GDK: 270:929:(497.12.01) Mestni gozd Kozlov rob The Kozlov rob Urban Forest Edo KOZOROG• Izvleček Kozorog, E.: Mestni gozd Kozlov rob. Gozdar- ski vestnik, št. 2/1995. V slovenščini, cit. lit. 14. Mestni in primestni gozdovi so tisto področje, kjer se srečujejo različni interesi. Za gozdarja je to področje, kjer prihaja v stik z javnostjo, zato je njegovo vključevanje tu zelo pomembno. Članek obravnava način in potek ureditve mestnega go- zda Kozlov rob pri Tolminu; ta je potekala že v novih razmerah gozdarstva v Sloveniji. Ključne besede: mestni gozd, javnost, vloge gozdov. 1 UVOD INTRODUCTION Slovensko gozdarstvo je s sprejetjem novega zakona doživelo velike spremem- be. Predvsem je zdaj ločeno strokovno delo, izvajanje, lastništvo in financiranje vlaganja v gozdove. To zadnje vodi država. Vsako odločanje je pod močnim nadzorom države, lastnikov in javnosti. Zato je pretok denarja veliko bolj namenski in nadzorovan, njegova pot nazaj v gozd pa ne več tako direktna. V teh razmerah so se znašle med drugim tudi gozdne učne poti, mnoge od njih so menjale lastnika, financerja, vzdrževalca in upravljalca, ki praviloma ni več ista oseba. V času, ko še vzdrževanje starih poti ni zagotovljeno, je seveda vsaka želja po postavitvi nove poti izziv in nova izkušnja za slovensko gozdarstvo. Zato želim prika- zati nastanek projekta Mestnega gozda Kozlov rob, ki vključuje tudi zgodovinsko naravoslovno učno pot, in seveda nakazati aktualno problematiko na tem področju. * E. K., dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Tumov drevored 17,65220 Tolmin, SLO Synopsis Kozorog, E.: The Kozlov Rob Urban Forest. Gozdarski vestnik, No. 2/1995. ln Slovene, lit. quot. 14 Urban and suburban forests are regions where different interests coincide. For a forester this is a region where he eames into contact with the public, therefore his participation is of extreme importance. The article deals with the method and course of the regulatlon of the Kozlov rob urban forest near Tolmin, carried out already within the changed situation regarding forestry in Slovenia. Key words: urban forest, public, forest roles. 2 ZAČETEK PROJEKTA IN METODE DELA 2 PROJECT'S APPROACH AND WORKING METHOD Ideja je nastala pred posvetom Mestni in primestni gozdovi v Sloveniji spomladi 1993. Takrat smo na SGG Tolmin v okviru strokovne naloge analizirali vse pomemb- nejše mestne gozdove v območju. Tako je bilo v povezavi z gimnazijami izvedeno štetje obiska in anketiranje krajanov in obi- skovalcev mestnega gozda posebej ob Hublju pri Ajdovščini, v Panovcu pri Novi Gorici in na Kozlovem robu pri Tolminu (Oblak 1993). V želji, da bi množico podat- kov kar najkoristneje uporabili, smo začeli pripravljati tudi idejni projekt za izvedbo naravoslovnih učnih poti. V vseh primerih gre za precej obiskane mestne gozdove, ki so večinoma v zasebni lasti. V primeru tolminskega Kozlovega roba, kjer je izvedba že v zaključni fazi, smo projekt zastavili nekoliko ambiciozneje kot ureditev mestnega gozda v celoti. To je obenem poskus, na kakšen način smo se v novih razmerah sposobni vsaj enako- vredno vključiti v prostorsko načrtovanje in izvajanje projektov v gozdnem prostoru, ki niso neposredno predpisani z Zakonom o gozdovih. GozdV 53, 1995 83 Mestni gozd Kozlov rob Najprej smo se povezali z vsemi soude- leženimi v tem prostoru in jih skušali prido- biti za usklajeno delovanje. Tako smo z anketo vključili tudi lastnike gozdov, ki so se ugodno odzvali, in občino kot lokalno skupnost. Po dokončni izdelavi projekta smo imeli javno predstavitev ob lanskem Tednu go- zdov, skupaj s predstavitvijo nove organizi- ranosti gozdarstva. Ureditev smo lahko na- daljevali z vključitvijo sponzorjev in javnimi deli v okviru občine Tolmin. Ves čas smo sodelovali z Gimnazijo Tolmin. Na posameznih segmentih so bile opravljene štiri maturitetne naloge, pri kate- rih smo gozdarji uspešno sodelovali kot somentorji. Slika 1. Pieronijeva risba Kozlovega roba iz 17. stoletja. Picture 1. The Kozlov Rob Castle above Tolmin, an 11/ustration by G.B.Pieroni from 11h century Slika 2. Obisk Kozlovega roba ob nedeljah. Picture 2. Attendance at Kozlov Rob on Weekends 3 PREDSTAVITEV KOZLOVEGA ROBA 3 THE PRESENTATION OF KOZLOV ROB Kozlov rob je opazen grič nad Tolminom, porasel z gozdom. Na njegovem 428 m visokem vrhu so ostanki srednjeveškega gradu z istim imenom. V zgodovini je imel za Tolminsko različne simbolne vloge. Za podložnike je bil nekoč simbol fevdalne oblasti in utrjenosti. Proti koncu sred- njega veka je bil grad simbol znamenitega Tolminskega punta. V Soški fronti je bil Kozlov rob pomembna opazovalna točka. Danes je po svoji vlogi Kozlov rob tipičen mestni gozd za rekreacijo, sprehode in vsakodnevne stike krajanov z naravo. Zaradi dominantne lege in zgodovinske vloge igra pomembno vlogo tudi pri identi- teti ožje in širše Tolminske, ki je v dana- šnjem času močno povezana s turizmom. Analize obiska kažejo, da je Kozlov rob dnevno zelo obiskan, žal pa je širše pre- malo predstavljen, da bi pritegnil več turi- stov. · 4 UREDITEV MESTNEGA GOZDA KOZLOV ROB 4 THE ARRANGING OF THE KOZLOV ROB URBAN FOREST Doslej je bilo že kar nekaj projektov v zvezi z Kozlovim robom. Nekateri so bili 30 r---------------------~--------~ 84 GozdV 53, 1995 25 r---------------------4-+-------~ 20 r--------------------+---t~----~ 15 r---------J~----~--J-~--~~---~ 10 r-----~~~r-~~~--------~~~ 5~~~------~~----------------~ o ~-+--~--~-+--~--~-+--~--~~ 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ura 1 Time ___....__prihodi ___.___ odhodi Arriva/s Departures j • ; ' Mestni gozd Kozlov rob nerealni, drugi pa so propadli, ker niso upoštevali zasebne lastnine. Naš projekt smo zato razdelili v dve fazi. Prva je realno dosegljiva že v tem trenutku in se nanaša na površine, na katerih je že zagotovljena javna vloga, tj. južne obronke Kozlovega roba (državna lastnina) in poti, ki so izločene v katastru. Ankete, ki smo jih izvajali leto prej med obiskovalci, krajani in lastniki gozdov, so bile že zasnovane tako, da bomo želje anketirancev karseda upoštevali. Ta del projekta je vseboval naslednje elemente, ki smo jih z javnimi deli in sponzorji skoraj v celoti izvedli: 1. Razmejitev mestnega gozda, posta- vitev vstopnih tabel s preglednim zemljevi- dom, ureditev parkirnega prostora ter po- stavitev ovir za prehod z motorjem ali kolesom. Ureditev statusa mestnega gozda in režima obiska z odloki pa je ostala za novo občino. 2. Ureditev in označitev poti Obiskovalce želimo usmeriti na tri, po svoji vlogi različne poti. Zgodovinsko-na- ravoslovna učna pot poteka po južni, najbolj obiskani strani na vrh. Grajska pot je najstarejša pot po severni strani in je namenjena predvsem tistim, ki si želijo tišine in miru, saj je pot manj obiskana in poteka po starejšem bukovem gozdu. Trim steza je namenjena rekreaciji in je speljana okoli griča. Z boljšo označitvijo teh poti bi bilo manj neurejenega gibanja po gozdu, saj to moti kar 34 % lastnikov gozdov, to željo pa je izrazilo tudi velik del krajanov in obiskovalcev. 3. Z zgodovinsko~naravoslovno učno potjo smo želeli dati vsebino že dosedaj najprivlačnejši poti na vrh. Poleg velike turistično-informativne, bo imela tudi vzgojno-izobraževalno vrednost. Posamezne informacijske točke, ki so označene večinoma z lesenimi tablami, bi lahko razdelili v tri skupine: • Točke, ki so tematsko povezane z zgodovino Tolminske, so privlačne za ve- čino obiskovalcev. Sem spadajo ruševine gradu, restavrirani avstrijski bunker iz soške fronte, kapelica sv. Martina in panj, na katerem so označeni glavni dogodki tolmin- ske zgodovine. • S krajinsko-naravoslovnimi točkami smo skušali predstaviti tolminsko pokrajino in procese v njej. • Gozdarsko tematiko smo skušali čim bolj nevsiljivo vgraditi v čim več točk. Naj- boljše so tiste točke, kjer se vse tri teme Slika 3. Potrebe krajanov in obiskovalcev pri ureditvi mestnega gozda. Picture 3. Public Opinion of the Necessity to Arrange an Urban Forest " wHh ;-,;~~ to:'_ke . opat ; 1 1 il ; piknik prost~[= Picnicspot trim steza 1 1 Jogging route označena pot Marked route 1 drugo Other o 5 10 15 20 25 30 % JI krajani O obiskovalci Local Visitors pe ople GozdV 53, 1995 85 Mestni gozd Kozlov rob prepletajo (npr. prej omenjeni panj, s kate- rim smo poleg zgodovine prikazali tudi časovno dimenzijo rasti drevsa). 5 PROMOCIJA MESTNEGA GOZDA 5 URBAN FOREST'S PROMOTION Kozlov rob kot razgled ni grič in zgodovin- ski simbol Tolminske je že dolgo v podza- vesti Tolmincev. Ankete so jasno pokazale, da postaja pomemben element te naveza- nosti tudi gozd, ki porašča Kozlov rob, saj ugodno vpliva na počutje sprehajalcev. Zato smo uvedli termin mestni gozd; svoje k še večji popularizaciji tretje, vse pomemb- nejše dimenzije Kozlovega roba, pa naj bi prispevala tudi knjižica, ki je obenem vodnik po zgodovinsko-naravoslovni učni poti. To je namreč zelo pomembno tudi za celotno Tolminsko, saj se ta razvija iz pašniške v gozdnato pokrajino. V skladu s tem se mora zato počasi spremeniti tudi odnos do gozda. Najboljša promocija za vse to je gotovo urejen mestni gozd. Zato smo na koncu projekta novi občini predali našo vizijo o prihodnji vlogi Kozlovega roba in poudarili naloge, ki bi jih morala na tem področju še opraviti občina. Te so zlasti ureditev statusa in lastniških razmer, upravljanje in nadaljna promocija ter vključitev Kozlovega roba v turistično podobo Tolminske. 6 ZAKLJUČKI IN RAZMIŠLJANJA 6 CONCLUSION AND REFLECTIONS Projekt Mestni gozd Kozlov rob je nasta- jal v spremenjenih razmerah gozdarstva. Pri tem smo spoznali, da bo moral biti gozdar pri podobnih nalogah družbeno ve- liko bolj aktiven, kot doslej, saj bo moral pritegniti tako uporabnike, kot lastnike go- zdov (tudi javnih 1), sponzorje, in izvajalce posameznih del. Sodelovati bo moral s sorodnimi institucijami in iskati v njih zave- znike za skupni nastop. Naša zgodovinsko naravoslovna učna pot se od dosedanjih gozdnih učnih poti razlikuje po naslednjem: • Tematika je veliko širša, saj smo pose- gli celo po zgodovinskih temah. Tako že- limo povečati aktualnost in zanimivost poti in s tem učinek in interes predvsem lokalne skupnosti za obstoj take poti. • V primerjavi z večino gozdnih učnih poti, ki so večinoma v primestnih gozdovih, smo pot postavili v samem mestnem gozdu na sprehajalno pot, ki je bila že doslej močno obiskana. S tem bo vzdrževanje veliko cenejše,_ vzgojni učinek pa veliko večji. Slika 4. Kdo naj bi financiral ureditev? Primerjava odgovorov krajanov in obiskovalcev z dejanskim financiranjem v deležih. Picture 4. The Financing of the Kozlov Rob Urban Forest lnquiry Answers and the Actua/ Situation vlaganja niso potrebna b lnveslments are not necessaty...__ drugo (sponzorji)J!!E!!!W:::J. Other (sponsors) finance gozdarstva Forestty finances samoprispevek ~ Self-impcsed contribution denarni nabiralniki Cash collection boxesJ!!Si~j::j::j~~j~:i:~J c~~mt~JI'C~~~~ turistična taksa Tourist tax o 10 20 30 40 50 60 70 % • krajani Cl obiskovalci El dejansko Local Visitors Facts pe ople 86 Gozd V 53, 1995 Mestni gozd Kozlov rob Pri tem ugotavljamo naslednje: 1. Sorazmerno lahko smo navezali stike s sorodnimi institucijami, sponzorji in celo z zasebnimi lastniki gozdov, saj so vsi čustveno navezani na ureditveno območje. Nekoliko teže pa je v podobne projekte vključiti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot upravljalca državnih gozdov. Treba je najti način, da bi tal