Poštnina plačana v gotovini. Številka 13. V Ljubljani, dne 30. marca 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ~ za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100-— Polletna naročnina........K 50'— Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi • po ceniku. ---- Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Proi. .1. Reisuer: Revizija in redukcija. O tem vprašanju, ki je v zvezi z izplačevanjem dravinjskih doklad po novem zakonu, je prinesel »Naš Glas« v zadnjih številkah več člankov. Po mojem j mnenju je članek dr. Fr. Z. (»V trezen preudarek«) pisan s tisto objektivno stvarnostjo in mirnostjo, ki jo uradništvo dolguje javnosti. Nekateri druid članki pa gredo s svojim tonom preko cilja in po nepotrebnem razburjajo naše tovariše. Ko bo delo parlamentarne komisije končano, ki >e. kakor znano, zaprosila za 1 podaljšanje roka. bom v »Našem Glasu« I obširneje poročal o vsem delu in o re- j zultatu. Za danes samo nekaj pomirjeval- ! nih besed. V parlamentarni komisiji ima Osred- j nia Zveza svojega uradniškega zastopni- i ka. Od poslancev so zastopniki vseh slo- j venskili klubov zanesljivo pri sejah, ka- . dar se razpravlja o redukciji v Sloveniji. I V kolikor je redukcija v Sloveniji že pred- ' lagana, je faktično izvršena le na pa- i pirim j. črtana so nezasedena mesta in še ta le deloma. Kolikor ie meni znano» je le v enem slučaju predlog za. redukcijo že zasedenih mest sprejet., kar se bo pa prj individualni redukciji dalo popraviti s nremcščenjem prizadetih. Parlamentarna komisija pripravlja samo predloge! Individualna redukcija se bo izvršila zopet po posebnih komisijah, v katerih bodo imeli uradniki z zastopnikom prizadete strokovne organizacije odločevalno besedo in bodo lahko preprečili krutosti, ki se danes prikazujejo. Pri tem delu ho pa moralo uradništvo pokazati, ali je sposobno za stvarno | delo v svoj prid in državni interes. Pred 1 nekaj dnevi je nastala velika nevarnost, ■ da ravno uradništvo pokvari vse. V Beo- j gradu smo imeli 22. t. m. večurno sejo i Centralnega Saveza, kjer so nekateri odborniki zahtevali, da C. S. v parlamentarni komisiji ne sodeluje več in zahteva takojšnjo predložitev nove službene pragmatike. Kdor pozna ta načrt, ve tudi, kako so nekatere skupine favorizirane! Z velikim trudom sva jaz in zastopnik Dalmacije preprečila ta skleb. Vsi stojimo sicer na stališču, da se ne more in ne sme nobenega drž. uslužbenca postaviti kar na cesto; toda ravno : v našem interesu je. da pri redukciji vztrajno sodelujemo. Če v tem trenutku i iz neke užaljene ogorčenosti odpovemo i sodelovanje, smo dali iz rok doseženi us- ! peh. da so organizacije po zakonu bile i npklicane na sodelovanje. Če ne sodelu- | jemo, se bodo individualne redukcije izvršile seveda brez nas, v tem slučaju pa j so odprta vsa pota političnemu partizan- ■ stvu z vsemi slabimi posledicami za služ- 1 bo in za uslužbence. O tej točki iz več razlogov ne pišem j dalje. Kdor ve, tla je pri tem Slovenija ; naimanj ali nič prizadeta in v katerih ura- j dih ie največ zaradi povojnih razmer, ne pa zaradi faktične potrebe prišlo preveč 1 Hudi do državne kase. bo razumel, kako i ie moglo priti do predloga, naj se odpove j sodelovanja. Organizacije morajo, imeti | tudi pogum, da same čistijo! V vsakem j drugem slučaju si bomo le domišljevali, : da kot organizacije nekaj- pomenimo, to- ' da upoštevali nas ne bodo tam, kjer je : najbolj potrebna. Prav ima dr. Fr. Z., da redukcija, ka- j kor se sedaj vrši, ne bo prinesla pravih i sadoy za državno upravo. Začeti bi se j moralo drugače, z ureditvijo našega LISTEK. Dr. FR. Z.: Kako le bilo dalje. (Nadaljevanje.) Na dan volitve pa pride S.cwarz prej k°t je bila njegova navada v pisarno in zakliče skozi sobe: »Alo, gospodje, na vo-isce!« Vsi so skočili s svojih sedežev, ^amo iaz sem obsedel. Schwarz je nekaj časa stal in čakal pri moji mizi, potem pa me opozoril: »No, doktor, pojdimo!« — »Jaz ne!« -— »Kako to da ne?« — »Če sem včeraj rekei: ne, vendar ne morem danes reči: da!« — Jezen je odšel na čelu drugega uradništva. Očividno je bila i stopila ena izmed «trank z njim prejšnji ! ^e,Lef še v stik in ga pridobila zase. Kajti Kake doslednosti on ni poznal in če se I je danes s kom objemal, mu je drugi dan morda že z nožem grozil. Včeraj je bil pripravljen za te žrtvovati vse, danes nisi bil več življenja varen pred njim! Pristen, vročekrven Italijan! — , Ko se je bil vrnil z volišča, je rekel vpričo vseh s posebnim poudarkom: »To so samo občinske volitve. A če bi šlo za kake važnejše volitve, potem bi hotel videti, ali bi moji uradniki volili tako, kakor bi želel jaz, ali ne!« Jaz pa niti glave nisem sklonil od dela, kakor bi me vse to čisto nič ne brigalo II. Nič ni moglo spraviti Schwarza bolj iz ravnotežja kot volitve. Dobro se še spominjam, kako je bilo leta 1886.. ko je nastopil po smrti Obrezo-vi dr. Ferjančič na Notranjskem kot kandidat za državnega poslanca. uradniškega poslovanja. Povod tej redukciji pa ni bila ureditev državne admini-straciie, temveč rešitev predloga o novem zakonu in iznlačevanju draginjskih doklad. Odtod vse druge nelogičnosti. Mj ua lahko mirno čakamo na rezultate! Kaj je novega pri O. Z. Pod predsedstvom podpredsednika Dolžana se je 15. t. m. ob 20. uri vršila 20. seja širšega odbora O. Z. Na dnevnem redu je bila volitev raznih še ne izvoljenih odsekov, ki pa se zopet ni mogla izvršiti, ker seji ni prisostvoval noben pravnik. Izvolila, sta se na novo zategadelj samo dva trenotno najbolj potrebna odseka. Pred tem pa je poročal upravnik »Našega Glasa« Petrovčič o gmotnem stanju strokovnega glasila ter v informacijo navzočih delegatov prečital zapisnik zadnje seje časnikarskega odseka. Slika je nad vse žalostna: strokovno glasilo bomo z angaževanjem tiskovnega fonda mogli vzdržati jedva do rednega občnega zbora. t. i. do konca aprila t. 1. Krivo je temu pred vsem nevzdržno zvišavanje tiskarniških stroškov pri nakladi vsake številke, še bolj pa indolenca ter nekole-gialnost naših tovarišev, ki kljub ponovnim prošnjam in pozjvom ne poravnajo zaostale naročnine. Imena vseh teh tovarišev, ki sc ne zavedajo svojih najele-mentarneiših stanovskih dolžnosti, je upr. Petrovčič prečital in navzoči odborniki so se obvezali, da jih k izvrševanju dolžnosti potom strok, organizacij še enkrat opomnijo. Časnikarski odsek je bil od odbora pooblaščen, da sklene, čim se mu bo zdelo potrebno, ugodnejšo pogodbo za tiskanje strok, glasila z drugo tiskarno. Poročati na ima o tem na prihodnji seji širšega odbora. Prišel je v Postojno, da bi se predstavil volilcem. Pri tej priliki se je hotel pokloniti tudi Schwarzu kot političnemu šefu okraja. Stopil je v uradne prostore, baš ko je stal Schwarz na pragu moje in sosedne sobe. Opazil ga je bil Schwarz takoj, a ignoriral ga je popolnoma. Ferjančič čaka, da bi dobil priliko, iz-pregovoriti besedo, a Schwarz se zabava z davčnim nadzornikom in se očividno nalašč ne gane z mesta. Ko je bilo Ferjančiču tega čakanja že preveč, stopi korak naprej in pozdravi. Schwarz pa ga premeri od nog do glave, zagodrnja nekaj in odhiti mimo njega v svojo pisarno. Jaz sem se po uradnih urah takoj napotil v gostilno, kjer sem vedel, da dobim dr. Ferjančiča. »Ali ste videli, kaj mi je naredil?« me je vprašal. Jaz pa sem ga tolažil, češ, da ima Schwarz pač take manire! (Dalje or ih.) Ker ie izvolitev odseka za službeno oraematiko izredne nujnosti, se odsek izvoli. Člani so: vladni svetnik dr, Rutar, noštni nadkonrisar Matjašič, rač. ravnatelj v d- Svetek, pisarn, ravnatelj Zorko, rač. resident Dolžan, nadpreglednik fin. kontrole Česnik, jetnišnični nadpaznik Tumpej, sodni oficijal Primožič, višji davč. upravitej Bekš, (eno mesto ostane rezervirano za zastopstvo Udruženja ju-gosl. učiteljev.) V pravovarstveni odsek sta ,bila kot člana izvoljena vladni svetnik dr. Rutar in poštni nadkomisar Matjašič. Za preteklo poslovno leto. t. j. od 1. januarja 1921 dalje se dovoli zvezinemu blagajniku primerna nagrada. Podpreds. Dolžan priporoči vsem odbornikom, naj marljivo preštudirajo novi predlog zakona o civilnih državnih uslužbencih, da bo mogel odsek za službeno pragmatiko tem preje pričeti z delom. Protipredlogi k posameznim členom tega zakona naj se y najkrajšem času dopošljejo tajništvu O. Z. Odsek bo o protipredlogih razpravljal na posebnih sejah, končne predloge pa bo formuliral širši odbor na plenarnih seiah. Vse delo mora biti končano najkasneje 20. aprila j t, I. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi podpreds. Dolžan sejo ob 21. uri. Od »Udruženja drž. nameščencev in vpokojencev« v Kranju je prejela O. Z. sledeči dopis: Glasom članka »Nesramna žalitev prečanskega uradništva« v »Slovencu« z dne 9. marca 1922 št. 56 je član komisije za redukcijo uradništva, narodni poslanec g. Gjorejevič imenoval del državnih uradnikov in nameščencev iz prečanskih krajev bagažo, predsednik komisije g. j Antonovič pa jih ie imenoval vohune. O teh žalitvah prečanskih državnih ; nameščencev, med katere spadajo tudi | državni nameščenci iz Slovenije; ie raz- : pravljal odbor »Udruženja državnih na- ! meščencev in vpokojencev v Kranju« na ! svoji seji dne 10. marca-1922. V izvršitev i odborovega sklepa stavimo sledeči vpra- | sanji: i 1. da-li ie to res. da ie bilo slovensko i uradništvo na tak nesramen način ža- i lieno? 2. za slučaj, da je to res. kake korake ie Osrednja Zveza storila oziroma namerava storiti v obrambo slovenskega uradništva? Podpisano društvo v imenu svojih članov najogorčenejše protestira proti takim žalitvam. Državni uradnik, ki je kaj zakrivil proti državi, spada na zatožno klop in ga mora soditi redno sodišče, ne. pa da si kak posamezen mogotec drzne sumničiti slovensko uradništvo, ki je dinastično in patriotično. , Prosimo paiasnila. Priporočljivo bi bilo, da Osrednia Zveza v »Našem Glasu« to zadevo javno pojasni. informirali smo se na kompetentnem mestu ter dognali, da poročilo navedenega dnevnika ne odgovarja točnosti. V komisiji za redukcijo uradništva se je o »prečanskih.« uradnikih razpravljalo samo toliko, kolikor ie bilo bistveno potrebno, da se redukcija izvede, padla pa pri tem ni nobena zalivka. Naš preds. prof. Reis-ner bi v danem slučaju gotovo storil svojo dolžnost in ukrenil vse, da se zagotovi prizadetim primerno zadoščenje. Odbor državnega uradništva in na-meščenstva za Prekmurje v Murski Soboti ie poslal O. Z. resolucijo z dne 13. marca, ki se glasi: 1. Državno uradništvjQ in nameščen-stvo nujno prosi, da se naša zahteva glede priznanja prekmurskih dnevnic od dneva njih ukinjenja, to je 1. 6. 1921. takoj za nas ugodno reši. Naši prejemki so v krajini, kakoršno je Prekmurje, kjer vladajo nečuvena draginja ter čisto izredne razmere, v vsakem oziru povsem nezadostni. Zato se nam naj priznajo dnevnice ali v obliki dnevnic, ali v obliki Dodoore ali pa v obliki nabavnih prispevkov. 2. Že vzakonjene draginjske doklade naj se nakažejo vsemu državnemu urad-ništv.u in nameščenstvu v Prekmurju takoj brez ozira na redukcijo uradništva. , 3. Ker ie predvideno izplačilo dra- I ginjskih doklad oo novem zakonu o dra-ginjskih dokladah v dveh obrokih, pro- | simo. da se te doklade oziroma diferenca na njih iavnemu uradništvu in name- | ščenstvu v Prekmurju izplača takoj v ' celem znesku! Ako pa bi to iz tehniških ! razlogov ne bilo mogoče, prosimo takoj- i šnjo izplačilo še te diference v prvi polo- i vici meseca aprila in to z ozirom na nad j vse težavno in nevzdržno materijalno stanje javnega uradništva in nameščen-stva v Prekmurju. 4. Naraščanje draginje naj se zajezi s takojšnjo omejitvijo izvoza na dejansko potrebo, ker ie za državo brezdvomno večje važnosti brezhibno delovanje upravnega aparata, kakor pa milijoni v žepih j trgovcev in prekupčevalcev. Producentu pa itak ni pomagano, če svoje blago drago odda, ko se cene ravno vsled tega skokoma dvigajo. 5. Vpostavi naj se sistem, da dobe državni nameščenci in upokojenci najvažnejše življenske potrebščine v dolo- , čenih množinah in oo stalnih cenah iz po- ; sebnih zalog, ki bi se dopolnjevale ali iz državnih veleposestev ali pa z blagom, : ki bi ga oddajali državni eksporterii in ; importerji. 6. Prosimo in zahtevamo, da se v slučaju obolelosti v državnih bolnicah in zdraviliščih za lavno uradništvo in name-ščenstvo izposluje brezplačno lečenje ali pa vsaj proti znatnemu popustu in to ne | samo za iavnega nameščenca kot take- \ ga, ampak tudi za njegove rodbinske i člane. 7. Uvedba in izenačenje uradnih ur j pri vseh iavnih uradih naj se v smislu : sklepa finančnega odbora' »Narodne i skupščine« v Beogradu z dne 14. 2. 1922 1 takoi izpelje. 8. Nujno prosimo in zahtevamo, da : se službena pragmatika v »Narodni skup- ; ščini« v Beogradu obravnava kot ena ; najnujnejših zahtev celokupnega uradništva kraljevine SHS. 9. Da se odpomore stanovanjski bedi v Murski Soboti, prosi državno uradni-šjtvo in nameščenstvo odpomoči na ta način. da se zida uradno poslopje odnosno z državno podporo omogoči uradništvu zidanje prepotrebnih stanovanj. Resolucijo je O. Z. poslala preds. prof. Reisncrju. Enaka resolucija ie bila poslana tudi delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Poizvedeli smo, da je nadaljr nje izplačilo prekmurskih dnevnic iz kreditnih razlogov nemogoče in da so bili baš radi izrednih draginjskih razmer pomaknjeni vsi prekmurski kraji glede novih draginjskih doklad v višji draginjski razred. Vprašanje izplačila novih drag. doklad ie tesno spojeno z zakonom o pro-rač. dvanajstinah za marec in april in bi bilo izplačilo teh doklad ob drugih rokih, , kakor so določeni, protizakonito. Sicer pa se izplačajo doklade pro ! praeterito v enakih obrokih 1. aprila in 1. maja. Društvo drž. računskih uradnikov nam je poslalo spomenico, v kateri pro- I testira proti določbi člena L uredbe o ! privremenom regulisanju zvanja i plata : poštanskih i telegrafskih činovnika i službenika van Srbije i Crnegore od 27. 6. 1921 br. 39177. S to uredbo so se namreč vzele poštnim računskim uradnikom že od nekdaj priznane in pridobljene pravice. ker določa omenjeni člen, da je to uradništvo uvrstiti v kategorijo činovni-kov poštnih in brzojavnih stanic, kar je v popolnem protislovju s splošno upravno razdelitvijo, dočim bi računovodstvo moralo ostati sestavni del oblastne direkcije Društvo geometrov nam je dostavilo obširno SPome.nico. ki zahteva, da. se državni geometri, ki so absolvirali geode- tiški oddelek na visokih tehniških šolah ter z uspehom položili državni izpit, uvrste v prvo kategorijo državnih uslužbencev novega predloga zakona o civilnih državnih uslužbencih. Dr. Lj. Valjavec (Maribor): Gospodarska organizacija. (Konec.) Ostane še druga točka: brezobzirni kredit za potrebne v posebnih slučajih, n. pr. bolezni. O brezobrestnih posojilih se ie že mnogo govorilo, tudi radi raz-dolženja. Jaz sem mnenja, da to vprašanje ni tako važno, kakor se misli. Moja lemelina misel ie, da v principu javnemu nastavliencu ni pomagano s posojilom: vzrok slabemu položaju ie premala plača, ki se ne poveča s posojilom, le trenutna zadrega se odpravi. Kdor ie trenutno v zadregi in se bo pozneie opomogel, temu zadostuje posojilo: kdor ie pa sploh slab. ne more posojila vračati in ga bo zato tudi pri organizaciji težko dohti še težje pa vračal. Vsekakor je brezobrestno posojilo nekaka 'pomoč, toda ne precenjujte! Na vsak način pa bo premišljevati, kako bi se našla resnična pomoč za slučaje smrti in bolezni. Učiteljstvo ima že neko organizacijo za podporo v smrtnih slučajih, ki sloni na principu, da vsak član plača mal znesek v slučaiu. da umrje kak član. Slično hoče sedai delovati že enkrat omenjeno mariborsko društvo: to ie gotovo pot. na kateri nudimo zaostalim izdatno podporo z malimi žrtvami, samo pri začetku ie treba nekai altruizma! Ostane pa še jako važno vprašanje, kako pomoči obolelim, ker je to iako težko in se. kolikor je meni znano, ni posrečil še noben poskus. ^ Izvrstna in posebno praktična je misel, naj sc sestanki in seje ne sklicujejo v gostilno ali kavarne: najbolj sploh nikamor, kjer lahko nepoklicani sliši kako besedo. Naši izkoriščevalci pazno zasledujejo vsako naše gospodarsko gibanje in se bojujejo v vsaki malenkosti: kot najmočnejše bojno sredstvo pa izigravajo kapital, katerega mi nimamo. Zato ie najmanje, da ihn vsai informacij sami ne daiemo. Upajmo, da se bo o članku gosp.. Vivoda razvnela živahna debata, ne samo v »Našem Glasu«, temveč tudi v krajih, kjer nimamo organizacije, in da bodo tej debati tudi sledili izvedljivi sklepi. * ■______2___________ Službena pragmatika. Člen 9. osnutka zakona za novo službeno pragmatiko predvideva 6 kategorij državnih nameščencev in sicer se zahteva za službo y I. kategoriji popolna visokošolska naobrazba, II. kategoriji dovršena srednja šola z zrelostnim izpitom, lil. kategoriji šest razredov srednje šole. IV. kategoriji štiri razredi srednje šole, V. kategoriji dovršena osnovna šola, VI. kategoriji najpotrebnejša pismenost. Člen 10. določa, da so državni nameščenci do IV. kategorije uradniki, V. kategorije, poduradniki in VI. kategorije sluge. Že s tem, da se med IV. in V. kategorijo ni določila nobena kategorija za one, ki so dovršili 2 razreda srednjih šol, se bo godila velika krivica vsem onim, ki imajo dva ali tri razrede srednjih šol, ali ki so sicer obiskovali 4. razred teh šol, niso ga na tudi dovršili, ker_ se je vse te vrglo v ono kategorijo (V.), kakor tiste, ki so dovršil: le osnovno šolo. Zakaj se pa tukaj ni delala razlika med dvema in dvema razredoma, kakor se je pri kategorijah II., III. in IV.? One sedaj služeče državne uradnike, ki nimajo dovršenih štirih razredov srednjih šol pa najbolj tangira člen 230., ki govori o prehodnjih določbah. Zadnji stavek tega člena se glasi: »Službenici V. i VI. kategorije ulaze u onu radnu grupu, na koju imaju pravo no ovom zakonu, prema .godinama službe, koja im se po ovom zakonu računa za penziju.« Mnogo je takih uradnikov, ki nimajo dovršenih štirih razredov srednjih šol, ki pa so sedaj že v 9., da, celo v 8. razredu; no osnutku zakona pa naj bi spadali v V. kategorijo, kar znači, da bi bili naenkrat degradirani iz uradnika na poduradnika. Žalostno bi bilo, da bi bil pisarniški uradnik, ki svojih 20 do 30 let vestno opravlja uradniške posle, kar naenkrat degradiran na poduradnika. Dolžnost vseh naših prganizacij. osobito pa Osrednje Zveze ie, da zastavijo vse svoje moči, da to preprečijo. V člen 230. hi morala priti sledeča odločba: »Vsi državni nameščenci, ki ob stopitvi tega zakona v veljavnost služijo aktivno v XI., X.. IX. ali VIII. čin. razredu in nimajo dovršenih štirih razredov srednje šole, se uvrste v IV. kategorijo.« ČRMLANEC: Uspehi devizne politike. 9 kron. Dva dni po razglasitvi novih deviznih predpisov pa se je začel polniti naš trg in danes dobiš n. pr. jajca že po 3 K, jih kar ponujajo. Pred tednom dni ni dobil naš trgovec niti odgovora od navijalcev v Banatu na vprašanje o ceni pšenice in moke, danes ponujajo brzojavno, telefo-nično in osebno. Sladkor se ponuja na žive in mrtve, potniki velikih tvrdk si podajajo kar kljuke pri manjšem trgovcu. Odkod naenkrat tajca obilica blaga in tako živahno ponujanje po nižjih cenah? lega ni povzročilo samo lepo vreme! Vlada bi se naj toliko ojunačila, da bi začasno onemogočila vsako špekulacijo z našimi živili. Poljedelec ne bo izgubil ničesar, prizadete bodo le banke in čifuti, ki so že zdavnej j odkupili od kmeta zrnje po »primerni« ce-I ni in ga imajo v zalogah. Za te ne veljajo j nobene naredbe, ti lahko kupičijo zaloge in čakajo boljših cen. Zakaj vlada žrtvuje milijone za pasivne kraje, ko bi vendar lahko te kraje preskrbela brez najmanjše žrtve! Konzument čuti. da se majejo tla vi-i sokim cenam, na si nabavlja le najnuj-j nejše. Devizna politika našega finančnega i ministra pa ni dosegla samo prihoda blaga na trg in popuščajoče tendence cen, am-, pak tudi padanje tujih valut in porast ! vrednosti našega denarja. Od vztrajnosti in odločnosti finančnega ministra ie sedaj odvisno, ali bo s svojo politiko dosegel trajne in plodonosne uspehe. Bojimo se, da bo podlegel, I ker nima prave zaslombe v narodni skupščini, ki le vsled svoje nedelavnosti največ kriva bednega stanja našega narodnega gospodarstva, Vlada hoče delati in priganja k delu, toda narodni poslanci imajo druge skrbi. Malo jih je. ki res delajo in izvršujejo svoje noslaniške dolžnosti, mnogi pa izkoriščajo svoj mandat v osebne koristi, delajo kupčije in verižijo. Priznati pa moramo, da je vezana trgovina na denarnem trgu le prehodno sredstvo in bo finančni minister primoran vrniti svobodo denarnemu trgu prej ali slej. Trajno se lahko izboljša naše narodno gospodarstvo le z dobro gospodarsko in finančno politiko. Zastokal je nekrščeni in krščeni Israel v Jugoslaviji, ko si je dovolil naš finančni minister energično nastopiti proti divji špekulaciji raznih bank, njihovih ravnateljev in uslužbencev. Prestrašili so se bančni junaki, ko ie izginila možnost velikih zaslužkov, pa so rekli, da ne morejo »više raditi«. V resnici pa morejo i dalje raditi, »zaraditi« ne bodo mogli več v doseda- njem obsegu. Vršila se je bujna špekulacija in teg; ne morejo utajiti razni bančni mogočnež: Da naj še toliko dokazujejo nasprotne Preveč je znano, kako se je špekuliralo valutami. Vsi, izvzemši špekulante, pozdravlja m« umestne ukrepe našega finančnega mi n'stra, škoda je le, da ni imel boljše pri oravljenega aparata, ki bi bil prevzel de narni promet in arbitražne posle namesti ^danjih špekulantov. Nastal je velil In n °’ *n tud' nejasnost, ker ni bilo točnil Jrf^časnih objav novih ukrepov. Taki ,£-