sonzia 5177 2547 2471 53 Sv. Križ — Santa Croce di Aidussina 3043 3294 3121 34 Sv. Lucija — Santa Lucia di Tolmino 9731 5835 5642 33 Sempas Sambasso 3502 3147 3054 36 Štanjel — San Daniele del Carso 3146 2218 2136 37 Ši. Vid — San Vilo di Vipacco 8858 2818 2706 38 Temnica — Temenizza 3480 1921 1603 *) Zvezdica pred številom, ki izraža površino, pomeni, da ni število natančno, temveč le približno. Natančnejši podatki niso bili še objavljeni. > OBČINA Površina ha Število prebivalcev i k?) legalno prisotni 39 40 41 42 Tolmin — Tolmino Trnovo — Tarnova della Selva Vipava — Vipacco Zagraj — Sagrado 14706 6359 4368 1317 6730 1488 5088 2018 6584] 1446 4962 1993 Celotna pokrajina 263615 209692 200707 1 Pulska pokrajina — Provincia di Pola ali Istria. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 50 31 32 Bale — Valle d'Istria Barban — Barbana d' Istria Boijun — Bogliuno Buje — Buie d' Istria Buzet — Pinguente Cres — Cherso Črni vrh — Verteneglio Dekani — Villa Decani Grožnjan — Grisignana Herpelje - Kozina — Erpetle - Cosina Izola — lsola Kanfanar — Canfanaro Koper — Capodistria Labin — Albona Mali Lošinj — Lussinpiccolo Marezige — Maresego Motovun — Montona Nerezine — Neresine - Novi grad — Cittanova d' Istria Oprtalj — Portole Osor — Ossero Pazin — Pisino Piran — Pirano Plomin — Fianona Poreč — Parenzo Pula - Pola Roč — Rozzo Rovinj — Rovigno Slum-Lanišče — Silun-Mont'Aquila Svelvincenat — Sanvincenti Sušnjevica — Valdarsa Šmarje — Monte di Capodistria 8231 10481 '13288 7844 •12609 28897 3760 •7193 6578 •7786 2929 •7473 •4060 20745 4910 3700 8850 •7684 2239 8804 *7257 34400 7973 8060 13903 22497 •6099 6174 *1)9768 5746 5548 3758 2550 456v 4041 7464 10329 7987 2862 6932 4026 2700 8fc08 3828 12489 13780 7529 3173 6401 2158 2258 5714 1024 19904 14799 4866 12473 49339 3230 10245 4097 3101 2293 4411 2597 4393 3825 7375 10049 7214 2825 6797 3992 2602 8457 3811 12654 14197 703) 3170 632i 2030 2221 5647 933 1415" 425« 1225X 4932f 30(r 1022, 384! 310j 212j 439^ ') Uradnih podatkov o površini te občine ni. Navedeno število je le pii-bli/.no izračunjeno. ------ Površina p-a K prebivalcev 't/3 J legalno prisotni; 33 Tinjan — Antignana 5532 4322 4218 34 Umag — limago 6206 c 435 6342' 35 Vele Lošinj — Lussingrande 2373 2260 2064 36 Vižinada — Visinada 6529 4517 440S 37 Vižnjan — Visignano d' Istria 6836 5138 5009 5fc Vodnjan — Dignano d' Istria 17340 10668 10536 39 Vrsar — Orsera 7748 5179 5171 40 Zminj — Gimino 8454 5824 1 5680 Celotna pokrajina 370262|293523; 287470 Reška pokrajina — Provincia di Fiume ali Carnaro 1 Beršeč — Bersezio del Quarnaro * 1779 1130 993 2 Jablanica -- Castel Iablanizza '') 3968 3242 3054 3 Jelšane — Elsane *3) 10310 3690 3379 4 Klana Člana * 1752 1861 1751 5 Knežak — Fontana del Conte 21164 4038 3719 6 Lovran — Laurana 2782 3838 3648 7 Materija — Matteria * 13699 4876 4566 8 Matulje — Mattuglie '10748 7340 7026 o Moščenice — Moschiena * 2910 2266 2067 10 Podgrad — Castetnuovo d'Istria 17217 7670 7259 11 Prem — Primano 2362 1661 1547 12 Reka — Fiume 1750 45857 45857 13 (Trnovo) — Vlila del Nevoso 5813 4595 4548 14 Veprinac — Apriano 4642 2762 2892 15 Volosko-Opalija — Volosca-Abbazia 207 5025 5062 Celotna pokrajina 101103 99851 97368 1 -) Površina frakcij Podgraje (Villa Podigraie) in Žabice 1 (Žabice Castel- vecchio), ki sla bili s kr. ukazom od 22. IX 1927 ši. 1859 (O. U. od 20. XI. 1927.) odcepljeni od občine Jelšane in prikoplieni k Jablanici, ni všteta. 3) Površina odcepljenih frakcij Podgraje in Žabice ni še odšteta Tržaška pokrajina — Provincia di Trieste 1 Britof — Cave Auremiane I 2247 1039 990 2 Bukovje - Bucuie 44991 637 598 3 Devin-Nabrežina — Duino-Aurisina 51861 4094 4085 OBČINA Površina ha Število prebivalcev legalno | prisoim 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Divača-Škocijan — Divaccia-San Canziano Doberdob — Doberdo del Lago Dolina — San Dorligo della Valle Dutovlje - Dutlogliano Fojan — Fogliano di onfalcone Gradež — Grado Hrenovice — Crenovizza Košana Cossana Lokev — Corgnale Milje — Muggia Postojna — Postumia Ronke — Ronchi dei Legionari Senožeče — Senosecchia Sežana — Sesana Slavina — Villa Sldvina Starancan — Staranzano Skocijan San Canzian d' Isonzo Sv. Peter — San Pier d' Isonzo Šmihel — San Michele di Postumia Štjak — San Giacomo in Colie Št. Peter na Krasu — San Pielro del Carso Tomaj — Tomadio Trst — Trieste Tržič — Monfalcone Turjak — Turriaco Veliki Repen =- Rupin grande Zgonik — Sgonico 6915 3036 1049 502 4153 5284 2568 2076 777 2134 11540 5357 5192 2507 4180 2044 1828 1369 3234 11548 10173 4924 1701 4628 7314 1672 6903 3682 5057 2016 1758 1373 3447 3448 908 1524 3704 2308 1460 769 7326 3105 3166 2027 9589 239627 1997 10863 528 1618 1598 991 3129! 1522 I 2865 516 5118 1834 2157 5219 2463 1769 1230 11484 4936 4846 1634 3605 190 1389 3386 1516 2131 797 3105 1853 238655 11838 1620 937 1458 Celotna pokrajina 123126 327724 325940 V Videmski pokrajini ali Provincia di Udine (Friuli), Ajel — Aiello Campolongo al Torre Chiopris - Viscone Červinjan — Cervignano del Friuli Ioannis Naborjet — Malborghelto Valbruna Oglej - Aquileia Ruda San VitQ al Torre 728 1713 1595 1090 1907 1832 903 1048 1022 2849 6358 6186 575 719 696 11734 1527 1407 8782 8779 8687 2424 4760 4713 1158 1822 1848 _o £ OBČINA Površina ha Število prebivalcev •in legalno 1 prisotni 10 11 12 Trbiž — Tarvisio Visco Pontebba4) *18078 352 6591 5863 5772 895 933 1029 1045 V Videmski pokrajini 55264 36420 35376 ■ "O Podatki za Pontebbo se ne nanašajo na vso občino, temveč samo na odpravljeni občini Pontabeij in Lipalja vas, ki sta bili priklopljen! k občini Pontebba. Zadrska pokrajina — Provincia di Zara 1 2 Laslovo — Lagosta Zadar — Zara 5267 5734 1605 1558 16650 17065 Celotna pokrajina 11001 18255 18623 Število občin se bo še nekoliko skrčilo, kakor smo že omenili pri posameznih pokrajinah. Število občin Zadrske pokrajine je ostalo ii#bo ostalo neiz-premenjeno. Število prebivalcev v gornji preglednici se nanaša na ljudsko štetje od 1. decembra 1921., le za mesto Reka na posebno štetje od 1. januarja 1925. Nova pokrajinska uprava. S kr. ukazom od 11. januarja 1923., štev. 91) sta bila raztegnjena na Julijsko Krajino italijanski pokrajinski in občinski zakon in k njemu pripadajoči privalnik (na Reko seveda šele po aneksiji iste2). Ob koncu leta 1923. je bil ta zakon temeljito izpreme-njen, enako nekoliko "pozneje pravilnik; 1. 1925. so bile objavljene določbe glede sestave pokrajinskega sveta (consiglio provinciale) in pokrajinske deputa- G. U. št. 9. od 12. I. 1923. -) Prim. «Luč» I. str. 19. ;1) Prim. «Luč» I. str. 20. cije (deputazione provinciale)3). Do volitev pokrajinskih svetov v pokrajinah Julijske Krajine pa sploh ni prišlo, dasi je ukaz, s katerim se je raztegnil pokrajinski zakon na nove pokrajine, določil v to svrho rok treh mesecev. Že v I. številki tega zbornika smo omenili, da do volitev pokrajinskih svetovalcev sploh ne bo več prišlo, in smo podprli to domnevo z besedami, ki jih je izrekel tedanji notranji minister Federzoni. Kar smo tedaj prerokovali, se je uresničilo. Z zakonom od 27. XII. 1928., štev. 2962*) je bila dosedanja pokrajinska oprava docela izpremenjena. Odpravljeni so izvoljeni pokrajinski sveti in od teh izbrane upravne pokrajinske cleputacije. Uprava bo odslej poverjena pokrajinskemu predsedniku in pokrajinskemu rektoratu, ki sestoji iz predsednika in določenega števila rektorjev. To število znaša v pokrajinah z več nego 600.000 prebivalcev osem, z več nego 300.000, toda manj nego HOO.OOO prebivalcev šest, v ostalih štiri, tako da bodo imeli rektorati v Goriški, Pulski, Reški in Zadrski pokrajini po štiri, v Tržaški šest in Videmski osem članov. * Predsedniku stoji ob strani podpredsednik, ki ga nadomestuje v slučaju odsotnosti in zaposlenosti in kateremu lahko predsednik odkaže posebne funkcije v pokrajinski upravi. Poleg gori omenjenih rednih članov ima vsaka pokrajina po dva namestna člana, ki stopita na mesto odsotnih ali upravičeno zadržanih rednih članov. Rektorat Goriške, Pulske, Reške in Zadrske pokrajine bo potemtakem štel v celoti (s predsednikom, podpredsednikom in namestnikoma vred) 8, Tržaške pokrajine 10 in Videmske 12 članov. Člani rektorata se ne izvolijo, temveč se vsi predsednik in podpredsednik, redni in namestili člani) imenujejo s kr. ukazi na predlog ministra za notranje zadeve. 4) G. U. št. 5 od 7. I. 1929. Izključene od takega imenovanja so vse one osebe, ki po enotnem besedilu občinskega in pokrajinskega zakona od 4. II. 1915., štev. 148. ne bi mogle biti izvoljene. Pač pa so lahko člani rektorata državni uslužbenci in tudi poslanci smejo obenem biti v kakem rektoratu. Služba vseh članov rektorata je brezplačna, le predsedniku in podpredsedniku sme minister za notranje zadeve v izjemnih slučajih in, ako to dopušča pokrajinska blagajna, nakazati odškodnino, ki gre na račun pokrajinske bilance. Predsednik in podpredsednik ter člani se imenujejo za dobo štirih let in smejo biti zopet potrjeni. . Predsednik in podpredsednik se pa tudi lahko vsak čas odstavita na predlog ministra za notranje zadeve s posebnim kr. ukazom. Proti takemu ukrepu nima prizadeti nobenega pravnega leka ne po upravni ne po sodni poti. Enako sme iz vzrokov administracije ali javnega reda biti na predlog ministra s kr. ukazom odrejen razpust rektorata. V takem slučaju se poveri pokrajinska uprava izrednemu komisarju, ki prevzame posle predsednika in rektorata. Zopetna vzpostavitev rektorata je določena v razpustnem odloku in v nobenem slučaju ne bo smela prekoračiti dobe enega leta. Proti razpustu ni dopuščena nobena pritožba. Pokrajinski predsednik upravlja vse posle, ki jih je občinski in pokrajinski zakon pridržal* pokrajinski deputaciji. Pokrajinski rektorat pa prevzame posle dosedanjega pokrajinskega sveta. Dočim so bile seje pokrajinskih svetov razen v izrednih slučajih javne, so seje pokrajinskega rektorata vedno tajne. Za sklepčnost se zahteva prisotnost vTsaj polovice rektorjev. Rektor, ki izostane brez utemeljnega vzroka od treh zaporednih sej, se na predlog ministra za notranje zadeve odstavi s kr. ukazom. Na sejah se sklepa z večino glasov, pri enakem številu glasov odločuje predsednikov glas. Vsi sklepi se morajo javno razglasiti. Sklepi postanejo polnomočni, ako jih ne zavrne prefekt, če so v nasprotju z zakoni. Zakon ne govori nikjer o kakem pokrajinskem svetovalstvu, ki bi ga tvorili zastopniki pravno priznanih sindikalnih organizacij. Za interese korpora-cij, ki obstojajo v posameznih pokrajinah, je pač po mnenju odločujočih krogov že zadostno preskrbljeno s pokrajinskimi gospodarskimi sveti. Z novim zakonom o pokrajinski upravi se odpravijo vse določbe občinskega in pokrajinskega zakona ter drugih zakonov, ki so v nasprotju z njim. Kdaj prenehajo dosedanje redne in izredne pokrajinske uprave (v naših pokrajinah poslujejo povsod le izredne kraljevske upravne komisije), se bo določilo s posebnim ukazom. Medtem pa ima vlada nalog, da izda vse potrebne in tudi morebitne dodatne odredbe za izvršitev tega zakona in da sestavi novo enotno besedilo vseh odredb o pokrajinski upravi. Ustanovitvi pokrajinskega predsedništva in rek-iorata je morala naravno slediti sprememba v sestavi pokrajinskega upravnega odbora (giunta pro-vinciale amministrativa), ki stoji kot upravna in sodna oblast nad občinskimi in pokrajinskimi upravami. Ta odbor kot upravno oblast so doslej tvorili prefekt k<5t predsednik, dva prefekturna svetnika, ki ju je ob začetku leta določil prefekt, ter štirje pravi člani, ki jih je imenoval pokrajinski svet. Poleg tega je prefekt imenoval še enega prefekturnega svetnika kot namestnika, pokrajinski svet pa še dva namestila člana, kateri so se pa udeleževali sej le v slučaju, da je bil eden od članov, ki so jih zastopali, zadržan. Ker ne obstoji več pokrajinski svet, se je moralo torej predvsem določiti, kdo imenuje odslej od njega prej določene člane. To vprašanje je uredil zakon od 27. X. 1928., štev. 3123.'). Eden od teh članov bo odslej vedno vsakokratni finančni intendant dotične pokrajine, drngi, takisto po svoji službi, prefekturni računski ravnatelj, tretji računski ravnatelj ali računski načelnik finančne intendance, četrtega člana pa določuje tajnik fašistovske stranke, imenuje ga pa kralj z ukazom na predlog notranjega ministra za dobo 4 let. Finančni intendant imenuje poleg tega ob začetku vsakega leta enega konceptnega uradnika in enega računskega uradnika finančne intendance vsaj osmega činovnega razreda za namestnika. Po tajniku fašistovske stranke se določuje in se imenuje s kr. ukazom slično kakor četrti pravi član še en hamestni član. Glede članov, ki jih določuje prefekt, pa je novi zakon veliko bolj natančen kot stari. Tako pravi izrecno, da je predsednik nadzorstvenega sveta prefekt ali njegov namestnik. Če je na prefekturi podprefekt -inšpektor, potem je le-ta že po svojem činu član nadzorstvenega sveta in imenuje prefekt ob začetku leta le še enega člana izmed prefekturnih svetnikov. V slučaju pa, da ni uradnika z gori navedenim činom, imenuje prefekt dva prefekturna svetnika za člana. Enako določuje prefekt ob začetku vsakega leta enega prefekturnega svetnika in enega prefekturnega računskega uradnika kot namestnika člana. Kot člani ne smejo biti imenovani: a) pokrajinski predsednik, pokrajinski podpredsednik in člani rektorata; b) podeštatje in člani občinskih svetoval-stev v glavnih mestih pokrajin; c) pokrajinski in občinski uslužbenci ali uslužbenci javnih dobrodelnih ustanov; d) osebe, ki ne morejo biti vpisane med porotnike. Pokrajinski upravni odbor kot sodna oblast sestoji iz prefekta ali njegovega namestnika kot predsednika, iz dveh sodnih svetnikov, ki jih ob začetku vsakega leta določuje prefekt, iz finančnega inten- r>) G. U. štev. 12 od 15. I. 1929. lan ta in od člana sveta, ki ga določuje tajnik faši-•-tovske stranke. V slučaju, da je eden od teh zadržan, prevzame njegove posle njegov namestnik. Zakon je stopil z dnem objave v uradnem listu, t. j. 15. januarja 1929. v veljavo. Sodna razdelitev. S kr. ukazom od 4. nov. 1928., štev. 23351) se je zenačila civilnopravdna zakonodaja v Julijski Krajini z zakonodajo u starih pokrajinah Italije. V veljavo stopi to zenačenje s 1. julijem 1929. S tem dnem ^e izvršijo tudi vse one spremembe v območju pri-zivnih dvorov, tribunalov in pretur, ki so bile že določene z raznimi prejšnjimi kr. ukazi. Do sedaj sta spadala vsa Julijska Krajina in Zader pod prizivni dvor v Trstu, le mesto Reka je imelo svojo preturo, svoj tribunal in svoj prizivni dvor. Preglednico vseh tribunalov in pretur in njih območja smo podali v prvem zvezku tega Zbornika (str. 30—33). S kr. ukazom-zakonom od (i. decembra 1928., štev. 27432), ki je stopil v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu, (za popolno izvedbo tega zakona potrebne, odredbe, ki jih predvideva čl. 11. tega zakona, niso bile še objavljene), se je odpravil samostojni prizivni ivor za Reko in se je ustanovila na Reki sekcija tržaškega prizivnega dvora, ki je odvisna od trž. priz. dvora, in so se tej sekciji podredili tribunah v Puli, Reki in Zadru. Tako bodo odslej ti tribunah le posredno zavisni od Trsta. Po čl. 4. kr. ukaza od 24. III. 1923., štev. 6013) bi moral Videmski tribunal preiti od Beneškega prizivnega dvora pod Tržaški dvor in po čl. 2. kr. ukaza od 30. decembra 1923., štev. 27854) bi se moralo isto zgoditi s tribunaloni v Tolmezzu. Ako se ta dva člena resnično izvršita, potem ostane vse ozemlje Julijske Krajine in Zadra pod pri- G. U. št. 257 od 5. XI. 1928. 2) G. U. št. 291. od 15. XII. 1928. 3) G. U. št. 92 od 19. IV. 1923. 4) G. U. št. 306 od 31. XII. 1923. zivnim dvorom v Trstu, in sicer tribuna)i v Gorici, Kopru, Tolmezzu, Trstu in Vidmu neposredno, tribu-nali v Puli, Reki in Zadru pa posredno po sekciji tega prizivnega dvora na Reki. Če se pa odredba teh dveh členov ne izvrši, ho pripadal del Julijske Krajine pod prizivni dvor v Benetkah, kajti v smislu kr. ukaza od 31. V. 1928., št. 1320"') preide Červinjanska pretura pod Videmskš tribunal, Trbiška pretura pa pod Tolmeški tribunai. občina Chiopris-Viscone se podredi preturi v Palma-novi in s tem tribunalu v Vidmu, odpravljeni občini Pontabelj in Lipalja ves pa bosta tvorili skupno z občino Pontebba, h kateri sta bili priklopljeni, del območja preture v Huminu (Gemoni) in s tem Tol-meškega tribunala. Da ni ta druga možnost po vsem izključena, izhaja že iz gibanja, ki je nastalo v zadnjem času v pravniških krogih v Vidmu za podreditev Videni -skega tribunala pod Trst. Ta možnost pa je tudi drugače utemeljena, saj je bil 51. 4 kr. ukaza od 24. III. 1923. že s kr. ukazom-zakonom od 6. decembra 1928., štev.' 2749 bistveno iz-premenjen, kajti po prvem ukazu bi moral Zadrski tribunal po zenačenju civilno-pravdne zakonodaje preiti pod prizivni dvor v Jakinu (Ancona), z drugim ukazom pa je bil podrejen odseku tržaškega prizivnega dvora na Reki. Kar pa je posebno razburilo duhove v Vidmu, je bil kr. ukaz od 2. XII. 1928. (brez številke)6) na podlagi katerega se odcepi s 1. jan. 1929. Videmska pokrajina iz območja šolskega skrbništva za Julijske* Krajino in Zader v Trstu, s katerim je tvorila dosedaji enoten delokrog, ter se zopet podredi šolskemu skrbništvu v Benetkah. S tem preidejo seveda tudi vse one po svetovni vojni anektirane občine, ki so bile vključene v Videmsko pokrajino, pod šolsko oblast v Benetkah. Ta sprememba na šolskem polju, ki se 5) G. U. št. 148. od 26. VI. 1928. «) G. U, št. 8 od 10. I. 1929. utemeljuje s topografskimi in prometnimi vzroki, pa zna imeti za seboj slično spremembo na sodnem polju. Če pride do tega, potem preidejo ravnokar omenjene občine tudi na sodnem polju i^od Benetke. Z njimi pa preide tudi ena občina iz tržaške pokrajine, namreč Gradež, ki je bil svoječasno odvzet Tržiški preturi in podrejen Červinjanski. Seveda velja to samo za slučaj, da ne vključijo zopet te občine v Tržiški sodni okraj. Za podreditev Videmskega tribunala pod Tržaški prizivni dvor se je izjavil tudi generalni državni pravdnik Mandruzzato v svojem govoru ob otvoritvi novega pravnega leta 10. jan. 1929. S kr. ukazom od 31. V. 1928. pa so bile odrejene še druge spremembe v območju tribunalov, ki stopijo v veljavo z zenačenjem civilno-pravdne zakonodaje. Preturi v Bistrici (Villa del Nevoso) in Voloskem-Opatiji se izločita iz območja Koprskega tribunala in s tem prizivnega dvora v Trstu in se podredita Reškemu tribunalu in tako tudi Reškemu prizivne-mu dvoru, odnosno medtem ustanovljenemu odseku Tržaškega prizivnega dvora na Reki. Buzetska pretura pa je prešla od Pulskega tribunala pod Koprski. Z združitvijo dveh ali več občin so nastale naravno tudi marsikje spremembe v sodnih okrajih. Te spremembe so urejene po čl. 7. više gori omenjenega kr. ukaza od 31. V. 1928., stopijo pa v veljavo še-le s posebnim ukazom. Nove občine, ki so tako nastale, spadajo namreč pod tisto preturo, pod katero je spadala doslej važnejša občina, ako gre za združitev dveh občin; če pa je nastala nova občina po združitvi več občin, spada tja, kamor je spadala doslej večina občin. Nekatere take spremembe smo že omenili v III. zvezku Zbornika «Luč», hočemo pa jih radi popolnosti tu še enkrat navesti. Odpravljena občina Lokovec, ki je bila združena s čepovanom in Tribušo, preide iz kanalskega sodnega okraja pod goriški; Gaberje, ki so bile priključene k Štanjelu, iz ajdovskega sodnega okraja pod komenski; in Trnovo, ki je sedaj združeno s Kobaridom, iz bovškega sodnega okraja pod tolminski. O Lipalji vesi smo že više gori govorili. Na novo omenimo sledeče spremembe: Občina Draguč, ki je bila priključena k Pazinu, preide zopet iz buzetskega sodnega okraja pod pa-zinski; Šebrelje, ki so bile priklopljene k Cerknemu, preidejo iz tolminskega sodnega okraja pod idrijski; Grgar, ki je bil združen z Banjšicami in Batami v eno občino pod imenom «Grgar», preide iz goriškega sodnega okraja pod kanalski, kamor so spadale že Banjšice in Bate; slično bi morala občina Opatjeselo, ki se je združila z Brestovico in Selo v eno občino pod imenom ^Opatjeselo«, preiti iz goriškega sodnega okraja pod komenski, toda ni izključno, da bo ureditev drugačna, da bosta namreč morda odpravljeni občini Bre-stovica in Sela prešli pod goriški sodni okraj, kajti po številu prebivalcev nadkriljuje Opatjeselo obe občini skupaj, ki sta bili z njim združeni. Sledeča preglednica podaja sliko razdelitve sodnih okrajev po zgoraj navedenih spremembah, ki pa stopijo v veljavo šele s 1. julijem 1929., nekatere morda celo pozneje. Občina Opatjeselo je bila v svojem novem obsegu všteta v komenski sodni okraj. V priloženi karti pa so po tej preglednici začrtane meje posameznih sodnih okrajev. Označeni so tudi sedeži pretur, tribunalov in pri-zivnih dvorov s posebnimi znaki, ki jih tolmači ključ na karti sami. PRIZIVNI DVOR V TRSTU. PRIZIVNEMU DVORU V TRSTU so naposredno podrejeni tribunah v Gorici, Kopru, Tolmezzu, Trstu in Vidmu. Pod Goriški tribuna! spadajo preture v Ajdovščini, Bovcu, Gorici, Gradiški, Idriji, Kanalu, Komnu in Tolminu. Ajdovska pretura obsega občine: Ajdovščina, Gol, črniče, Rihemberg, Sv. Križ, Št. Vid in Vipava, Bovška pretura: Bovec in Soča, Goriška pretura: Cepovan, Dornberg, Gorica, Kojsko, Miren, Renče, Šempas in Trnovo, Gradiška pretura: Fara, Gradiška, Marijan, Romans in Zagraj, Idrijska pretura: Cerkno, Črni vrh in Idrija, Kanalska pretura: Dobrovo, Grgar, Kal, Kanal in Salona, Komenska pretura: Komen, Opatjeselo, Štanjel in Temnica, Korminska pretura: Dolenje, Kopriva in Ivormin, Tolminska pretura: Breginj, Grahovo, Kobarid, Sv. Lucija in Tolmin. Pod Koprski tribunal spadajo preture v Bujah, Buzetu, Kopru, Motovunu in Piranu. Bujska pretura obsega občine: Btije, Črni vrh, Grožnjan, Novigrad in Umag, Buzetska pretura: Buzet, Roč in Slum-Lanišče, Koprska pretura: Dekani, Herpelje-Kozi-na, Koper, Marezige in Šmarje, Motovunska pretura: Molovun, Oprtalj, Vižnjan in Vižinada, Piranska pretura: Izola in Piran. Od Tolmeškega tribunala prihajata za nas v po-štev samo preturi v Gemoni in Trbižu. Pod Genionsko preturo spada iz od nas omenjenih občin le Pontebba, in tudi ta le v toliko, v kolikor sta ji bili priključeni občini Pontabelj in Lipalja ves. Pod T r b i si k o preturo spadata, občini Na-borjet in Trbiž. Pod Trbiško preturo spadata občini Na-Senožečah, Sežani, Trstu in Tržiču. Postojnska pretura obsega občine: Bukovje, Košana, Postojna, Slavina, Šmiliel in Št. Peter na Krasu, S e 11 o ž e š k a pretura: Britof, Hrenovice in Senožeče, Sežanska pretura: Divača-Škocijan, Du-tovlje, Lokev, Sežana, Štjak, Tomaj, Veliki Repen in Zgonik, Tržaška pretura: Dolina, Milje in Trst, Tržiška pretura: Devin-Nabrežina, Doberdob, Fojan, Ronke, Starancan, Škocijan, Sv. Peter, Tržič in Turjak. Od območja Videmskega tribunala prihajata v poštev le preturi v Červinjanu in Palmanovi. Červinjanska pretura obsega občine: Ajel, Campolongo al Torre, Červinjan, Gradež, Ioan-nis, Oglej, Ruda, San Vito al Torre in Visco. Preturi v Palmanovi pa je bila pride-Ijena občina Chiopris-Viscone. III. - 33 — ODSEKU TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA DVORA NA REKI so podrejeni tribunali v Puli, Reki in Zadru. Pod Pulski tribunal spadajo preture v Cresu, La-binu, Malem Lošinju, Pazkiu, Poreču, Puli, Rovinju in Vodnjanu. Creska pretura obsega občino Cres, Labinska pretura občini: Labin in Plomin, Malološinjska pretura občine: Mali Lo-šinj, Nerezine, Osor in Vele Lošinj, Pazinska pretura: Boljun, Pazin, Sušnje-vica, Tinjan in Žminj, Po reška pretura: Poreč in Vrsai1, P u 1 s k a pretura: Pula, Rovinjska pretura: Bale, Kanfanar in Rovinj, V o d n j a 11 s ka pretura: Barban, Svetvince-nat in Vodnjan. Pod Reški tribunal spadajo preturt v Bistrici (Villa del Nevoso), Reki in Voloskem-Opatiji. Bistriška pretura obsega občine: Jabla-nica, Jelšane, Knežak, Materija, Podgrad, Prem in Bistrica-Trnovo (Villa del Nevoso). Reška pretura: Reka, Volosko-opatijska pretura: Beršeč, Klana, Lovran, Moščenice, Matulje, Veprinac in Vo-losko-Opatija. Pod Zadrski tribunal spadata preturi na Lasto-vem in v Žadru. Lastovska pretura obsega občino La-stovo, Z a d r s k a pretura pa Zader. Popravki. Ob zaključku tega članka bi radi popravili nekatere napake, ki so se prezrle v članku «PoIitično-upravna razdelitev Julijske Krajine v razvojnem pregledu do 31. maia 1927.» («JLuč» I.) Na str. 24. se glajsi število prisotnih prebivalcev občine Morar 743 mesto 343. Na str. 25. je legalno število prebivalcev občine Vojščica 444 mesto 544. Na str. 28. je celotna površina Tržaške pokrajine 123126 ha mesto 122326 ha. Na str. 28. je število prisotnih prebivalcev občine Chio-pris - Viscone 1022 in ne 1023. Na str. 30. ®e mora, kar izhaja že iz vsebine same, od navedenih tribunalov, ki so podrejeni prizivnemu dvoru v Trstu, črtati Reški tribunal. Na istr. 32. pa se mora zadnja vrstica n&d črto glasiti takole: Trst: Dolina, Milje, Trst. V dodatku k ravnokar omenjeni razpravi v «Luči» III. naj se popravijo podatki pod črto tako-le: Na str. 111. «) Kr. ukaz od 28. XII. 1927., št. 2518 (G. U. št. 8 od 11. I. 1928.). Na str. 111. 18) Kr. ukaz od 11. III. 1928., št. 544 (G. U. št. 78 od 2. IV. 1928.). Na str. 112. ") Kr. ukaz od 29. III. 1928., št. 807 (G. U. št. 99 od 27. IV. 1928.). Manjše tiskovne pogreške si je čitatelj gotovo že sam popravil. V pričujočem članku pa je v pregledu sodnih okrajev občina Dobrovo pomotoma zašla pod Kanalsko preturo, mesto pravilno pod Korminsko preturo, kakor je razvidno tudi na karti. ANGELO KUKANJA: 0 LEGISLAT1VNI UN1F1KACIJI. O predmetu, ki mu je ime dano z gornjim naslovom, je težko pisati v zbornik s pridevkom «poljud-no-znanstveni». Težko namreč pisati tako, da bi zadovoljil prvemu kakor drugemu delu zbornikovega pridevka; kajti pravniku ne bo treba mojega članka, da se pouči o legislativni unifikaciji, širšemu občinstvu pa podati dovršeno sliko kr. dekreta od 4. novembra 1928. (ki je unifikacijo izvedel), upoštevajoč pri tem posamezne pravne institute, bi i šlo preko okvira tega zbornika i bi za to ne bile moje moči dovolj ne. Omejil se bom radi tega na predzgodovino legis-lativne unifikacije, omenil bom vzroke in gibala za unifikacijo, one, ki se navajajo, in one, ki so nujne, da potem preidem na kraljevi dekret, ki je to unifikacijo določil; od njega bom obdelal le prvo poglavje, od drugega poglavja — prehodne in izvršilne določbe mu je ime — le, kar je najpotrebnejše, ker je to že oni del unifikacije, ki ima za lajika toli nepotrebne prtljage, in ker bi tega dela ne mogel izčrpati Vse to brez presojanja o dobrih in slabih straneh te unifikacije! Pravo je vedno kos narodne duše? je odraz njegovega nazora in ideala o pravičnosti, precejenega skozi sito zgodovinskih, socialnih, zemljepisnih iti drugih mnogoštevilnih prilik. Zato je vedno nastalo kočljivo vprašanje, ko je prišel gotov narodov del; živeč v določeni državi s svojim pravom, v okvir druge državne uredbe z različnim pravom. Pravo pa, kakor rečeno, ni samo abstraktna miselna zgradba, marveč je v največji meri prepojeno z življenjsko dejstvenostjo. Radi tega pride ob takem dogodku, da govorim določeno, kakor je bila aneksija naših krajev v državni okvir kraljevine Italije, ne samo do udara dveh različnih pravnih sistemov, marveč tudi do gospodarskih posledic takega udara. Škoda je na obeh straneh: na gospodarsko močnejši in na gospodarsko šibkejši strani. Razumljivo je, da vsaka vlada hoče v svoji državi, in sicer v vsej državi enotno pravo, da stremi k unifikaciji prava, in to predvsem iz političnih vzrokov. Seveda te unifikacije ne sme takoj izvršiti, ker bi preživo ranila duh ljudstva in hudo zadela njegove materialne interese s takim postopanjem. Zgodaj že je nastalo za Italijo važno vprašanje o izenačenju in razširjenju italijanskega prava na po svetovni vojni pridobljene kraje. Še celo med svetovno vojno je bila v Rimu posebna komisija pod predsedstvom posl. Simoncellija, ki se je bavila s primerjalnim študijem italijanskega in avstrijskega prava1). L. 1919. se je bavilo s tem vprašanjem vrhovno vojaško poveljstvo, odnosno vojaški guverner v Trstu, pozneje Osrednji urad za nove pokrajine, odnosno generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo, ki je izdal celo vrsto dekretov za zasebno pravne vsebine. Ti so bili večinoma prehodnega značaja, ker so jih rodile povojne razmere, vendar so se že oslanjali na italijansko pravo in njegove institute.2) Konservativna težnost, ki je ob takih prilikah razumljiva, spomin na dolgi rok petih let, ki je po-(ekel od 1. 1866. do 1. 1871., predno je bilo razširjeno italijansko pravo na beneško in mantovansko deželo, pridobljeno 1. 1866., in končno pomisleki politične narave, vse to je po aneksiji naših krajev oviralo in zakasnilo od italijanskih vlad hoteno legislativno unifikacijo. J) G. Pitacco, Passione Adriatica, Bologna 1928., stran 261. -) Glert; Dr, Matej Pretner, Pravni pregled 1. 1920. v zasedenem ozemlju, «Pravni vestnik», I, letnik, 1. štev., stran 14, 2. štev, stran 1. Ko govorimo o unifikaciji prava, moramo imeti pred očmi obe njegovi glavni veji: javno in zasebno pravo. Radi enega izmed prvih pravnih načel vsake države, katero ne dovoljuje, da v eni državi vlada javno pravo druge države, je bilo potrebno, da se v nove pokrajine uvede ital. javno pravo, kar se je postopoma tudi izvršilo. In tako je pri nas že nekaj let v veljavi ital. javno pravo in sicer: ustavno, upravno, kazensko in davčno, izvzemši pri tem civilno pravdni red.3) Pa tudi ital. zasebno pravo je polagoma pronicalo v avstrijsko zasebno pravo in izpodrinilo nekatere njegove institute. Vsi oni instituti avstr. zas. prava, ki se ne skladajo z duhom in načeli ital. prava, so bili odpravljeni in nadomeščeni z normami istega instituta ital. prava.4) *) Pripomniti je, da so mišljene pod pojmom «nove pokrajine®, ki se ga poslužuje italijanski zakonodajalec, prvotno Julijska Krajina in Tridentinska Benečija ter italijanski del Dalmacije, pozneje pa še mesto Reka. — Italijanska listava od 4. marca 1848. je bila razglašeni v Julijski Krajini s kr. dekretom od 30. dec. 1920., št. 1902., «Gazzetta Ufficiale» od 20. jian. 1921., št. 16., dočim je bila v Tridentinski Benečiji razglašena že 26. oktobra 1920. S kr. dekretom od 19. junija 1921., štev. 317, objavljenim v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale® cd 22. julija 1921., štev. 172 so stopili v veljavo v novih pokrajinah is 1. januarja 1922. italijanski tiskovni zakoni. S kr. dekretom od 23. junija 1921., štev. 887., «Gazzetta Ufficiale» od 15. julija 1921., štev. 166, sta bila uvedena ter sta stopila v veljavo s 1. januarja 1922. v Julijski Krajini ital. kazenski zakonik iz 1. 1889. in ital. kazenko pravdni red iz 1. 1913. S kr. dekretom od 22. septembra 1922., štev. 1304, »Gazzetta Ufficiale» od 14. okt. 1922., štev. 242, ki je stopil v veljavo en mesec po objavi, je bil razširjen na nove pokrajine zakon o javni varnosti od 30. fiunija 1889., štev. 6144. S kr. dekretom od 11. januarja 1923., štev 9. »Gazzetta Ufficiale« od 12. jan. 1923., štev. 9, sta bila raztegnjena na nove pokrajine občinski in pokrajinski zakon in njegov pravilnik. Na Reki je bila razglašena ustava s kr. dekretom od 20. marca 1924., štev. 351. *) Naj navedem samo nekatere važnejše odredbe v tem oziru: kr. dekret od 6. avgusta 1922., štev. 1289, je razširil na naše kraje drugo knjigo ital. trgovinskega zakonika, nanašajočo se na pomorsko trgovino in plovbo; kr. dekret od 21. nov. 1922., štev. 1685 je uvedel norme civilnega zakonika o Čl. 6. kr. dekreta-zakona od 31. avgusta 1921. štev. 1269 je določal, da ne stopijo v veljavo tudi v novih pokrajinah zakoni in ukazi, objavljeni po aneksiji zasedenega ozemlja in oni, ki se po tem dekretu v bodoče objavijo v kraljevini, ako niso vsebovali izrecno nasprotne določbe. Ker je vedno bolj napredovalo izenačenje zakonodaje med starimi in novimi pokrajinami in ker je to izenačenje imelo vedno bolj napredovati, je navedeni 81. 6 izgubljal na pomenu; zato je bil s kr. dekretom od 7. jan. 1923., štev. 26, objavljenim v uradnem listu «Gazzetta Uf-ficiale» od 20. jan. 1923., štev. 16, že skoro brezpredmetni člen 6. imenovanega dekreta-zakona razveljavljen. S tem je bil zopet storjen nov korak k izenačenju. Novi zakoni in ukazi so veljali od tedaj naprej brez izjeme tudi za nove pokrajine. Bil pa je drug tehten razlog, da se je čakalo z tmifikacijo. Že dolgo je bilo italijansko pravo potrebno reforme.5) Reforma prava je postulat novih teorij in novega, položaja socialno-pravnega značaja. mladoletnosti; kr. dekret od 7, junija 1923., štev. 1245 je uvedel zakon o državljanstvu; kr. dekret od 22. aprila 1923., štev. 893 predhodne določbe civilnega zakonika; kr. dekret od 20. marca 1924., štev. 419 norme o izvršitvi razsodb tujih držav; kr. dekreta od 24. setp, 1923., štev. 2013 in 20. marca 1924., štev. 352 pa sta uvedla norme o družinskem pravu. 5) Italijanski civilni zakonik je iz I. 1865., stopil je v veljavo 1. jan. 1866. Je kopija znamenitega Napoleonovega zakonika iz 1. 1804., ki je stopil v eno rimsko pravo, ki je bilo v veljavi v Južni Franciji in germansko običajno pravo, veljavno v severnih francoskih pokrajinah. Avstrijski občni državni zakonik je iz 1. 1811. in je zmes rimskega, germanskega in kanonskega prava. Razlika med obema je prvič tam, kjer je dalo gotovini institutom avstr. obč. drž. zak. smer kanonsko pravo, ki ga v italijanskem zakoniku ni, in potem, v kolikor je bilo v posameznih institutih podlaga v ital. zakoniku ali rimsko ali germansko pravo, v avstrijskem obč. drž. zakoniku pa ravno narobe. Ital. trgovinski zakonik je bil odobren s kr. dekretom od 31. oktobra 1882. Osvojil si je načela modernega nemškega prava. Najgloblja in najdalekosežnejša pa je gotovo razlika v civilno-pravdnem redu. Ital, civilnopravdni red je bil odobren istega dne kot civilni zakonik; razen nekaterih poznejših izprememb je ostal isti do danes, dočim je bil avstrijski civilno pravdni red reformiran 1. 1895. Prvotno so mislili najprej zakonike reformirati in jih nato raztegniti na novopridobljene pokrajine ter tako izvesti ligislativno unifikacijo. Nikakor ni namreč kazalo, da bi se provizorično razširili na nove pokrajine stari zakoniki, ki bi se morali po svoji reformi zopet preklicati in umakniti novim; doseglo bi se na ta način samo motenje interesov prebivalcev in ustvarilo utis legislativne nestalnosti. Ge vzamemo v poštev še dejstvo, da so doživeli stari ital. zakoniki radi posebnih naknadnih zakonov velike izpremembe, tedaj bi bila razširitev starih zakonikov že iz golj tehničnih razlogov nepriporočljiva in težko izvedljiva"). Medtem je čas hitel: za reformo zakonikov je bilo poleg dolgotrajnega študija potrebno še iskustvo in pretehtanje avstrijskega prava, v katerem je nekaj pravnih institutov, zlasti zemljiška knjiga, ki bi lahko oplodili italijansko pravo. Toda fašistovska vlada ni hotela več odlašati s tako važnim političnim korakom, kakor je unifikacija^ vsega prava v mejah kraljevine Italije. In mesto prvotnega načrta, da bodi reformirani zakonik tisti, ki izenačuje vso Italijo v pravnem oziru, je dala novim pokrajinam nadomestilo v obliki raztegnitve sedanjih ital. zakonikov na nove pokrajine. Ta namen je seveda naletel na nasprotnike in ravno tako na zagovornike. Prvi so dejali, naj se počaka, da se zakoniki reformirajo, drugi so trdili, da je poleg politične nujnosti še gospodarska potreba tista, ki sili vlado k temu koraku. In tako je izšel kr. dekret od 4. novembra 1928., štev. 2325, ki je bil objavljen v uradnem listu «Gaz-zetta Ufficiale» od 5. nov. 1928., št. 257. Dekretu je dodano poročilo pravosodnega ministra Rocca, naslovljeno na kralja. Da je izšel dekret 4. novembra, ko proslavlja kraljevina Italija obletnico zmage, in da je izšel ob 6) La riforma dei Codici nella relazione dell'on. Aldo Oviglio, Raccolta degli atti legislativi per le nuove provincie (gennaio-aprile 1923.). Bibl. giur. deir«Osservatore Triestino». desetletnici te zmage, je le še bolj poudarilo politično ozadje tega koraka. Minister govori v uvodu svojega poročila o počasnem, a stalnem prodiranju ital. prava v nove pokrajine. Omenja, da se je to prodiranje ustavilo v zasebnem pravu le ob patrimonialnem pravu in civilnem procesu, ker je bilo koristno čakati na izid reforme zakonikov. Toda toli hvalisano avstrijsko pravo, pravi pravosodni minister, ni izpolnilo svojih nalog in obljub in politični razlogi so pritisnili, da se unifikacija izvede. Nič manj niso k tej odločitvi pripomogli gospodarski razlogi. Pomanjkljivosti avstrijskega prava v pogodbenih, meničnih, konkurz-nih in eksekutivnih normah so bile hude ovire za uspešen razvoj gospodarskih odnošajev med starimi in novimi provincami. V takem položaju ni bila raztegnitev domovinskih zakonikov (codici patri) «sam6 politično potrebna in neodložljiva po desetih letih aneksije, marveč tudi edino pravilno postopanje, stremeče za tem, da se uglasi gospodarstvo novih pokrajin z onim ostale nacije radi čim boljše utrditve kredita v pokrajinah samih.» Raztegnitev pa ni smela biti ne absolutna ne mehanska, marveč je morala biti organska, da se tako, če že ne onemogoči, pa vsaj zmanjša zmeda, ki nastane ob prehodu iz stare v novo legislacijo. Zato so se ohranili nekateri stari avstrijski instituti, ki so ali globoko vkoreninjeni v ljudski zavesti, ali ki jih bo ital. zakonodajalec sprejel v reformirani zakonik; tudi prehodne odredbe za izvršitev odloka o legislativni unifikaciji so bile tako formulirane, da ohranijo in upoštevajo kolikor mogoče že prej pridobljene pravice. Dekret od 4. nov. 1928. šteje 63 člene in je razdeljen v dve poglavji; prvo (čl. 1—6): vsebuje določbe za fegislativno unifikacijo (Disposizioni per 1'unficazio-ne legislativa), v drugem (čl. 7—63): so prehodne in izvršilne norme (Disposizioni transitorie e di attua-aione). Kakor sem že v uvodnih besedah napisal, ne more in noče ta članek obdelati drugega poglavja. Čl. 1. pravi: Na ozemlje, anektirano od kraljevine Italije s členom 3. zakona od 20. septembra 1920.. štev. 1322.7) in zakona od 19. decembra 1920., štev. 17788) in členom 2. kr. dekreta-zakona od 22. februarja 1924., štev. 2119) so razširjeni in stopijo v njem v veljavo s 1. julija 1929. z onimi deli, ki niso bili že prej raztegnjeni na podlagi prejšnjih odredb: I.) Civilni zakonik, odobren s kr. dekretom od 25. junija 1865., štev. 2358; II.) trgovinski zakonik, odobren s kr. dekretom od 31. oktobra 1882., štev. 1062; III.) civilno pravdni red, odobren s kr. dekretom od 25. junija 1865., štev. 2366; IV.) zakon od 16. feb. 1892., štev. 261 in pravilnik, odobren s kr. dekretom od 26. dec. 1892., štev. 278 o kompetenci sodnika-spravnika (conciliatore), zakon od 28. julija 1895., štev. 455 o sodnem spravni-štvu; nadalje zakoni in pravilniki (ki jih tu ne navajam z datumi) o uredbi notariata, notarskih arhivov, o honorarjih odvetnikov-prokuratorjev (procu-ratore legale, posebna oblika pravnega zastopnika, ki je avstrijsko pravo ne pozna) ter o pravnem zastopstvu pred preturo in o brezplačnem pravnem zastopstvu; peti oddelek IV. dela uvaja kot posledico razširitve ital. prava vse določbe o sodni uredbi in določbe generalnega sodnijskega pravilnika z onimi ') Zakon o odobritvi mirovne pogodbe, sklenjene med Italijo in Avstrijo v Saint-Germainu-en-Laye-u 10. sept. 1919. in o aneksiji zasedenega ozemlja. Čl, 3. tega zakona se glasi: Ozemlje, dodeljeno Italiji s to pogodbo in akti, ki ji sledijo, tvori integralni de! kraljevine Italije. 8) Odobritev rapallske pogodbe. Čl. 3.: Kraljeva vlada je pooblaščena razglasiti v anektiranem ozemlju ustavo in ostale zakone kraljevine in izdati potrebne določbe, da se spravijo v soglasje z obstoječo legislacijo v tem ozemlju in posebno z njegovo pokrajinsko in občinsko samoupravo. ") Zakon, ki odobruje pogodbo, podpisano v Rimu 27. jan. 1924., med Italifo in kr. S. H. S., s katero je določeno, da tvori mesto Reka in ozemlje dano Italiji, integralni del kr. Italije. dodatnimi zakoni in pravilniki, ki so v sodni upravi pisarniške in osobniške narave. Tako je prvi odlokov člen določil: prvič: ozemlje, za katero se unifikacija izvrši, drugič: datum, s katerim stopi leg. unifikacija v veljavo (1. julija 192!).) in tretjič: obseg te unifikacije. Raztegnitev zakonikov in zakonov je treba smatrati za organsko, to se pravi, da so istočasno z njimi raztegnjeni vsi izvršilni pravilniki in vsi zakoni, ki so izpremenili ali izpopolnili določbe zakonikov in gori navedenih zakonov, ali pa, ki se nanašajo na tvarino, predmet zakonikov in zakonov. (Zadnji odstavek 1. čl.). Seznam teh izpreminjajočih zakonov je bil nemogoč, ker je ugotovitev tihe derogacije ali abrogacije (derogazione e abrogazione tacita) potom poznejšega zakona delo sodnikove interpretacije legislativnih določb. Pravosodni minister pa je vendar v svojem prej omenjenem poročilu dodal seznam najvažnejših teh izpreminjajočih zakonov, ki seveda' sodnika niti najmanj ne more vezati pri njegovi interpretaciji zakona. Dekret prizna dobroto nekaterih institutov avstrijskega prava s tem, da jih ohrani tudi za bodočnost. Prešli bodo gotovo v ital. reformirano pravo. Zemljiška knjiga kot sredstvo publicitete pravic na nepremičnini daleko presega sorodni ital. institut takozvanega prepisa (trascrizione). Zato je legislator la institut, ki ga Italija že pozna v svojih kolonijah Libiji in Eritreji, otel. Razumljivo je, da se bodo morali i ta institut in radi njega gotove norme civilnega zakonika spremeniti, kar se bo zgodilo s posebnim zakonom (čl. 2). V trgovinskem pravu se je smatralo za pravilno, da se ohrani družba z omejeno zavezo, ki je ital. pravo ne pozna in ki so gotovo uspešno zabranila zlorabo malih anonimnih družb. (čl. 3). . Ravnotako ohranjuje čl. 4. uredbo dosedanje tržaške blagovne borze in borzno razsodišče. Uredba borznega razsodišča je bila predmet študija komisije za reformo zakonikov in gotovo bo borzno razsodišče našlo svoje mesto v novem ital. pravu. Procesne norme borznega razsodišča se bodo morale tekom treh mesecev, počenši z dnem promulgacije dekreta, spraviti v sklad z ital. pravom. Ker je razumlijvo, da kr. dekret v svojem dm-gem poglavju o določbah za izršbo ne izčrpuje vseh možnosti, ki se lahko pojavijo v bodočnosti, daje člen 5. pravosodnemu ministru pooblastilo, da izda vse one dodatke in izpremembe za izvršbo, ki se bodo pokazale kot potrebne. Zadnji člen (čl. 6) prvega poglavja odpravlja vso prejšnjo legislacijo, ki tvori predmet novih zakonov, razen v kolikor dekret izrecno ne ohranjuje starih institutov. Malo mi je govoriti o drugem poglavju kr. dekreta: o prehodnih in izvršilnih določbah. Poglavje je razdeljeno v tri sekcije, v katerih se zapovrstjo obdelujejo instituti iz civilnega, trgovinskega in procesnega zakonika. V njih jepovedano vse ono, kar je povečini prehodnega značaja in bo izgubilo svojo veljavo v teku časa, ko izgine zadnja sled norm avstrijskih zakonikov. FRANCE BEVK in LAVO ČERMELJ: • PERIODNE PUBLIKACIJE. Izmed tridesetih slovenskih periodnih publikacij, ki so izhajale po vojni v Julijski Krajini, smo v zadnjem «Zborniku» predstavili čitateljem deset mesečnikov*); ostalo nam je še nekaj mesečnikov in vrsta drugih listov, ki jih podajamo to pot, da bo slika povojnih slovenskih periodnih publikacij v Julijski Krajini popolna. Dodali smo pregled hrvatskih periodnih publikacij. Natančnejše vsebine pri vseh listih naravno ne bomo navajali. Podali bomo vsaj važnejši del vsebine le pri mesečnikih «Pravni vestnik», »Učiteljski list» in »Zbornik svečenikov sv. Pavla», pri gospodarskih mesečnikih bomo našteli le glavne sotrud-nike. Pri ostalih listih smo se omejili z malimi izjemami na gole podatke. Za .tiste liste, kateri so doživeli le nekaj številk, je bilo še te težko dobiti. Listov, ki so izhajali od časa do časa v eni sami številki ter niso imeli značaja redno izhajajočega lista, nismo omenili. Med temi so razni «Misijonski listi», ki so izšli ob raznih cerkvenih priložnostih; prodajali so jih na cerkvenih vratih. Prinašali so misijonske članke in slike, tiskala jih je Katoliška tiskarna v Gorici. Na tem mestu omenimo mimogrede tudi, da se tiska v Katoliški tiskarni v Gorici že četrto leto »Nedelja«, mesečnik za versko izobrazbo. Ta list je namenjen kot nabožni in družinski mesečnik Koroškim Slovencem. Poleg nabožnih člankov prinaša list tudi pesmi, povestice in prosvetno poučne spise. List. je začel izhajati leta 1926. *) France Bevk: Periodne publikacije «Luč» III. str. 38—74. V Vidmu izhajajoči list «La camicia nera» je prirejal v letu 1926. tu pa tam tudi slovensko izdajo, a z italijanskim naslovom, neredno sicer, dokler ni slednjič popolnoma prenehala. Slovenske. Čuk na palci. «Cuk na palci», humoristični list, je začel izhajati 1. julija 1922. kot polmesečnik. Izdajala in tiskala ga je Narodna tiskarna v Gorici, urejeval ga je France Bevk, leta 1924. deloma tudi Matko Lovko. Z letom 1923. je list začel izhajati trikrat na mesec, v letu 1924. je postal tednik. Izhajal je na osmih, desetih, deloma tudi na dvanajstih straneh male folio oblike. Spočetka so sodelovali pri njem z nekaterimi risbami Veno Pilon, Maksim Gaspari, Špacapan in Čargo. List je prinašal humor in satiro, pesmi in prozo, humoreske in smešnice, ponajveč prevode svetovnih humorističnih pisateljev: Marka Twaina, Čehova, Averčenka in drugih. Prinesel je tudi več izvirnih humoresk izpod peresa listovega urednika, Fr. Starovaškega, Draga Bajca, Matka Lovka in drugih. V podlistku je bilo priobčenih nekaj kratkih komedij, ki so pozneje izšle v tisku. List je izdal tudi tri letnike «Čukovega koledarja«. Bil je zelo razširjen, tiskal se je celo v več kot desetih tisočih izvodov. Zadnja številka lista je izšla 20. aprila leta 192(i. Istega dne je bil aretiran urednik radi nekega šaljivega vojaškega dopisa in je odsedel štiri mesece ječe. Pozneje tiskarna lista ni hotela več izdajati. Doživel je pet nepopolnih letnikov. Kot štirinajstdnevnik je stal L 10, kot tednik L 15 letno. Belo. «Delo» je bilo glasilo komunistične stranke Italije. Začelo je izhajati leta 1919. Sprva je izhajalo večkrat na teden, pozneje (1. 1924.) je bilo tednik, še bolj pozno — leta 1026. — je izhajalo neredno ob priložnostih. Proti koncu leta 1906. je list prenehal izhajati. Izdajalo ga je «1. O. komunistične stranke Italije«. Odgovorni uredniki so mu bili: poslanec Gius. Bellone, Vekoslav Rovan in Lojze Mokole. Tiskala je «Delo« tiskarna S. Spazzala v Trstu. Naročnina je znašala L 10 letno. (Podatki pomanjkljivi!); Edinost. «Edinost« je s podnaslovom «glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice« začela izhajati v Trstu 8. januarja leta 1876. in sicer sprva kot pol-mesečnik v četrtinski obliki vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Izdajalo jo je »Politično društvo Edinost«. Urednik prvih listov je bil Franc Cegnar. Leta 1880. je začel list izhajati enkrat na teden. Leta 1883. dvakrat na teden z enkratno tedensko prilogo «Novičar». List se je tiskal sprva v Lloydovi tiskarni, pozneje v tiskarni Viktorja Dolenca, dokler si ni ustanovil lastno tiskarno. Leta 1894. je začela »Edinost« izhajati dnevno. Leta 1898. se je iz tedanjega konsorcija, ki je izdajal list, stvorila tiskarska zadruga in s tem je dobila «Edinost» svojo tiskarno v ulici Torre bianca. Leta 1904. je bila tiskarna premeščena v Narodni dom, kjer je ostala do leta 1914., ko se je kupila hiša v ulici Sv. Frančiška Asiškega številka 20., kjer se nahaja tiskarna še danes. List se je tiskal spočetka v pet sto izvodih, a je dosegel predvojne naklade šest do osem tisoč izvodov, ob posebnih prilikah celo dvanajst in petnajst tisoč izvodov. V zadnjih letih svetovne vojne se je moral format lista skrčiti na četrtinko. V taki obliki je izhajala «E.» tudi neposredno po vojni, a kmalu je zadobila zopet prvotni format, tiskala pa se je samo na dveh straneh in le ob nedeljah na štirih. Toda tudi te so bile po večini močno pobeljene od preventivne cenzure. Pozneje je list izhajal trikrat na teden (ob nedeljah, torkih in četrtkih) na štirih straneh, v posebnih prilikah tudi v večjem obsegu. List se je kljub številnim napadom na tiskarno in vsem zaprekam silno razširil med slovansko prebivalstvo, tako da se je proti koncu tiskal v 8000 izvodih ob delavnikih in v nakladi do 10.000 ob nedeljah. List se je vedno strogo držal svojega prvotnega programa, ki se je glasil: svobodoljubnost, miroljubnost, boj za narodne pravice in dramljenje ljudstva. Od 23. do 26. oktobra 1923. je morala «Edinost» po ukazu tržaškega prefekta od 22. oktobra 1923., št. 041-5323 izhajati z italijanskim in slovenskim besedilom enake vsebine in v enakem .obsegu ter z ital. besedilom na prvem mestu. V povojni dobi so bili uredniki lista Makso Cotič, ki je postal pozneje ravnatelj lista (sourednik je bil tedaj Anton Ekar), dr. Engelbert Besednjak in prof. Filip Peric. 17. januarja 1926. je izšla ob petdesetletnici lista posebna spominska številka «Edinosti», ki podaja ne samo zgodovino lista, temveč tudi novejšo zgodovino Slovencev v Trstu in Slovanov na Primorskem sploh. Zadnja številka «Edinosti» (štev. 210, letnik 53.) je izšla 4. septembra 1928. 17. avgusta je bila namreč «Edinost» zaplenjena. 4. septembra je bil odgovorni urednik prof. Peric v drugič opominjan, istega dne je bila «Edinost» zopet zaplenjena in še istega večera je prejel prof. Peric odlok, s katerim je tržaški prefekt preklical njegovo priznanje kot odgovornega urednika. S tem je moral list prenehati. V 1. 1926. je od 31. marca dalje prinašala ((Edinost« dvotedensko prilogo «Za našo deco» na osmih straneh četverke. Prvi dve in zadnji dve strani so prinašale pesmi, povestice in pravljice za otroke. Notranje štiri strani pa so bile pravi abecednik, ki naj bi slovensko deco učil Citati tudi materinšičino. V to svrho je prinašala 6. stran navodila za stariše i« starejše brate in sestre, kako naj postopajo pri ps- učevanju najmlajših. Iz teh prilog je nastala knjiga «Prvi koraki«. Jubilejna številka o petdesetletnici je izšla tudi kot posebna publikacija. O ponatisih iz «Edinosti» poglej »Knjižne izdaje» v «Luči» I., II. in IV. Odgovorni urednik «Edinosti» je bil do 31. avgusta 1922. Štefan Godina, od 1. sept. 1922. do 23. julija 1924. Ante Gerbec, od 24. julija 1924. v skladu z novim tiskovnim zakonom glavni urednik prof. Filip Peric. Naročnina je znašala do 31. jan. 1926. L 60, pozneje L 75 letno. Gmajna. »Gmajna« je bila med drugimi eden izmed tistih drznih poizkusov posameznikov, ki so hoteli ustvariti svoj list brez vsake idejne zaslombe ljudstva, a se jim je poizkus ponesrečil. List je začel izhajati v Gorici v januarju 1922. kot tednik. Izšlo je kakih sedem številk. Po krajšem persledku je «Gmajna» v marcu zopet zagledala beli dan, takrat po načrtu izdajateljev kot dnevnik, ki pa je imel silno kratko življenje. Že z drugo številko je prenehal namreč izhajati. Letna naročnina mu je bila določena na L 25. »Gmajna« je izhajala v obliki folio. Izdajal jo je konsorcij «Gmajne». Tiskala se je v tiskarni Juch v Gorici. Ustanovitelj in urednik ji je bil Nino Furlan. List je hotel biti «kritik razmer in glasnik slovenske inteligence«. (Podatki nepopolni!) Goriška Straža. »Goriška Straža« je začela izhajati leta 1918. iu je izšlo pred koncem vojne 13 številk. Ob okupaciji je morala prenehati in je začela znova izhajati 2. oktobra 1919. Od tega letnika je izšlo 13 številk. Izdajal jo je konsorcij «Goriške Straže«. Izhajala je spočetka enkrat na teden, pozneje, v kolikor so gmotne razmere dopuščale, tudi dvakrat na teden. List sta ure- IV. - 49 - jevala spočetka župnik C. M. Vuga in Milan Brajda do jeseni 1919. Pozneje je sprejel uredništvo Jos. Rud. Levpušček, ki ga je obdržal do leta 1921., ko je prevzel uredništvo France Bevk, kateremu je v poletju 1922. sledil Leopold Kemperle, ki je obdržal uredništvo in odgovorno uredništvo z malo izjemo in izmenoma z dr. Engelbertom Besednjakom in Rihardom Orlom do zadnjega. List je tiskala spočetka Narodna tiskarna v Gorici, ki pa je leta 1922. v jeseni tisk odpovela, nakar se je list preselil v tiskarno Silvija Spazzala v Trstu, se vrnil v januarju leta 1924. v tiskarno Juch v Gorici in se od tam čez osem mesecev preselil v Katoliško tiskarno, v kateri se je tiskal do zadnjega. Zadnja številka lista, ki pa je bila zaplenjena, je izšla 9. novembra 1928. Tedaj sta bili dve številki — 87. in 88. — zaporedoma zaplenjeni in je bil list že dvakrat opominjan, nakar je oblast vzela na podlagi tiskovnega zakona Leopoldu Kemperlu odgovorno uredništvo in je list moral prenehati izhajati. List je tedaj doživel enajst nepopolnih letnikov. 19. oktobra 1923. je prejela «Goriška Straža« od goriškega prefekta ukaz, da mora od tedaj dalje objavljati poleg slovenskega besedila tudi italijanski prevod, in sicer na prvem mestu in v enakem tisku. Odlok je bil teden dni pozneje preklican. Ko je «Goriška Straža« izhajala dvakrat na teden (ob sredah in petkih) je znašala naročnina L 15, ko je bila tednik, L 12. Poleg tega je dobil vsak naročnik brezplačno »Goriško pratiko«, ki jo je izdajala »Goriška Straža« za svoje naročnike. Goriški Slovenec. «Goriški Slovenec« je začel izhajati 26. junija 1919. in je izhajal dvakrat na teden. Naročnina je znašala 10 lir. Tiskala ga je tiskarna Juch v Gorici. Upravitelj in urednik je bil beneški Slovenec Karol Jušič. List je hotel «braniti in pospešiti stanje v deželi slovenskega ljudstva« — in da govorimo v listo-\-em slogu — «razglasiti želje raznih občin in drugih skupščin«; |>ozival je begunce, naj jim pišejo, da bodo »skrbeli za našit njih sorodnike in prijatelje«. Med sotrudniki lista je bil že takrat Josip Peternel, ki je {►ostal s 56. številko lista 26. julija 1919. tudi njegov izdajatelj; upravnik in odgovorni urednik je bil še nadalje Jušič. št. 39 od 14. avgusta 1920. je bila zadnja. List je prenehal izhajati sam od sebe. Gospodarski list. «Gospodarski list» je bil glasilo Zadružne zveze v Gorici. Začel je izhajati v začetku leta 1922. in je izhajal do meseca februarja leta 1928., ko ga je ustavil tedaj imenovani komisar Zadružne zveze Pe-trella. Izšlo je torej šest letnikov in dve številki. Letna naročnina je znašala L 12. Tiskala ga je prvotno Narodna tiskarna, pozneje Zadružna tiskarna odno-sno - kakor se je čez nekaj časa imenovala - Katoliška tiskarna. Obsegal je letno okrog 250 strani, posamezna številka 20 ali 24 strani velike osmer-ke. List se je pečal z vsemi panogami kmetijskega gospodarstva, posebno z živinorejo in ži-vinozdravništvom, mlekarstvom, poljedelstvom in vrtnarstvom, sadjarstvom, vinogradništvom in čebelarstvom. Priobčeval je lepe zadružne članke, odgovarjal je na vprašanja iz srede naročnikov, objavljal tržne cene in mnogoteri gospodarski drobiž. Prvi letnik je uredil Polde Kemperle, pol četrtega in petega inženjer France Pegan, vse ostale pa inženjer Josip Rustja. Glavni sotrudniki lista so bili uredniki, dalje dr. Tone Ravnik, David Doktorič, dr. Josip Ger-feic, Cerne, inž. Anton Podgornik, inž. Pegan, agr. J ust Ušaj, dr. Peter Vallig, France Magajna, frančiškan Donat Jug in še nekateri sotrudniki z dežele. Gospodarski vestnik. «Gospodarski vestnik» je začel izhajati kot meseč"-uik v obliki osmerke (z drugim letnikom v obliki velike osmerke) na 20 straneh in platnicah, 1. oktobra 1923. in sicer, kakor je pisal sam v «Uvodni besedi», kot naslednik »Primorskega gospodarja«, ki j« pre nehal izhajati 30. junija 1915. in tudi z njegovim namenom, «pospeševati namreč razvoj in razmah našega kmetijskega udejstvovanja in gospodarstva sploh, bodriti našega kmeta v njegovem težkem poklicu in pomagati mu z nasveti, da bo njegov trud v čim večji meri poplačan.« List je bil v I. letniku (ki je obsegal samo 3 številke), II. in III. letniku glasilo «Slovenskega kmetijskega društva v Gorici«, »Slovenske čebelarske zadruge v Gorici«, «Tržaške kmetijske družbe v Trstu« in »Zadružne zveze v Trstu«. Izdajatelj in lastnik mu je bil tedaj «Konsorcij Gospodarskega Vest-nika«; odgovorni urednik Viljem Dominko. Tiskala ga je Narodna tiskarna v Gorici. S IV. letnikom je postal »Gospodarski vestnik.» le glasilo ((Zadružne zveze v Trstu«, ki ga je tu li dalje izdajala. Odgovorni urednik mu je ostal V. Dominko. Tiskarna pa je s V. letnikom spremenila jvoje ime: iz Narodne tiskarne je postalo Odlikovano r.i n: O austrijsko-talijanskom opombe-nom pootupku te o odnošaju istih prama platežnom nalog« čl. 98 zakona o upisu (Legge dal Registro); O austr, ugarskotni i talij, obrtnom i soc. zakonodavstvu, Privatnoslužbeni ugovor po novom zakonu od 15. nov. 1924, br. 1825, i odnosni par-bieni postupak; dr. J o s. W i 1 f a n: Začasna ustavitev zastavnih in prekluzivnih rokov po zakonodajnih ukrepih 1. 1919 in 1920, Iz pima o občinskih užitkih; dr. Jože Žontar: O nečedni tekmi. Letnik 1926: dr. B o r. F u r 1 a n: O izvršljivosti jugoslov. razsodi v Italiji, Kreditne listine v načrtu ital. trg. zakonika; dr. S t. L a p a j n e: Teorija adekvatne kavzalnosti, Haaški konvenciji o učinkih sklenitve mednarodnega zakona na osebno- in imo-vinskopravne odnošaje zakopcev dd. 17. jul. 1905. in o uravnavi razvoda in ločitve takega zakona dd. 12. junija 1902, Haaški dogovor o preklicu in sličnih skrbstvenih ukrenitvah: dr. Mat. Pretner; Katere vode so javne in kdo ima pravico do ralbe in oddajanja istih v smislu kr. odloka-zakona od 9. 10. 1926, štev. 2161, Formalnosti pri rekurzu na državni svet kot sodno oblast, Dodatek k temu članku; dr. J o a k. R a ž e m: Vzdrževalna dolžnost sorodnikov po ital. civilnem-zakoniku; dr. T. S.: Sodne odločbe; dr. Raj ko Še stan: O civilnom statusu uopče te obzirom na odredbe kr. ukaz« 24. s*ept. 1923, br. 2013; Vlado Valenčič: Občina in samouprava. Letnik 1927: Dr, Mat. Dolenc: Dve, tri o kazenskopravdci odgovornosti organov trgov, podjetij pri bankrotu, Primerjalni prikaz eplošnih načel lugoslov. načrta in čehoslov. prednačrt« za bodoči kaz. zak.; dr. Bor. F ur lan: Kreditne listine v načrtu ital. trgov, zakonika; dr. F r. G o r š i č: O odgovornosti in soodgovornosti v sindikalnih sporih, Nekaj pripomb k terminologiji slov. knjigovodstva; J o s. J u r c a: Iskanje vzorčnih vezi po statistični metodi; dr. S t. Lapajne: 0 pravni naravi tožbenih zahtevkov; C i r. M i k u ž: Notranji ustroj avtonomnih mestnih občin vzh. Istre po kastavskem, vepri-naškem in moščeniškem statutu; J u 1. Mogan: Zanimivi pomorsko-pravni slučajevi iz svakidanjega života; A 1 b. Ogris: Vloga družb z o, z. v slov. gospodarstvu; dr. E d v. Pa j nič: Načrt edinstvenega zakona o sodnem postopanju v civ. spornih stvareh v Jugoslaviji; Mir. Premrou: Sklep o lovskih naredbah goriških dež. stanov od 18. 5. 1680; dr. Mat. Pretner; Kreditni zavodi v Italiji z ozirom na nove odredbe v zaščito njih upnikov; dr. Alf. S c h © 11 a n d e r; Pravdna sposobnost tu'ih držav; dr. Rajko Šestan; O pravu udruživanja i sastajanja uopče te osobito obzirom na nove odredbe zak. javne sigurnosti; dr. F r. T o n č i č: Pravni študij v Italiji; dr. A n t. V e r o n a; Comite maritime in-ternational i domača privreda; Hugo Werk: Obranički sud zagreb. berze za robu i vrednote; dr. J o s. Wilfan: Hišni upravitelj — pravdna stranka za tuj račun? Letnik 1928: Dr. J o s. A b r a m; Ali ugasne vsled plačila kupnine s ponarejenim denarjem zaveza plačila? prof. Met. Dolenc: Slovenska knjiga o državi; gen. konzul g. G ai j 1 j u n s k i: Bistvene- razlike med državljanskim zakonom S. S. S. R. in zakoniki drugih držav; dr. F r. G oršič: Doimenski priimek in še ka'; prof. S t. Lapajne: Prispevki k razlikovanju službene in delovršne pogodbe; dr. Via d. Orel: Je-li izraz «Se počaka 3 tedne» smatrati za trg. opravilo s stalno določenim rokom? Kedaj prične teči enomesečni rok za vložitev ničnostne tožbe? Je mogoča tožba na povrnitev lastnine premoženja, ki je bilo na- prisilni dražbi pridobljeno? prof. F i I. Peric: Družinsko pravo v sovjetski Rusiji; dr. R. Šestan: Poreznikova povlaštena javna dražba nekret-nitna u smislu kr. ukaza 28. 4. 1927, br. 727; prof. M i 1. Škerlj: Men. pravo po ital. osnutku trgov, zakonika iz leta 1925, Družba z o. z. po ital. osnutku trg. zakonika iz 1. 1925: dr. Edv. S 1 a v i k: Obrazložitev odločbe kasaciii;kega dvora v Rimu od 16. 10. 1925, št. 325; VI a'do Valenčič: Statistika in javna uprava. Preporod. «Preporod» je začel kot tednik izhajati v Trstu — Sv. Jakobu 26. aprila leta 1926. Izhajal je vsak pon-deljek opoldne na dveh straneh male folio oblike. Stal je L. 12,— na leto; naročnino in oglase je bilo mogoče plačati tudi s kmetijskimi pridelki in z drugim blagom. List se je tiskal v tiskarni Silvija Spazzala v Trstu, izdajal in urejeval ga je propaga- tor izmenjevalnih zadrug Drago Godina; list je bil tudi v tem zmislu pisan in urejevan. Poleg tega je razglašal, da je njegov glavni namen, da se bori za zmago resnice nad lažjo. List je prenehal izhajati meseca julija 1926.; doživel je deset številk. Primorska Omladina. «Primorska Omladina«, od mladih, idealnih ljudi zasnovana, je na šestnajstih straneh teksta in s Černigojevim lesorezom na ovitku izšla v januarju 1. 1923. v Trstu. Izšla je samo prva in eclina številka. List je bil zamišljen kot mesečnik, stal naj bi 12 lir na leto; izdajatelj in odgovorni urednik je bil Miroslav Žerjav, tiskala ga je tiskarna S. Spazzal v Trstu. V uvodu pravi list, da je skrajni čas, da se mladina iztrga iz pasivnega gledanja uahašnje politike, ker ne more več gledati, kako se pozablja na narod in je zato skrajni čas, da začne mladina krepko posegati v javno življenje. Zdi se, da vsebina lista ni odgovarjala programu v tako močni in prikupni meri, da bi bilo reviji osigurano življenje, dasi je bila bogata na člančičih, rubrikah in noticah, ki pa zvenijo preveč enako, in se je moral list na ta način tudi vsebinsko izčrpati že v prvi številki. Prosveta. «Prosveta», glasilo slovenskih kulturnih društev v Italiji, je začela izhajati leta 1922. v Gorici. Izdajala jo je Goriška slovenska Omladina. Doživela pa je v celem samo osem številk. Namen lista je omenjen že r podnaslovu: «duševna in telesna izobrazba naroda na demokratični i narodni podlagi«. List je hotel biti glasilo prosvetnih društev. Tiskala ga je Narodna tiskarna v Gorici. «Prosveta» je prinašala članke o kulturnih delavcih, o sistematičnem delovanju v društvih, o kulturnih, telovadnih, športnih in drugih prireditvah doma in drugod. Josip Jurca je prispel članek: «Analiza Gregorčičevih poezij« in «Kako naj postavim temelje znanstvenemu krajeslovju«, Vinko Vodopivec pa «Tamburaški zbor«. Osma številka je bila posvečena dvajsetletnici akademičnega društva «Adrija» v Gorici. V ostalem je list prinašal večinoma društvena in športna poročila. Odgovorni urednik »Prosveten je bil Roman Cej. Naročnina je znašala L 15 za celo leto. Rast. «Rast» je bil v obliki lista izhajajoči drobni dijaški zbornik, katerega so izšli trije snopiči v obliki osmerke na lepem papirju, na šestnajstih, oziroma tridesetdveh straneh in z ovitkom; dva sta izšla v letu 1925., a zadnji v letu 192(1. Prvega je uredil Rado Bednarik, a ostala dva Gusto Čuk. «Rast» je izdajalo krščansko socialno diještvo v Primorju. Tiskal se je v Katoliški tiskarni v Gorici. Posamezna številka je stala L 1. Poleg začetniških literarnih poizkusov je prinašal zbornik v prvi vrsti načelne članke in člančiče, ki so jih pisali dijaki. Le nekateri izmed njih — Ivan Rejec: Dva smotra za počitnice: dr. M. Brumat: Naš duhovni delavnik — so prišli izpod drugih peres. Na koncu zbornika so bile natisnjene kratke notice iz dijaškega organizacijskega življenja. Učiteljski list. «Učiteljski list», glasilo «Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji«, je začel izhajati na osmih straneh v obliki folio 1. marca 1920. v Trstu. Izdajala ga je «Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Urejeval ga je v I. in II. letniku Jank® Samec, pozneje Jože Pahor, a hrvaški del vedn« Vinko Šepič. Tiskala ga je tiskarna «Edinost» v Trstu. Izhajal je v I. in II. letniku 1. in 15. vsakega meseca in je stal za nečlane L 24. (Člani so ga dobivali brezplačno.) V III. letniku in do oktobra IV. letnika je izhajal po trikrat na mesec (1., 10: in 20. vsakega meseca), od 1. oktobra 1923. dalje je izhaja* zopet le dvakrat na mesec in sicer prvotno do konca februarja 1924. 1. in 10., pozneje 1. in 15. vsakega meseca. Naročnina je znašala za nečlane L 24. Za zad- nji letnik, ki pa je doživel le 15. številko, se je zvišala na L 30. Od začetka do 14. štev. V. letnika je bil odgovorni urednik Silvester Pertot, od 15. štev. do 23. štev. za slovenski del Jože Pahor, za hrvatski pa Vinko Šepič, od 23. številke dalje pa do konca za oba dela Jože Pahor. Doživel je sedem nepopolnih letnikov. Izhajati je nehal 1. avgusta 1926., ko so oblasti razpustile njegovo lastnico «Zvezo slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Namen lista je bil stanovski pouk in hramba stanovskih interesov. List je prinašal na uvodnem mestu načelne in organizatorične članke, dalje članke didaktične in posebno v zadnjih letih — samoizobraževalne vsebine; pod črto je prinašal listek, v naslednjih letih, ko se je oblika lista zmanjšala — feljton, v katerem srečamo celo vrsto obširnih knjižnih in drugih ocen poleg orisov nekaterih domačih in tujih osebnosti. Obširen je bil tudi drobiž; v rubrikah »Organizacija«, »Društva«, «Šolske vesti«, «Književnost in umetnost«, »Razne vesti« je bilo nakopičenega obilo bogastva. Če pomislimo, da je pisalo v list po ogromni večini učiteljstvo, spočetka celo izključno samo učiteljstvo, je bil list po svoji tehtni in resnobni vsebini celemu stanu res v čast. V naslednjem navajamo kratek izvleček vse-feine iz vseh letnikov, da bodo dobili čitatelji majhen razgled čez vprašanja, s katerimi se je list ponajveč havil. Veliko mesta so zavzemali članki o organizaciji in o njeni potrebi, ki se vlečejo in ponavljajo ,-va dolžnost?; Veljko Sokoli č: Davorin Tnstenjak; Ciril D r e k o n j a: Učiteljske knjižnice, Proces dela in izkoriščan'e v kapitalistični družbi, O nravni osebnosti, Nravstveni pouk brez re.igije; Jože Srebrni č: Osnovni principi delavne šole; Al. H re š č a k: Cilji in metoda samoizobraževalne akcije, Učiteljska samoizobrazba; 0 stanju, radu i taktici hrvatskega učiteljstva Istre: Milan Skrbinšek: Čitanje in deklama-cija v šoli; Mirko K o d r i č: O predrznosti; M. M i k u ž: O kulturi; Delovna šola; K. Pahor: O reformi avstrijskega šolstva, Nove metode v Avstrii; Leopold Reja: Delovna šola. Četrti letnik: V novembru je začel list znova izhajati le dvakrat nai mesec. Članki: Kulturno delo sovjetske Rusije; Fran Baff: Prva čitanka; M. D e m a r i n: 0 osnutku potujoče učiteljske knjižnice, Značenje prvih školskih dana; Razredni moment v moderni umetnosti; Važna didaktična naloga naše šole; Ferdo Kleinmayr: Stipe Ferluga, Herbert Spen-oerjev Uvod v študij socijologije; Bilanca našega trpljenja; Martin Ribari č: Nepovijeravaju se u nas, 0 uzgoji čita-telja; Šolstvo v Jugoslaviji; Nikola Zec; Hipnoza; Usoda naših šol v FurlanAji; Narodnost in vzgoja; Za etične vrednote; Ljudiiko vseučilišče; Naše šolsko vprašanje; Prof. A. S.: Skandinavsko pismo; Nekoliko o naravni vzgoji; J. P.: Negativni put u obuci i odgoi; P.: Žena in njena pot; Alojzij Urba>nčič: Tomaž Jug; VI. M.: Nekoliko o historičnem nia-terijalizmu; Fr. Bravničar: Škica o razvoju slovenske glasbe; Školanje naše mladeži; Ivan M a t e 1 i č: O rabi štev-nikov, Cel in ves, Pravopisne in slovniške drobtine; d r. F r. K i m o v e c: Anton Foerster; Civilizatorne moči; Ugled uči-teljstvai; Istra — kolonija; S t a n o K os o v e 1: Ivan Meštrovič; Ruski pesniki in revolucija; Albert Širok: Metod Peternelj; Javno šolstvo v Rusiji; Ciril Drekonja: Učitelj in akademska izobrazba; Josip Ribičič: O modernih slikah; France Eržen: Smoter in pridobitve modernega risanja; dr. L. Č e r m e 1 j: O periodičnem sestavu prvin. Peti letnik. Članki: Ciril Drekonja: Umetniška vzgo-ia; 0 poklicu učiteljice; Mara: Nekaj misli o ženskem gibanju; Ferdo Kleinmayr: Opazovanje proizvodov upodabljajoče umetnosti; France Eržen: Zbirka učil pri risarskem pouku; O glasbeno društvenem življenju Slovencev; Nikola Zec: Tužni pomenci, Očuvanje pismenosti u narodu; Josip De-marin: Važnost dnevnika; Ivan Matelič: 0 sestavljenih besedah (ta članek se vleče skozi več letnikov); X.: Problem vzgoje; dr. Lavo Č e r m e 1 j: Nekaj o rabi števnikov; A 1 -bert Širok: Srečko Kumar; M. M.: Alkoholno vprašanje in šola; Naša staleška borba nije politika; Problem vzgoje v luči zgodovine; (Mga ajmo borce in junaike; M. M i k u ž-' Alkohol in njega vpliv na človeški organizem; Stano Kosovel; Mo- skovski hudožestveni teatr, Oton Župančič in «Vcronika Dese-niška»; V. O r 1 j a k: Sadašnre moderne škole; Reformacija v zgodovini slovenskega naroda; Vprašanje učnega jezika; M. Kodrič; Deška ročna dela in naša šola; Učenje talijanskog jezika; Uspehi Gentilijeve reforme; B. M e d v e š č e k: Donesek k borbi za našo šolo; Teorija in praksa. Šesti letnik: Članki; Naš prosvjetni rad izvan šole; Alfre -do Panzini; Šolski dnevnik; Vzgoja v Rusii; Tragedija Puškinove smrti; V. Š.; Metode jezikovne obuke; B, M.: Babel, groteska; Ivan Matelič: O sestavljenih besedah; Matej M i k u ž; Vzgoja k treznosti v šoli; T i t u g: Pridignimo naša društva, Naše okrnjene škole, Zaključni ispiti, 0 vzročju oprečnosti; Giovanni Gentile in njegovo delo; Delovna šola; Šola na Angleškem; Stano Kosovel: Lord Byron; Kraško v i č: Ne može se dalje; Elin Pelin; Učiteljeva duša (prevod iz bolgarščine); Julija T ai u s s e k: Obisk na Mon-tessorijski šoli na Holandskem; Nekoliko načrta za samoiz-ebrazbe; Šolstvo v sov'etski Rusiji: A. U.: Ignacij Križman; Danske svobodne šole. Sedmi letnik. Članki: L e o p o 1 d Paljk: Gospodinjska nadaljevalna šola; D. M.: Radom gojeni elementi čovještva; S.: Problem vsebine in oblike v umetnosti; 0 razvoju kmetijstva na Danrakern; 0 metodi «Montessori»; Avgust Černigoj: U-metnost in učitelj; Vice Orljak: Moje društvene učiteljske uspomine; Stano Kosovel: Rapsod Štefan Žeromski, Vla-dislaiv Reymont, Balzac; O mladinski vzgo i; Cilji ielesne vzgoje; Zgodne dječje čtivo; Titu s: Naša izobrazba, Naši praznici; Ekonomske posledice izgube službe; Učiteljski i školski pobirci; Enakost in morala: Socialna škoda alkoholizma. Uradni vestnik. «Uradni vestnik« je bila slovenska, in sicer res dobra slovenska izdaja «Bollettina Ufficiale«, ki ga je izdajal Generalni civilni komisarijat za Julijsko Krajino. Prva številka je izšla s 1. oktobrom 1919. Od I. letnika, ki je izhajal samo v italijanskem jeziku, je izšlo v celem 6 številk. Z drugim letnikom je začela izhajati tudi slovenska izdaja. Izhajal je vestnik 1. in 16. vsakega meseca in je veljal polletno L 10. Tiskala ga je tiskarna Lloyda. Vsebina je obsegala tri dele: I. Odloke in uradne spise, II. Okrožnice in III. Naznanila in obvestila. V tretjem in zadnjem letniku (1921.) je izhajal «Uradni vestnik« kot mesečnik zadnji dan vsakega meseca. Cena mu je bila za ves letnik L 30. Prvo številko je tiskala tiskarna Lloyda, ostale pa tiskarna «Edinost». Vsebina V. — (5 — se je razširila za četrti oddelek: Vojne odškodnine. S 31. decembrom 1921. je prenehal «Uradni vestnik» obenem s svojim italijanskim bratom «Bollettino Ufficiale«. Zadrug ar. «Zadrugar», vestnik »Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo», je izhajal od 1. 1921. dalje. Izdajale so ga «Delavske zadruge za Trst, Istro in Fuiia-nijo». V bistvu je bil slovenska izdaja obširnejšega italijanskega vestnika teh zadrug «Bollettino delle Cooperative Operaie«. Urednik mu je bil dr. Bruno de Rosa. Tiskala ga je obenem z italijanskim vest-nikom tiskarna «Edinost» v Trstu do konca 1. 1925., ko sta se oba vestnika preselila v tiskarno »Stabili-mento Tipografico Nazionale» v Trstu. Clam zadrug so ga prejemali brezplačno, za zadruge, včlanjene pri Del. zadrugah je znašala letna naročnina L 1, za druge L 2. Prenehal je izhajati s 73. številko v decembru 1926. Izhajal je na štirih straneh velike četverke ter je prinašal predvsem poročila in vesti o konsumnih zadrugah, dalje o cenah in o blagu ter nasvete za hišne gospodinje in matere, za vrtnarje in poljedelce. Povprečno vsaki drugi številki je bil priložen precej obsežen »Cenik konsumnega blaga v prodajalnah Delavskih zadrug.» Po rednih občnih zborih Delavskih zadrug je prinašal kot prilogo v obliki knjižice »Poročilo in bilanco« Delavskih zadrug, ob koncu leta pa koledar. Zbornik svečenikov sv. Pavla. «Zbornik svečenikov" sv. Pavla« je začel izhajati kot mesečnik — oblika se mu je večkrat spremenila — leta 1920. Urejeval ga je s sodelovanjem drugih duhovnikov župnik Ivan Rejec. Spočetka je list izhajal neredno, s tretjim letnikom je dobil podnaslov «glasilo svečenikov sv. Pavla v Gorici« in «za-jednice presvetega srca Jezusovega«; tedaj je začel izhajati redneje. Urednik mu je postal Stanko Sta- nič, kateremu je pomagal dr. Josip Ličan. S šestim letnikom je prevzel uredništvo dr. M. Brumat. Pozneje je sprejel odgovorno uredništvo Stanko Stanič, ki ga je obdržal do zadnjega. Tiskala ga je sprva Narodna tiskarna. Številka 10. - 11. od 15. avgusta 1923. je bila tiskana v novi Katoliški tiskarni v Gorici. Namen lista je bil obrazložen v pozdravu prve številke, kjer stoji: «Zbornik je nadomestilo za .Vzajemnost', ki zdaj ne more k nam, a imej še poseben značaj naše svečeniške stanovske organizacije v zasedenem ozemlju... Vsi smo duševno obubožali, naša naloga bo, obračati svečenike k duhovnemu poletu in razmahu predvojnih let... Duhovniki rabimo še pobude k študiju, rabimo dušnopastirskih navodil in strokovno-znanstvenega dela. Ne smemo se odreči želji po napredku v stanovski izobrazbi, da zapustimo intelektualno dedščino svojim naslednikom nezmanjšano.« List je izhajal sprva od jeseni do jeseni v skladu s šolskim letom, peti letnik pa je začel izhajati s solarnim letom. Zbornik je prinašal obilico njegovemu programu odgovarjajočih člankov in drobiža. Glede drobiža je bil list posebno bogat pod uredništvom dr. M. Brumata, ki je uvedel v list vrsto rubrik: Naše zajednice, Misijonska misel, Prosvetno delo, Voditelj Marijinih družb, Cerkveno upravne zadeve, Cerkvene vesti, Osebne vesti, Razgled po svetu, Socialni vestnik, Observator politicus, Nove knjige. Cena je bila prvotno L 8 letno, s 13. majem 1920. se je zvišala na L 12, z 1. 1924. pa zopet znižala, in sicer na L 10. Iz posameznih letnikov navajamo le najvažnejše članke. Prvi letnik: dr. Josip Ličan: Kantov kriticizem in temelji fc-ščanstva; Ivan Rejec: Socializem in nacionalizem; Leopold C igo j: Bo' za krščansko šolo; Boljševizem; Socializacija, kapitalizem in krščanstvo. letnik: Janko Kralj: Meje med socialnimi strujami; enceslav Bele: Duhovniki in sveto pismo; A. K j u-d e r: Dolžnosti duhovnika; Ivan Rejec* Socialna1 filozofija krščanstva; M. B r u m a t: Nekaj misli o delu mladega duhovnika. — Vestnik tega letnika je bogatejši kot prejšnji. Tretji letnik: Filip T e r č e 1 j,: Vera in organizacija; Stanko Stanič: Katoliški in evharistični shod; dr. J. S r.: Odno:i med katoliško cerkvijo in državo. — Skozi več številk ec vleče članek: Pismo sobratu o naših evharističnih shodih. Četrti letnik: Alojzij Novak: Red v moji hiši; dr. Josip L i č a n: K tridesetletnici Alojzijevišča; Andrej Gabrov-š e k: Ali je krščanska politika potrebna? — Venceslav B e 1 e in L. C i g o j sta pisala o Marijinih družbah; v ostalem so list polnili še drugi članki, koristni migljaji, kronika, rubriki «Iz krščanskega sveta» in «Pastoralni pomenki». Peti letnik: Dr. Josip L i č ain: Duhovščina in prosvetno delo; Ivan Omersa: Verske razmere tržaških Slovencev po letu 1918.; J. Kos: O zedinjen;u cerkva; dr. Josip M a n-tuani: Altar katoliške cerkve. Šesti letnik: Dr. Josip U k m a r: Historia docet (razprave iz cerkvene zgodovine, ki se vlečejo skozi vse številke tega letnika); Ivan Rejec: Dobrodelnost; Ivan Kovači č: Kristus in ženska moda. — Ta letnik je začel prinašati bogat drobiž, ki smo ga navedli že zgoraj. Sedmi letnik: Dr. F r. G r i n t o v e c: Nauk o cerkvi s posebnim ozirom na potrebe naše dobe; Častimo apostola edin tva; Nepodpisani: Vendar bodi Mahniču odpuščeno; Ivan Kovač ič: Šivilje in nespodobna noša; Mihael A r k o: Govor o evharestiji; Janez Evgen Kalan: Skrb za naše izseljence; Intenzivna moderna pastoracija; dr. Anton Z d e š a r: Domine ad quem ibimus; Anemija našega krščf-.i-stva; Praviri naše krščanske anemije; Naša krščanska plitvo-t; Naiša zanemarjena volja; Virgilij Šček: Naša verska učna knrliga; Anton Komlanec: Za desetletnico Kre o-ve smrti; M. A r k o: Spomini iz pastirstva; Stanko Stanič: Naš delež pri razvoju slovenskega cerkvenega slikarstva; X: Upodabljajoča umetnost in cerkev. — Osma številka tega letnika je posvečena zlatomašniku nadškofu Fr. Sedeju. M. Elizabeta je priobčila pesem, naslovljeno na zlato-mašnika. P. Hugolin Sattner je opisal nadškofove zasluge za cerkveno glasbo. Goritiensis njegove pastirske liste, Alojzij Novak ga je orisal kot profesorja in Stanko Stanič je očrtal nnegovo skrb za duhovski naraščaj. Osmi letnik: Vnanjost krasi monumentalna risba Toneta Kralja. Kot odgovorni urednik je podpisan Stanko Stanič. Mihael Arko nadaljuje svoje «Spomine iz pastirstva«, ki se vlečejo bolj ali manj skozi vse številke. Vestnik ni več tako bogat. Novost tega letnika je homiletična priloga «Verbum Dei», tiskani cerkveni govori, ki zaivzemajo večino lista. Pisali so jih: f Franc Čer v, IvanKovačič, Ivan Rejec, Stanko Stanič, Josip Grilanc, dr. Josip Ličan m drugi. Nadami članki v tem letniku go: Janko Žagar: Dtišnopastirska skrb za fante; K. O.: O prispevkih občin k stroškom za bogoslužje; France Ušan: Za našo starost in onemoglost; J. G.: Verske manifestacije; Stanko S t a-n i č: Nekoliko statistike iz goriške nadškofije. Hrvatske Glas Istre. - La Voce dell'Istria. «La Voce deiristria», giornale politico-economico settimanale — «Glas Istre», političko-ekonomski tjed-nik, je začel izhajati v Lovrani 29. marca 1919. ter je izhajal vsako soboto do 24. decembra 1921., ko je prenehal z izdajo, ne da bi navedel vzroka. Izdajatelj in odgovorni urednik je bil Mario Grossmann. Tiskal se je v tiskarni «Lovrana» v Lovrani. Številke so se štele od prve dalje, tako da nosi zadnja publikacija štev. 147. List je obsegal dve strani srednjega folio formata. List je bil dvojezičen, in sicer sta bili prvi dve številki tako urejeni, da je bila ena stran lista italijanska, druga pa hrvatska z isto vsebino. Od tretje štev. dalje je ta enakopravnost odpravljena. Glava je skupna z ital. napisom zgoraj, sicer pa je bila še dalje ena stran ital., druga hrvatska. V drugem in tretjem letniku pa sega italijanski tekst že po velikem delu tudi na hrvatsko stran. Naročnina je znašala v začetku K 12, od 4. štev. dalje L 5, s štev. 110 v III. letniku pa se je zvišala na L 10 letno. Po «programu», ki ga je prinesla prva številka, bi moral biti namen lista, da gre z nasveti in poukom na roko poljedelcem v Istri, ki tvorijo večino prebivalstva, in da tudi drugače gospodarsko opomore deželi, pravi namen pa je zrcalil v političnih člankih, ki so bili spisani v italijanščini, in v onih dopisih in sestavkih, ki so predstavljali istrsko hrvaščino kot neko zmes nekakšnega hrv. dialekta, spa-kedrane italijanščine in vojaške nemščine. Istarska Riječ. «Istarska Riječ« je izšla prvič 11. januarja 1923., in sicer kot skupno glasilo istrskih Hrvatov, potem ko sta se v decembru 1922. zedinila „Odbor političnega društva «Edinost» za Istro" in »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri«, da prenehata z izdajo svojih dotedanjih glasil »Stara Naša Sloga« in «Pučki Prijatelj«. Izdajala sta list do 29. novembra 1923. dr. Stojan Brajša in Ivan Stari. Ko so se kr-ščansko-socijalci proti koncu 1. 1923. odcepili od političnega društva »Edinost« v Trstu in začeli z jan. 1924., izdajati z nova «Pučkega Prijatelja« je postal izdajatelj lista Ivan Stari in je ostal tak do zadnje številke, ki je izšla 10. jan. 1929. Urednik «Istarske Riječi» je bil od začetka do maja 1. 1920. Srečko Jop, od maja do novembra 1926. Ante Iveša, od novembra 1926. do konca oktobra 1928. Ivo Mihovilovič, najzadnje zopet Ante Iveša. Od novembra 1926. dalje je bil ravnatelj lista Ivan Stari. Odgovorni urednik je bil od začetka do 3. julija 1924. Ivan Marija Micheluzzi, od 10. julija 1924. dalje do konca Ivan Stari. Tiskala se je «Istarska Riječ« v tiskarni »Edinost«. Izhajala je redno vsak četrtek. Naročnina je znašala letno L 15. «Istarska Riječ« je ostala ves čas zvesta svojemu programu: braniti namreč narodne pravice istrskih Hrvatov ter skrbeti za njih politični, kulturni in gospodarski razvoj na čisti narodni podlagi brez strankarske diferencijacije. Prinašala je dopise iz vseh krajev Istre, posebno priljubljeni pa so bili šaljivi Rokčevi dopisi z Reke. V vsaki številki je bil razgovor »Franina i Jurina« ali njunih žen «Luce i Mare« v hrvatskem istrskem dialektu. «Istarska Riječ« od 25. oktobra 1923. je izšla po ukazu tržaškega, odnosno pulskega prefekta od 22. X. 1923. z italijanskim in hrvatskim tekstom. Zadnja številka «Istarske Riječi« je izšla 10. januarja 1929., kajti naslednjega dne je bila zavrnjena prošnja odgovornega urednika za vpis v časnikarski album, in sicer na podlagi čl. 5 že omenjenega ukaza, češ da je javno deloval v nasprotju z interesi Nacije. «Istarska Riječ« je prinašala vsak drugi teden gospodarsko prilogo «Narodni Gospodar«. (Več o tem pod naslovom «Narodni Gospodar«), Druga redna dvotedenska priloga «Istarske Ri-ječi» je bil «Mladi Istranin«. (Podrobnejše pod naslovom »Mladi Istranin«). «Istarska Riječ« je izdala za 1. 1929. «Narodni koledar Franina i Jurina za Istru«, ki ga je v prejšnjih letih izdajala Istarska književna zadruga, odnosno za njo tiskarna «Edinost» v Trstu. Izdala je tudi knjigo «Kad se užge mlada krv i druge istarske pripovijesti« od Radetiča in knjižico «Tuberkoloza ili sušica« od Adamoviča ter kot ponatis iz lista: »Zakon o javnoj sigurnosti i o zaštiti države«; »Izgubljen«, roman (po angleškem originalu priredil Barba Šime) in «Pretvarjanje prezimena na talijanski oblik«. Istra. Ko sta s koncem 1. 1922. po sporazumu prenehala »Pucki Prijatelj« in «Stara Naša Sloga« je Tiskovno društvo u Pazinu« začelo z 1. 1923. izdajati «Istro» kot društveni in gospodarski list brez politične ali strankarske barve. V resnici pa je bila «Istra», kakor se je kmalu izkazalo, le nadaljevanje «Pučkega Prijatelja«, kateremu se je tudi umaknila, ko je začel z 1. 1924. zopet izhajati. Izšel je torej samo en letnik. Do meseca avgusta se je tiskal v tiskarni S. Spazzala v Trstu, pozneje v Zadružni tiskarni v Gorici. Urejeval ga je Božo Milanovič, odgovorni urednik mu je bil Alojzij Zupančič. Cena za celo leto L 10. Mladi Istranin. «Mladi Istranin« je nekakšno nadaljevanje »Mladega Istranina«, odnosno »Mladega Hrvata«, kakor se je pozneje imenoval, ki je izhajal pred vojno pod uuedništvom Cara Emina, Rikarda Kataliniča Jere-tova in Josipa Kraljica. Po vojni je izšla prva številka «Mladega Istranina« 12. jan. 1922. kot priloga «Pučkega Prijatelja« na osmih straneh v obliki revije z naslovno sliko Saše Šantla iz predvojne dobe. Izhajal je redno kot dvotedenska priloga «Puč-kega Prijatelja«, dokler je bil ta glasilo odbora političnega društva «Edinost» za Istro, t. j. do 15. štev. od 27. julija 19212. 16. štev. «Mladega Istranina« je izšla 31. avgusta 1922. kot priloga «Stare Naše Sloge« in je kot taka izhajala do 24. štev. od 21. dec. 1922. Od začetka 1. 1923. (1. štev. II. letnika od 18. I. 1923.) do julija 1926. (12. številka V. letnika od 1. VII. 1926.> je bil «Mladi Istranin« redna dvotedenska priloga «Istarske Riječi«, le v velikih počitnicah je izhajal nekoliko bolj poredkoma. V drugi polovici 1. 1926. je izhajal «Mladi Istranin« kot samostojni list, ker po kr. ukazu-zakonu o štedenju od 30. VI. 1926., štev. 1096, niso smeli listi z dnevom objave zakona v «Uradnem listu« (1. VII. 1926.) več prinašati prilog razen tehniških. Zadnja številka je bila 22. V. letnika od 16. XII. 1926. Z 1. 1927. je postal «Mladi Istranin« sestavni del ženskega mesečnika «Vez» pod naslovom «Za istar-sku djecu« in je kot tak zavzemal zadnje tri strani «Veza». Doživel je potemtakem pet letnikov. Ker je bil zaporedoma priloga «Pučkega Prijatelja«, «Stare Naše Sloge« in «Istarske Riječi«, je bil njegov odgovorni urednik vsakokratni odgovorni urednik omenjenih listov. «Mlademu Istraninu« kot samostojnemu listu pa je bil lastnik in odgovorni urednik Ivan Stari. Glavna sotrudnika sta bila Barba Šime in Bar-Rike. Tiskal se je ves čas v tiskarni «Edinost» v Trstu. List je prinašal pravljice, povesti in pesmice za šolsko mladino, na zadnji strani pa je vedno Teta Luce stresala šale in smeha «Iz svoje torbice«. Od III. letnika dalje pa je vsaka številka prinašala poseben oddelek «Mali učitelj«, ki naj bi pomagal starejšim bratom in sestram učiti svoje mlajše brate čitati in pisati v materinščini. Lst je bil tu pa tam, zlasti v zadnjih letnikih tudi ilustrovan. Narodni gospodar. »Narodni gospodar« je bila dvotedenska priloga «Istarske Riječi« na osmih straneh v obliki revije z naslovno sliko prof. A. Sirka. Prva številka je izšla 8. januarja 1925., zadnja pa 3. jan. 1929., ko je morala prenehati izhajati obenem z «Istarsko Riječjo«. Kot priloga «Istarske Riječi« je imela skupno s to izdajatelja, urednika, odgovornega urednika in tudi tiskarno. Glavni sotrudniki so bili: bivši ravnatelj kmet. šole v Pazinu Fran Tranrpuž, okrajni živino-zdravnik dr. Cvetko Babuder in agronom N. Juriševič. Naša Nada. «Naša Nada«, po obliki in ureditvi hrvatski dvojnik slovenskega mladinskega lista «Novi rod«, je začela izhajati na 16 straneh velike osmerke in z ovitkom 1. aprila 1921. in je doživela pol letnika — (i številk. Zadnja številka je izšla 1. decembra 1921. Izdajala jo je «Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Kot vzrok ukinitve je navedeno na platnicah zadnje številke, «da če (izdajateljica) za sada prestati z izdajanjem lista ,Naša nada', jer je za hrvatsko-srpsku mladež preskrbljeno s drugim dobrim omladinskim listom«, (namreč z »Mladim Istraninom«), v resnici pa radi skrajno neugodnih razmer, ki so vedno najprej dozorele v hrv. delu Istre. List se je tiskal v tiskarni »Edinost« v Trstu. Enotno ga je ilustriral A. A. B u c i k, ki mu je narisal tudi glavo in začetnice. Urejeval ga je Vinko Š e p i č. Stal je L 6. — polletno. Med pesniki so bili najbogateje zastopani J o s. A. Kraljic z devetimi, Mali Jože s sedmimi in •Josip Milakovič s petimi pesmimi. V pesniškem delu so sodelovali tudi J. Cvrtila, Jugo S 1 a v i č. T o n i B. in N i k o 1 a Z e c. Bogatejši nego na pesmih je bil list glede proze. Vsebinsko je prevladoval bajni svet. Med prvimi spisi srečamo narodno pripovest srednje Istre «Bog sirote ne ostav-lja», ki jo je priredil D. L. Isti je objavil še dvoje bajk: «Pametni slon» in «Milosrdno dete». Tudi J o s. A. Kraljic je prispel več lepih spisov v prozi in sicer «Nesložna brača«, «Siroče», «Zavist», «Lukino srce«. Branko G o r e t i n s k i je priredil več krat-krih črtic in bajk: »Čvrsta volja», «Ljubav do domovine«, »Posledica laži«, «Mulia i pauk». V i c e O r 1 j a k je takisto bil marljiv sotrudnik «Naše nade». V leposlovnem delu je priobčil tri bajke, oz. črtice: «U ovorn znamenju spasit češ se», «Marko kraljevič i vila», «Moja prva sviralica«; med poučnim delom je objavil članka: «Pročistimo svoj jezik» in «Riječi tudjinke v našem domačem govoru«. Ta dva članka se vlečeta skozi več številk. Poleg teh dveh člankov srečamo v poučnem delu le že članek, ki ga je spisal Barba Niko «0 jeziku«. Med leposlovnimi sotrudniki je še vrsta imen, ki so prispeli po en spis. Najvažnejši med njimi bi bil V. Sok o-liča «Na dalekom severu«, ki ilustriran izpolnjuje važno mesto v treh številkah. Poleg tega naj navedemo še sledeče: Branko: «Mudra opica«; J. Gvrtila: «Zlatni lešnik«; D. L. Z.: «Vredni krč-mar«; L j. K r o j a č i č : «Na suncu«; N. L u k e ž : »Svoboda i sunce«; L. Š.: «Nevera»; Na dan: «Mali Filip«; J. Slavič: «Lakomnost»; Nikola Zec: «Pričam, što se onomo dogaclja, koji ne radi, u školu ne hodi...« List je imel na koncu rubriko «Pouka i zabava«, v kateri srečamo poučne i zanimive notice, šale in uganke. «Naša Nada« je bila po svoji opremi in vsebini zelo časten drug slovenskega mladinskega lista. Pučki Prijatelj. «Pučki Prijatelj« je izšel prvič 23. decembra 1899. na Krku. Ustanovil ga je škof dr. Anton Mahnič, ki je bil tudi eden glavnih sotrudnikov, z namenom, da bi dajal hrvatskemu kmetu v Istri potrebno strokovno izobrazbo in pouk. Prvotno je izhajal dvakrat, pozneje trikrat na mesec na osmih straneh v obliki četverke. Tiskala ga je škofijska tiskarna «Kurytka» na Krku. Ko se je 1. 1911. ustanovila v Pazinu tiskarna «Tiskovnog društva u Pazinu«, se je list z začetkom 1. 1912. tja preselil in ostal tam do 1. 1920. S tem prenosom je postalo lastnik in izdajatelj lista »Tiskovno društvo u Pazinu«. Od 1. 1912. je izhajal «Puč-ki Prijatelj« kot tednik na 4 ali 0 straneh oblike folio. Med vojno je bil list ustavljen na ukaz vrhovnega vojaškega poveljstva. S 5. septembrom 1919. je »Tiskovno društvo u Pazinu« začelo zopet izdajati «Pučkega Prijatelja«. Bil je takrat edini hrv. list v Istri, kajti više gori omenjeni «Glas Istre« sploh ni prišel v poštev. 12. jul. 1920. pa je bila uničena tiskarna »Tiskovnog društva u Pazinu« in list se je preselil v tiskarno «Edinost» v Trstu, kjer je izšla prva številka 23. oktobra 1920. in kjer je ostal list do 7. septembra 1922. Tedaj je namreč lastnik lista «Tiskovno društvo u Pazinu« odvzelo uredništvo in vodstvo lista Istrskemu odboru pol. društva «Edinost» v Trstu in prenesel list v tiskarno Silvija Spazzala v Trstu, kjer je izhajal kot glasilo krščansko-socialne struje, S koncem leta 1922. je po sporazumu s «Staro Našo Slogo« prenehal istočasno z njo izhajati in se umaknil novemu skupnemu glasilu «Istarski Riječi«, toda le za eno leto. Kajti krščansko-socialna struja se je kmalu zopet odvrnila od političnega društva «Edinost» v Trstu in začela z 1. 1924. zopet izdajati »Pučkega Prijatelja«. Tiskal se je v tiskarni S. Spazzala v Trstu do 20. jan. 1927., od tega dne dalje do konca v tiskarni bratov Mosettig v Trstu. Do 10. febr. 1928. je bilo lastnik in izdajatelj «Tiskovno društvo u Pazinu«, pozneje pa poseben «Konzorcij Pučkog Prijatelja«. V povojni dobi so mu bili uredniki: dokler je list izhajal v Pazinu, An te Belanič, v Trstu do marca 1922. Anton Ekar, za njim Srečko Jop in Božo Mila-novič, od začetka 1924. do konca Vladimir Sironič. «Pučki Prijatelj« je prenehal izhajati 11. jan. 1929., ker je bila uredniku zavrnjena prošnja za vpis v časnikarski seznam, češ da je javno deloval v nasprotju z interesi Nacije. Odgovorni uredniki so bili: v Pazinu Ante Belanič, v Trstu do 16. sept. 1922. Ivan Marija Micheluzzi, 1. 1924 do 17. julija Alojzij Zupančič, pozneje pravi urednik Vladimir Sironič. Razumni gospodar. »Razumni Gospodar«, gospodarsko poučni list za istrske kmete, je začel izhajati 1. 1912. kot mesečna priloga «Pučkega Prijatelja« in je redno izhajal dokler ni bil «Pučki Prijatelj« med vojno ustavljen po vrhovnem vojaškem poveljstvu. Tedaj ga je urejeval in po velikem delu tudi sam pisal ravnatelj kmetijske šole v Pazinu Fran Trampuž. Pred vojno je doživel 3 letnike. Po vojni je izšel kot priloga «Pučkega Prijatelja« in sicer 1. 1922. v eni edini številki IV. letnika, 1. 1925. (V. letnik) in 1. 1926. (VI. letnik) redno kot mesečnik, 1. 1927. (VII. letnik) v 6 številkah ter 1. 1928. (VIII. letnik) v 3 številkah. Kot priloga «Pučkega Prijatelja« je imel vedno istega urednika in isto tiskarno kot ta. Stara Naša Sloga. Tednik «Staro Našo tSlogo« je začelo izdajati politično društvo «Edinost» v Trstu, ko je sredi 1. 1922. Tiskovno društvo v Pazinu odvzelo vodstvo in uredništvo edinega tedanjega hrv. lista «Pučkega Prijatelja« odboru imenovanega društva za Istro in so torej ostali pristaši tega društva v hrv. delu Istre brez glasila. Prva številka je izšla 31. avgusta 1922. S koncem tega leta (21. XII. 1922.) pa je že prenehala izhajati, ker sta se v decembru zedinila „Odbor po- litičnega društva »Edinost« za Istro" in »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« za izdajo enega samega hrv. lista, namreč «Istarske Riječi«, ki je izšla z začetkom naslednjega leta. Odgovorni urednik «Stare Naše Sloge« je bil Ivan Marija Micheluzzi, izdajatelj Ivan Stari, urednik pa Anton Iveša. List je bil spisan v istem duhu kakor prej «Pučki Prijatelj«, čigar sotrudniki so postali sotrudniki