Urtdalikl la upravnilkl pr«. Mor i: 1103 7 8. L*wodalo av. Offloe of publlcatloa: 8637 So. L«wndale av«. Trlephoaot Lavrndale 4635. laaood dailj eseopt Baadajn aad Holidajre. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —^—g1-- -t —rri—rrunnsnim in....... L^SS^irr J^C^V^TTSS CHICAGO Ui» pond«lj.k, 18. norembr. ubllfca rsadeljene v 15 okrožij ln Pregs je gla™« meato flprejet je bil ooemurn! delavnik in odprsrijenl rhirag« In okoli« s : V pondeljek obleJno In hladno, v torek jsano PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnovno IMU nedelj 1« praaalkev. LASTNINA SLOVENSKE NABOPNE POPPOENB JBPHOTE Cana oglaoev po dogovoru Rokopisi - ao vrašajo. Naročnino-. Zodinjono drtave < tl.no so pol lota in 7ic so tri $2.26 sa pol lota, »1.11 aa tri _ M aa (4 60 na lata, Boj med kajzerizmom in demokracijo je končan in Wilson je zmagal. Kdo bo zmagal v boju med socialno demokracijo in boljševizmom — Wilson ali Lenin? Ali bo zmagal konstmktivni socializem, ki daje vsemu proletarijatu pravico do uprave, ali pa destruktivni boljševizem, ki prinaša diktaturo enega dela proletarijata nad drugim, večjim delom? ..........I "PROSVETA' 1997 So. Uvodalo Ai "THE ENLKeHTENMENT" bilo poročeno. Ou ni bil glavni pradaednik, ampak glavni porotnik J. P. Z. S. Pomota je tudi v poročilu o Josephu Remicu. V | /iidjijtmi poročilu je bil imenu-vau Jooeph llenčii mesto Hecuvc. zvečer ae vrti izredna seja čikalkc ^ ^ov'ttc*v'J1 *>a du*' okrejne organizacije 8. H. Z, v na- J« bUo vadtdh prostorih. Na dnevnem! P«1 obredu bo več važnih stvari, zato je potrebuo, da se udeležite te seje Tajnik -Zastopnikom dkaške okrajne organizacije B. B. t. Anton Verhovnik. |Mt Helena, Mont. — Tu so za influeneo umrli aledeči rojaki: Bomeraet, Oolo. — Tukajšnje kraje je prav neusmiljeno zadela španska influenca. Zbolelo je že mnogo ljudi in tudi jaz se uaha Ohkago ilgo' ^n'/' f'o r ai gn1* cou n trlo£* | S9MOBB AMreaoi -PROSVETA"' 999? S.. L*ws4alo Amaa, dne, pa ae mi zdravlje že aedaj ni obrnilo na bolje. Tukajšnja ■I Dotam v oU.pa.ju .. pr. <*•»- IMS) NESRAMNOST ITALIJANSKIH IMPERIALISTOV. fl»aryeat* MalhltfMcf ,tar 33 let, doma j«* v kremp«jih epidemije tri te nekje fa frtre. V domovini žepu ščrfženo in otroke, brata in ae stro. Član slovenskega drušitva »i . ka™nteu<> Ul, pač pa je bil zavarovan pri *borwauja so prepovedana. (Jim Nortb Ameriean /varovalni ^vo drirftev pljuje "voje 8Njij. khk.i I1" »tar«"'- z»pu«a »tarife, bra<« poslali tudi kralja v Trat, aamo da potem ložje lažejo, kako _ v.lentto P»wv»tk. »t.r 50 let, "aijajno je italijanski Trat sprejel svojega kralja na fl JfP&Satt« jih tleh". moženo si-stro. Prej je živel v lH.[l,i^J1ba g<*vora,JierJe bolet« Perfidija italijanskih imperialistov je. pa prikipela do Louieu, Mo.. Svoječasno je bil ~ * A vrha, ko so najeli nekaj trikih Bdjteor in ». p^Ui J^n v Ameriko z namenom, da tukaj nastopijo kot žive priče L puBtU drugtvo kcr )t imel a. italijanskega značaja tistih dežel, ki so zdaj. osvobojene". gent prej imenovane zavarovai-Mpd tpmi "živimi Dričami" je tudi neki Pitacco, italijanski ne družl>e polna usta Hladkih o/b- Mea lerni Živimi prictum jc tum »cn.1 X av« , nrkldbil kakih SeHtd%-la4Wn tt,vJal vellK požar iu klanec iz TrsU v bivšem državnem zbori^ na Ihimjo. ^^ g /e,;^ napravil veliko Akode. v tem de- Italijanski časnikarski biro v Chicagu, ki zalaga ame- \drim^u precej Škodoval, žkodo- lu Minnezote ao se svoječasno jia-riške liste s krilatimi vestmi te vrste, modruje, da je bil val pa je tudi tiktim rojakom, ki httialtt yeiik» »»°/yirja, ki so se ah ne saatfrijo delegatom SNPJ. za ,ta njihov aklep, ker so bili delegatje večinoma nedelavci, to je taki, ki niso delali ie mnogo let, ali so sedaj bosi, trgovci, ali pa živijo od delavskih žujev. Ti ljudje ai misl-, o, da je za "Janeze" vae dobro 11 menda ao tudi mnenja, da se ti "Janezi" ne rabijo organizirati. čim manjle piade dobivajo, tem bolj so pokorni duhovščini in msinessmenom. Nas ae ne vpraža, hoče*, potok, nego Vil. redna kon vencija iiNPJ. je nam enostav^ no diktirala, kaka naj bo mala etrokovna organizacija iu kaj je in kaj ni prav. Leta 1916 ja obdržavala orga nizacija, katero ao obsodili dele Katje SNPJ., svojo konvencijo nt Hibbingu, Minu. Ta organizacija je vodila stavko in ob tej prilild| so prišli zastopniki onguniz; fclje, kateri je daia priznanje SNPJ., in nagovarjali rudarje, naj se ji pridružijo; toda rudarji ao izjavili, da bodo ostali pa strani organizacije, ki je vodila stavko. Zakaj ao rudarji oieg o«r. njenih umrla Mike Žigič in John Pavič, doma nekje iz Like na Hr. vatskeiu. Bolnih je še precejšnjo število naših rojakov, ki se jim pa zdravatveno stanje obrača na bolje. Tudi epidemija polagoma pojenjuje in oblasti so žc preklicale nekatere odredbe, ali bolje, prepovedi. . Matija Pogorele. dokaz I »i podcenjevali društvo ter pomagali kuplčitl bogatet vo zavarovalni druflbi. — Jen me Kubvich, »ta- Pitacco kot poslanec izvoljen od ljudstva in ergo! je tukaj, da je vse ljudstvo dotične dežele italijansko 1 Jako mislijo italijanski aneksisti blufati Američane. I ra 12 let, zapuAča stariie. — An Američanom seveda ni znano da je;imel Trst tudi slo- venske poslance na Dunaju. Omenjeni biro seveda ne L >tar|£ bra4o. v potem, ko so pričeli kopati rudo, nekatera osušila, kajti voda se je odtekala v podzemske odprtine. Mah, listje, bičevje in druge take rastline, ki so se leto za letom usedale v teh močvirjih na dno, se je vsled odtekanja vode osuši- omenja, da pride tudi kakšen italijanski posUmec [z Idrije | Aiiacondi tudi Vapulča brata, ^ ali Pošto j rte! je član društva št. 14^1, SNPJ. in M1 «®to, ki jo po NHZ. A nt (Hi (2orAk\ atar »noglh krajih, potem ko jo do Nesramnost iUlijanskih imperialistov prekaša že vse I ie;,'7u ZapIič7ženo u^pet kurjavo, meje. Vesti iz stare domovine so še zelo počasne, vendar raaflih otrok, v Ameriko je pr«ei ^^ '** " )' pa je te prišlo poroiilo (priimiamo ga na prvi straidi da:| ^^^il^TOlK — na ijjunijanskein barju, so bila preje velika močvi naAnje "Prosvete"), da ima slovenska vlada v Ljubljani j; ^ ^ Alltonft volka v sta- w ki iih ■ težke boje z Italijani. Slovenska vlada zahteva, da za- rmtl \\ i«.t. Zapušča stariše, brate|?rubafi€JVtt kan»la Ta : vezniki umaknejo italijanske čete iz in ^^^ j1^ "JS^ y Bre^pri*!!^!^^^ to'nhi^daSevje ^'more^uHti krajev Kaj bodo storili zavezniki, in če bodo sploh K ^ |l>ožar». Vse. kar je šote. četudi ^storili, ni še znano, toda dolžnost ameriških Slovencev in m, -c K'SK(, _ Jo(hn saftek,M° p° nekaterih mestih še tako Jugoslovanov sploh je, da napnejo r— aile proti aneksi-Lam^, star 8« let, zapušča stari-Kažna' K®ri naprej in v tem kra-ttičnl politiki italijanskih imp.riali.tov. Kakor trosijo laži v ameriški javnoati, tako moramo mi povadatiI »-komotive in parne lopite roanico in zahtevati, da obvelja pravica aamoodločevanja Mn o0ieDkkef»t BU je člwi dr*.]?0™0***0 V"1*™ P° niinneaot- tvašt. 14.1, SNPJ. - John Hudo- aklh ,>ariih in K«"*"1- »«be klin, star 2» let, samec, v domo- bruhajo goreča zrna premoga, ki vini zapukča stariše, brata iu dve Ptdajo v suho, uležano listje, ki aeatri, tu pa dva strica in teto. Pri*,,e tletl» nakar " ^e so- tudi sa primortka Jugoslovane. Mirovna konferenca n« amo pripoanati nobenih aneksi j! WILSON IN LENIN. IU! ji doma iz vasi Suhadol na ta iu tako Korl ,,aPr*J 4» naP«^i. Dolenjskem. Bil je član društva \1W da 1,1 'jndje sumili, da more št. 143, SNPJ. — JoaepU Sustar-Sič, star 53 let, v domovkd zapu- | iz tega tleuja nastati katastrofalni požar, kot je biLnaprimer zad- Na obzorju velike revolucije, deloma politične in de- *ča ženo in štiri otroke. Njegov nji. Ako bi vse.take požare po-loma že socialne, ki pretresa ves svet. stojita dva veHka ^ ^ voditelja. Ta dva moža sta Woodrow Wilson in Nikolaj Lenin. i»i Dolenjskem. Pri drufctvu ni bil. * preprečil velikanaki požar, ki Andre«- Spularič, atar AH let, > zehtevel toliko človeških žr- Obzorje je že toliko Čisto, da je Čas, da enkrat pri- tu seputfa ženo, dva otroka in tev in napraril toliko Akode. Se znamo veliko moč in vpliv teh dveh mogočnih OMtoo«ti. ^^^^ V«, t ^Ib Wilaon ni toliko voditolj v Ameriki kolikor je v zapadno-l |ljeu. toda šota še vedno gori n.- južni Evropi, medtem ko že sega sila Leninovega vplival JUtuatno je, da ae je v tej ^ »»»j in bo gorele, dokler bo ka, od Vladlvostoka do Hamburga na zapadu in do Alp na drmiji spomaio. da je «e preeejš- *or!J,vrw. n» bariih ,>rl, «f,a jugu. NemUca revolucija ln revoiucija v krajih blv*e Stro-Ogrško Jf ztlaj ie narodno-politlčna, toda znaki go- ^^ |||lJlio mau>mamežl prilMco/nem tukajšnjih rudnikov so re-HpodarsktVH in aocialnega preobrata SO Že na površju. Naj opocnatl. ds greše le proti aebl in Velikanski kup leoovja " zdaj pride grozeča lakota v centralne države, kateri bo zvojeem. ako še nadalje vzdr a« rabi *a p«^i>«re v gotovo sledil politični kaos. ,»a bomo videli boljleviškoj^i« v |,em' U 1 revolucijo ne samo v Nemčiji marveč po vsej Evropi. Wilson ni socialist, toda njegove ideje in principi so (Op. ured. — Kaj naj Prosve tn piše, da bo po vaših nazorih prilog delavstvu? Umirite se, pa izprašajte vaš razum in potem preiskujte, kaj in kje smo zagre šili. Samo zabavljanje, kakor bi ga nekateri radi imeli, ni "pisa nje za delavstvo"< nego čisto navadna demagogija. Vaš dopis je zelo nejasno pisan in uredništvo ima mnogo dela, prodno ugane: misli, ki jih ima dopisnik. Če so bili delegatje VII. redne konvencije SNPJ. kaki hlapci kapitalizma, za kakoršne jih slikate, potem se obrnite do članstva društev, ki so jih izvalila. Uredništvo Proevete ne Imenuje delegatov, pač pa jih volijo druš-, tva na svojih sejah z večino glasov). 8 pota. — Ko ao nepregledne množice ameriškega ljudstva praznovale konec vojne, so se poleg parad vršili tudi drugi sprevodi, v katerih udeleženci so bi li prijatelji, sorodniki ln znanci žrtev epidemije influenca. Dne 5. novembra je umrla v na selbni Standardville, Uteh, roja kinja Frances Seiko v starosti med 35 do 40 let. Informirali so me, da je bila rojena pri Sv. Križu v litijskem okraju. Ko jc bila stara 112 lot, so ji umrli stari ši, nakar si je sluiiia vsakdanji kruh v Ljubljani. V Ameriki jc živela okoli deset let. Njen soprog je umrl v Hiavrathi, Utah. Priselila se je v Standardville t svojimi trpini otroci, kjer je vzdr ževala otroke iu sebe s pranjem perila in za časa epidemije je pra la tudi za družine. Njeni otroci žive sedaj pri družini Petrič. Dne 7. novembra, ko ao rajale množice vsled poročila, da je sklenjeno premirje z Nemčijo, smo jo po kopali Pokojnica je bila članica društva Uteh, št. 227, SKPJ. v Black Hawcku, Uteh., toda društvo ae valed karantene ni amelo udeležiti pogreba. Zato ae je ebr nil tajnik prej omenjenega druš tva, g. Milanich, na me in J. Ju vena, Člana društva SNPJ. * "NVinterifiiatcrsn. Uteh., naj vat potrebno preekrbiva za pogreb. Meeteee Helper je nekako are-dišče tega premogovniškega o-kralja ia ne njegovo pokopališčc prihajajo dnevno pogrebi, kar je tako malo obljudenem kraju. Dubuqua, Iowa. — V šolskem letu 1917-18 so obiskovsli učilišre Dubuque sledeči slovenski dijaki: Kari Hren Poglodich, (drugi let-nik, vsi ostali dijaki prvi letnik) Matevž Onus, Andrej Furlau, Frank Klementič, Frank Nagode. Valentin Peternel? Ivan Trojan in * * " ' ' 1 1 * sedem h I K; v Sktfpaj Alois Zakrajsek, dijakov. V letniku 1918-10 obiskujejo to učilišče sledeči slovenski dijaki: ftretji letnik) Kari Hren Poglodich; drugi letnik: Matevž Onus, Andrej Furlan, Ivan Trojan in Alois Zakrajfiek. Prvi letnik: Max M^niger, Anton Grdeu, Mihael K&pach, Frank Likar, Frank Modic, John Rebolj, Joseph Albert Siskovich, Anton Slabe, Andrej Sprogar in John Sprohar, skupaj deset dijakov. John Jelovchan je vstojiil v to učilišče dne 5. septembra t. 1. in ga zapustil due 3. oktobra." Andrej Zupan je pričel z učenjem dne 5. septembra t. 1., zapustil pa je učilifiče dne 10. oktobra. Kari H. Poglodich. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mihael Wentfai. ki se rudniku s okoli njega Jarke, da «« ogenj ni mogel razširiti po auhi travi in lietju do pro-atora, ne katerem mi bili kupi J. 8. Waukegan, 111. — Taka poročila ne navajajo naslov ljudi, o katerih sc poroča. Ako hočete dobiti natančnejšega pojasnila, pištoe na Metropolitan llos-pital,.New York Oity, N. Y. Navesti morate, kda j približno ae jr dogodila atvar, o kateri hočete informacij, ter naslov osebe in druge podrobnosti, ki jih želite iavadetl. Dopisnikom:—Kadar pošiljate porodila o žrtvah |nflueucc, posvečajte posebno pažtijo natenc-netim zapisovanju imen, načinu /»rodatva, starost, krajev itd. Nekatera sporočila so slkio nejasna in uredništvo v lakih .lučajih ue more biti odgovorno za eveutu-elnc pomoto, pridejo v poročila. Zs vzorec, kako pisati taka poročilo, si lahko vzamete izkaz«* imen v Prosveti. Ne pišite imen krajev tako kot jih Izgovarjate, nego tako kot se jih piše. NKZOODA V MUVIOIJBKI TO VABm. Kingzton, W. T. — V tovarni A-meriean Hand tlrenade kom p«"1 kakor je tukajšnja okoliea, ue j je ae je dogodila razatrelba. ki j* kaj izrednega. poškodovala do trideset delaveev Dne 5. novembra smo pokopali in delsvk. Nezgods se je dofodil* rojake Vhieenca Kola rja. doma 'ker je nekemu delavcu padel i' iz Trebnjega na Dolenjskem. Sitar rok kolek, naložen z ročnimi grz-je bil ksklb 3S let, v Ameriki palnataml. je bival kakih pet let. V domovini zapušča soprogo z dvema (»tro- ... . ,. . . . . __i m, ■ i »i .r.. . ....................................i koma. Nekaj dnJ pred smrtjo mi -- v mnogih ozmh aocislistlčni; njegov mirovni program 90- ^ ri noVMlUiril w ^ vrklilo ^^ee, da so pašar je ponosno kazal malo zlato uro. Fort Wor*, Ta*. - Mtn.nt. . - - ^ 1 - « ........... Wj,!h||n v ||,rU,4T in Albert K .Mever* ata padla z letalom ir viaočine 4.000 čevljev ia obleta I« mrtva na tl#<» Heageda ae je de godila pri preizkirtevalnem poleta. Fort Waahington. Wia — V doptou »z te«a kraja v Pnmveli; tramov in drugega 1« . ------- _ v .r 1* SBi novetalira ae je vrkiilol ^ul sem govori« e. ne F zavezniška Uudstva v Evropi vidijo v Wilaonu svojega IJTtSSSS^l^I^ ralnegs voditelja, velikega demokraU. ki ima uresničiti j rmk prl n# trajno demokracijo in trajni mn I pa h Lateve pri Re^Vpi, kakor je ter dajal, da jo bo po vojni nesel svoji ieni v domovino in če je a-ne ne bo nosile, jo bo del avoji hčerki. 4. novembre pa ga je pe labrali neko drago organizacijo, ljubile hfrrka — smrt In mu pre-Delavei r Minn. in dragih drla- i k rila 1 a njegove račune ze bodoč- LU V POHODU PBOTI KmaHe—m» • esspo burgovs — katera je bil« v začetku revolucije izpuščena z UMiu^Unu vrni kt ječe — zadnji teden aretirana vsled nekega hujakajočega govora. Ddavdio-vojalkl sveti au sklenili obdržati staro amnado namesto civilne edeče -garde kolikor je pot rtfbna za v*drževanje reda. Kbert, ki se adej nasiva provi-zoričtii predseidnik nemške fede-raiivne republike, je izjavil zadnji četrtek na javnem shodu: "V Mestih ali osmih tednih je bodočnost demokratične Nfem-čije zago tovljena, Če bomo neumorno na-daljevali z začrtanhu delom ; aiko ae pa našim nasprotnikom poere-či zanetiSi anarhijo, tedaj bodo diktirali razmere, uničijo politično življenje v Nemčiji." Vlada je ttfdi fcjrfvta, da skliče ^ustavodajno skupščino čim nastauejo ugodnejše razmere. Princ Maks Budeimki, bi\*i kancelar, se nahaja v Švici. Tja je pobegnil tudi admiral Tirpit«. Veliko število nemški kapital stov je itsdi pobegnilo v nevtralne drŽave«, medtem ko so drugi poslali čez mejo velike denarne avo-t* v inozemske banke. Bcrn, 17. nov. — Po vesteh/ k Berlina so nemški revolucionarni pomo&čaki potopili bojno ladjo 44 Wiesba*len", ki se ni hrttela podati. 330 mož je izgubilo življenje. Dalje javljajo, da bosta Matija Eraflsenger iji dr. Solf zatftoipa-la Nemčijo na mirovnem kongresu. Vest še ni potrjena. Poljske čete so okupirale mesto Poznanj (Posen), ki je glavno mesto pruake Poljske. Nemiri na Dunaju. Pari*. — Iz Bazla poročajo, da so socialisti zadnjo aredo priredbi velike demonstracije pred zbor na* no palačo na Dunaju, kjer je bila kabinetna seja pove vlade. Izmenjanih je bilo nekaj strelov iu dvajset oseb je bilo ranjenih. Na palači je bila razvita rdeča zabava z belo fliko v sredi, toda nekdo i/, množice je odstranil bel privesek" in ljudstvo je navdušeno pozdravilo ndečy zastavo,, Hbeiš-listi so zasegli lis*t "Neue bVele Presne', ki je takoj izšel v posebni izdaji z apeloui za socialistično republiko po zgledu nemške. Mat in" piše, da mora Nemška ^vstrija prevzeti del odgovornost j, ki jo ima Nemčija napram zavetnikom, ako se združi z ncmftko republiko. ^ ^ Nemško dete so ispraanile Polj-sko —Nova baltiška republika. Bern, Švica. — Po vesteh iz Berlina ao poljske čete zsoedle Varšavo in razorožile Nemec. Mnogo nemških častnikov iti civilnih Nemeev je bilo vrženih v zapor. Poljaki so zasegli mate-rijal nemške armade, pošto in br-zojav ter razorožili nemško policijo v Varttevi. Grof Lcrehen-feld, nemški civilni adminkrtrs-tor v Varšavi, Je pobegnil. liontion. — Zantopniki Narod-nili Svetov na Estonskem, Livon-skem, Kuronrfkem lu ne »toku Činel so sklenili ustanoviti skupno baltiško republiko. Tako poroča jo iz Bife čez Kodanj. prijela in bil je interniran v gradu Swalmen. Z njim je internira na tudi njegove šena. « : Nemška republika nadaljnje s prošnjami aa Žival Pariz. -7- Nemška revolucionar• ua vlada je zopet poslala noto v NVasblngton, v kateri se zahvaljuje Wilaonu za obljubo, da bo A-merika pošiljala živila v Nemci-jo, in prosi, da se to izvrši čim prej mofroče, kajti potrebo je ve* lika. Obenem prosi nemŠrka vla«. da, da naj Amerika hitro pošlje zastopnike v Haag ali katero itni-go mesto, kjer se snidejo z Nemci in kdeisjo načrt za dobavo ži-vil. Maršal Foch je v petek ob ve-stil poveljništvo nemške armade, ds pride v Hpa ameriška komisija, ki sestoji iz šestih častnikov i« devetnajstih vojakov pod vod-stVom generala Rhodesa. Komisija se bo bavlla z aranžiranjem »a-vozniške okupacije raznih nem-škili trdnjav v Alzaciji in Loreni. Zavezniška mornarica prad Carigradom. London. — Zavezniška mornarica je preplula Derdknele ln se vsklrBla v cacigradkki luki. Turško ljudstvo je z veseljem sprejelo ZaveusaiLke. Kratic os k i pomorščaki so okupirali Aleksaudneto na obrešju Male Azije. Turške čete so zapustile Muzal lu teritorij na Kavkazu Revolucionarno gibanje na Šved-1 Kmečki sovjett v Nemčiji. AmHterdam. — Socialistična vlada nemške republike je izdals npel us uenUfce kmete, ds naj organizirajo med seboj kmečke svete. A|>el se glani, da je za kmete bolje, če imajo proKtirvolju« ae-movlado v svojih občiuah prvič za organiziranje šivalnih potrel>-Ščin ht drugič, da s tem cslpravljo sedanje biroknatične organizael j« Berlinski delevako-vojaški svet je razpustil rdečo gardo, katero je organiziral stotnik Berfeld. Iz Budapešte ja^jajo, da so se nemške čete pod generelom Mae. kenscnom v Romuniji večinoma pridružile revoluciji. Romunska vleda je dela Mackerraenu d"** VOJNI TAJNIK JS BAS VIL NA OkT Waahington, D. C. — Vojui taj-uik Baker ne*uanja, da bodo uaj-prvo odpustili I »sta I Jo ne iz vojaške službe, ki ae šele raavijajo v taboriščih. Res vite enote, sestavlje-ne iz neviuoev po nabornem zako-uu, ki ne odegvarjejo fizičnim zahtevam. ali ki potrebujejo posebne Vojaške vaje, da ae popolnoma is-vežbajo, pojdejo tudl domov. Te ečs Štejejo okoli 50,000 mož. Vsak teh moš bo Častno odpuščen, ko bo zdravniško preiaksn in pro-nsjden, da je sdrav. Vojui tajnik nI obljubil, da bo do čete pričele prihajati domov o-koli Božiča, ki so v prekiuorski službi. Glede oficirskih šol veljajo te odredbe; Kandidatov ne bodo več sprejemali. Kandidatom, ki so Medaj v šoli, je dovoljeno dovrtlti tečaj, al j se jih pa odpusti, če vprašaje za odpust. Kandidatje iz dijaškega dbora se lahko vrnejo uaaaj v dijaški zbor, Če se vrnejo takoj ua učilišče. Kandidatje, ki so z uspehom do-koučali tečaji, postanejo oficirji v reaervneni oflcirskeni sboru po sekciji 37. zakon z dne 3. junija 1916 ln pridejo na imenik neaktivnih oficirjev. Te določbe so veljavne za vse or-fieirske šole za linijo. Štahui zbor in armadne departmente. Kodanj, Danska. Gibanje sa švedsko republiko narašča z vsako uro. Švedska vlada je po navodilu kralja Gustava obljubila sledeče reforme, da potolaži re-beluo ljudstvo: volilna reforma, samovlada in parlamentarna kontrola zunanjih zadev. Socialisti so sklicali javni shod v Stockholmu, na katerem bodo predložili ljudstvu vprašanje republike.' Ako ljudstvo glasuje z večino za socialističue zahteve, bo repuUliku proglašena še tisti dau. Amsterdam. — llolandaki socialisti zahtevajo, da mora kralji-va Viljemina obdicirati. ■ t1 " Priprave aa generalni štrajk na Nizozemskem. I laajz, 17- nov. - Včeraj je bilu ostra eteibata v nižji abornici liolautlskega parlamenta. Socialisti so zahtevali, do kraljka Viljemina prOMtovoljno odstopi, dokler je ljudstvo ne prinili k temu. Peter Toelstra, vodja socialistov, jf zahteval informacije od vlade, kdaj pride oblubljeu živež iz A-merike. D^vil Wyn'koop, revolucionarni socialist, je dejal, da se delavstvo priprsvljs ns generalno stavko in revolucijo, če se kraljičina vlada nc poda zlepa. Stortkholin, 17. nov. — Uradno poročajo, da jc kralj Gustav pripravljen dovoliti ljudstvu, da s svojimi glasovi odloči, dali hoče imeti republiko ali ne. Knez Lvov r Ameriki. Washlngton, 17. rtov. — Knez .furij Lvov, predsednik prve pro-vizorične, revolucionarne ruWko vlade, je prišel v petek v Waidi-inglon. fte te dni bo imel uesta-netk s predsednikom Wilaonom. AU pojde Wilzon v Evropo? London, 17, nov. — Ileuterjeva agentura poroča, da pričaktijejo Wilsona v Angliji v kratkem ča su. "Kvening News" piše, da jma zanesljive informacije, da bo predseduj Wilsou sa gotovo uav zoč ns mirovnem kongresu. lz Psrizs poročsjo, ds je on dol ni občinski svet že storil gotove korake te sprejem Wilsons, kadsr pride v Francijo. DELAVSTVO IN VOJNA. Washiagton, D. 0. — Informacijski in izobraževalni biro delavskega departmenta Združenih držav je obdržavel več konferenc, katerih so se udeležili zastopniki organiziranih in neorganiziranih delavcev in podjetniki. Te konference so pokazale, da^e industrija AMEBItKI VOJAKI MM KMALU VRNEJO va normalna doloma moč. Toda po je vilo se je nove vrste prijateljsko tekmovanje, ki ni ta ko škodljivo. To je tekmovanje v. skupinah. Jušnobo«tonski o»kif»-niški glavni stan je v tem oairu do-segel nekaj uspehov. Na pr. dehvske skupine, ki so vlivale !>etou, i.iao tekmovalo en dan .siupak dokler delo ul bilo is-vršeno. Delavec ni v tem slučaju porabil vae svojr idoei, ampak je storil, kar je lahko Izvr&il. Organizacija in dobro vudjeni trud sta precej pripomogla Ameriki do uspeha v vojni, ladjedelnice na pacifičui obali so dokazale, da jim gre prvenatvo pri gradnji ladij. Opaziti ni bUo nimUčnega hitenja, da določenega dne dogra-de določeno Število ladij. Nadeli so al nalogo, da dograde toliko ladij, kot je mogoče in jih spuste v vodo, ko so tsko daleč dograjene, da *e to zgodi. V ladjedelnicah na atlantiškem obrežju so dosegli lepe uspehe, lo-da tekuiovuti niso mogli z ladje-delnicami na paelflčueui obrežju. Parnik "Tuekahoe" Je bil dolgo čaaa poznan kot najlmlj hitra ladjo. Dograjen ui bil le v kratkem času, amjpak laz njega je bilo v pristanu razloženo vedno v najkrajšem čaitu. llelavci iu pmljetnlkl so pedali več zgledov požrtvovalnosti. V neki veliki ladjrdeluici ua pacifičui obali ao prijeli tudi kotupauij-ski delavci za ročuo delo, da ao zgradili hitro UMcniSevalca, ki so ga nujno potrebovali. V Brldge-porlu so delavci v neki ladjedelnici delali na praznik tri ure prostovoljno, da so opremili ladjo za služIm. Takih zgledov se lahko rtave-de brez meje, kajti mnogo jih je tudl med rudarji na južnem premogoven! polju iu v centralni Pcnnsylvauljl. Posamezni delavel so pokazali _m»š$ih*9mh § ff rt—it__ • Mr. Hurl. v ae je izjrvll ns le djegradul&tvo, da ImmIo v ameriških ladjedelnicah dogradili v novembru In decembru 150 paroikov z 1.000.000 ton mr*ve teže. Par- «Mi časa da izprazni rumundko nikl. ki nosijo 4.r0.000 ton In s« do aSmiJe ' aedaj prevažali solit, r, hod« Ishko ftMi bsVsfski kralj Lmlovlk Še pred 1. januarjem uvrščeni v IU k pohnrntl v Avico/ Siri-1 nsvsdtio trg<#vsko plovlsi •laična vtada v Monakv/em je Plovbenl «Klb«.r »m š* nadalje uvedla osemumi .lelsrnlk v vsi*! plečevsl trg^iskr m o rn s rje po s-vlsdnih oddelkih , »briški leMviel In Is, rszvljsl Nemški k roti princ je dollvrf vsi deželi p^apagm^O. ds se sm»-neslarui kmtce svoje milileritfič- riški ,-ladeolčl p^vete mori.ee oe karijere. ko je ra^lnjl torek skemu |K»kllcil Mr llurley je iz len mir mogoč nanodtegHfaautue')tavnotako pošeiroKalnpfltv. M»af0, VMujfl. Na konferencah se je pokazalo, da lojalnost ue pozna bogastva ne postaj. Tovarniški delavci in rudarji so pokazali, da je v njih rav-notak duh požrtvovalnosti kot v ljudeh, ki so pustili svoje podjetje in vstopili v armado sli so pa sprejeli visoko tehnično pozicijo brez odškodnine. Iz tegs duhs požrtvovalnosti in vzajemne popuetjivoati za tricuipno dobro seje rodilo boljše razumevanje med podjetnikom in delavcem, ki bo, če obstane, rodilo nov svet po vojui. Seveda niso Mil vsi taki. Med podjetniki ' so m našli nekateri profitar0, pa tudl delavci so se dobili taki, ki so gledali le ua to, da veliko zaslužijo, dokler traja vojno. s Našli so se nekateri tovarnarji, ki niso hoteli priznati drugih pravic kot svojih, seveda so s tem po. zabili na pravico vsega uarrda. Taki tovarnarji niso hoteli uvaŽe-vatl blagostana za delavce, ali sc niso hoteli vitlouiti ua noben način zahtevam norega čaaa. Tudi delavci so v nekaterih krajih izvršiti kakšno nepremišljeno dejanje. Seveda je profilarstvo, ki je cvetelo med nekaterimi gro ceristl iu hišnimi posestniki po vzročilo msrsikaleri nepokoj v industriji. Nsjhtijše so bili obrnjeni hišni gospodarji, ki no jemsli visoko stanarino, ko je Ml narod v uri potrebe. Vse te neprilike jc bilo t rebs iz ravnali. Tudi sedaj ne teče vse gladko. Tods delsvshi department je prouašel, da se morajo sešteti delsvci in ravnatelji industrije In rsvphivljati o vojnih industrija I i»lh problemih. Od obeh strsni je bilo pričakovati, da sta razumni ht kjer se nsjde razumnost, je tudi slogs zs skupno akcijo. Ns ts us-čin so so seznanili podjetniki, kakšno ogromno nalogo vfše smeri ški delavci, in da po bili delavci dostikrat popolnoma v prevetri, ksdar je prišlo do tteeporazums To Odkritje po ameriških podjet-1 nlkih je bilo velike vsžno«ti zs j vojni progrem. 1 Votts, ugrolsjoča ebstsnek dr-žsve, je zbrals delavce za obrambo svobode. To w» delavci neštetokrat dokazali s prljstoljskim tekmovanjem pri delu v rudnikih in nrunl- «4>«kili tovarnah. ....... Neksteri elmnertl pravijo, ds je teko tekmo*an|e včasi škoAllJsjo sa asalovi ANTON UBABT, Bo* 140, OssMMbsrg, Pa. VBI DOPISI, rna^rsva, šlaskl, aaaaanlU Itd. SS "Pmvsto" aa pollljsjo ua -šesto*t .os*«* UBBDN1ŠTVO "PBOBVKTK", 8007-00 Ss. Uwa4al» Avs., Okleago. lil. ~~ VffE UPI' *VN1 Ak K BTVABI, aatodalaa, oglasi, ss pelUjaJo la analov 1 UPBAVM&TVO ••PBOBVKTK", 8«07-00 Bo. Uwsdalo Avf„ Qklens», III. V koroap udauel s taJnUtvom a N. P. J„ aradatltvom la npmvniavoin "Prosvoto" s« rsbtt« Imen aradalkov, marveč aapillts aaslov, kt J« tu asvedaa, ako telite, ds bo vsaka atvnr kltro rnleaa. vi "}▼* f) orr i* 1—mss o si i sat ti r.anjo otl. uiih po zakonu 1U0,-303 glauov. 8P0KNA I KEIVIM UBOJA. Qttinoy, HI. ■—Irviug Morgan je ________________________________bil spoznan Krivim, tla jc ubil dne vojakov, ki'so votopili proHtovoFj-l^:! junija ^\6jo ?.cno na vlaku no v armado ali so pa bili pozvani po nabornem zakonu, so svojo za-varovalulusko polico napravili ua vlado Združenih držav. Večinoma so delodaja4ei razumeli delavski problem. Našel se jo pa tudl delodajalec stsre šole, kateremu ni Slo v glavo, z«kaj delavec ne more tahajltl s 3 dolsrji zaslužka, če jc lahko izhajal z njimi pred vojno. On ni razumel, da su se žlvljenske potrebščine podražile od 00 do 75 post ot kov, Vojna je bila sredstvo, s ksterltu se je širila socialna naobrazba v kraje, v katere bi ne bila mogoče nikdar prišla." Mnogo res velikih Industrijalcev je prišlo do spoznanja, da so delavci delavni lu lojalni, Če se z njimi savna Človeško, da jc boljše za delavce, če Je čedno oblečen ln Ima svoj avtomobil, lfa-kor da ga nhna. Naobratno pa de-lavec prihaja do spoznanja, da ul treba podjetnika sovražiti, ker je čedno oblečen iu ima avtomobil, Nova doba prihaja, v nji ni me-sta /.a podjetniškega avtokrata Klare šole ln demagoga, ker sta pe-stala nepotrebna v teh časih. NAVODILA EAKUBJAVO, Washlngton, D. 0, — Varčna trospodnija ne bo kurila več premoga. kot je neobhodna potreba. Če'hoče gospodinja vsrčevstl s premogom, se mora ravnati po go. lovih pravilih. Pričeti mors t. dimnikom. Dim nlk tnors biti vedno čist, ker ssje zadržujejo prepih ln dimnik ne Ogenj mora biti le narahlo po-krit a premogom tfe se nsložl pre-več premoge us ogenj, se razvije irost dim. ki dels ssje v dimniku. Dim, ki ulieži skirzl dimnik, js ue sežgsno kurivo. Peč mors biti od znotrsj očlšče ns vsski dsn pe|»els In saj. Pepel v Skrinjici je treba od-st raniti, predan je škriujics polna. Ns ogenj nsj se ne ueklsds idk dsr prevelikih kosov. f> se opeks v zklanem dimniku msjč, je trfba zamešati skrimo vse Špranje. ——----i PKONIBlOU O NUffl • PBOP A DLI j f KITNNBBOTI llur)luglon železnici iu vrgel nje no truplo i I vhltaT Obsojati je bil ua d\a>>a zelo turteebt*, da iaiMe vadno ikdeča zdravila pri rokah <}oms. prodajajo se v lekarnah po sledečih tensh: Se ve rs's Anllsepsol, 35 i»ftfc**,Sovsra'* CoM and Clrip Tahlets, 30 centov In Severe'« Balaam for Lunpi, 26 In 00 centov. Ako vsm ja nemogoča dobiti ta adravlla v vaši domači le. karnl ,potom Jih naročite nsrsv-nost od W. P. Severa Co., Cedsr Rsplds, Iowa. Krojača na Bljr in okolloi aa priporočava za krojaško dtlo nov« obleko, zimske euknj«, čist en j«, krpsnjo, likanj«, barvanja, moška, šeniko in otročja oblaka. Smo v zvezi z najboljšim Drjr Cleanlng tn I)yo Uousa družbo. Naša dalsvnlca js v bivšem poštnem uradu. J0B K0MATAB, aad - 1 JOHN TBBAN Oompaoy. BLT. MINN NAPREDEK "Prosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjal s njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Proaveti. — V zalogi Imam vs« sa vsakdanja potr«l>lčl-n« po sm«rnl coni. ANTON ZORNIK, Hermlnio, Pa. Naročajte ta ffp- --A- $0 širite tvoj llH Dr. Koler slovenski zdravnik m Pesa Ave.,Pttl«l«rfbt Pa, snmafajll VMakt adrav« nlk. Inarijnll«! v pitUliurirkN. bi Um KI lat« lamSanlr IgMIalll vaai U kdeees ea »•»•»• l*UUI>ur .Ima «• tMNaanl Irrszturi a UaarUlm laa, bi ea > ara?. BrSak-c Bi mB SNh r./rlb« t* »•■ ms«, . r vrta. ______ btt*t*k» ffUae hrt. Ha labaju, kar ts |M «Ml« Vaa ImImnI, ki «'»kaiai« „„,tba smshhT«* *nbaJU, Um*m4 «rl. dn. In laa ram Um a«v«t p-*rall. »•umu »nessla Zatanl« f* »lat r b/etb« bili* u»4r»vl, MlllVfiS' •eufteesi« «edm«iM a a »H- Mso, •Im ¥ KfMil* Srfcl« l1a tiirorem««klh .j«»». vojaških kolimsrjev ge je takojidjah. rekel upanje. Is leslo Združene države leieV v |»etlh letih e« tni-Ijoti mornarjev ns trgnvaklh la- tt Paul. Mtaa — Tskoj po prvih poruAlM r tolll/ se prohlbUl-l miMl brrojsvlM V aret dn ztiis-ssli. 7/1 a j SO glsrovl (ireštetl n ___________ držsvul tsiolk JbIIi^ A Sehmahl krs Ishko tisti da« r*» Uviši veliko! Os prohi*»Hj'» k bil« množino dels, tods ^rsld prehitro ■t uje delovno mt* Tak 4#Uvee se vČasi pri delu take opeka, ds se mo ne povrne v enem tednu njego ta§;a7 glesov, P«rll ffrobtbiriji pe 173,BI& Prohdilrloo^l so Imeli t K.ono glaeor večine iihU pr*MM rije je propadla ker W eH#rsh» M Doktor B« F. Mulllrt "Hiiiiiifr 411 ro«HH AvCa« , - PltlBborol^ P«. gL Ida 4. seelesli sd «mi<4MMii>ei>HMnl (Nadaljevanje.) "Kdor prostovoljno gre, njega ne boš vezal!" "Bom, ker tak je ukaz." "Ali veš, bedak, kaj je poslenčevo oseba, 11 vel, koga zastopam f" V tem se oglasi stari velikan: "Popeljemo poslanca, toda za brado — evo tako!" To rekii oeže z roko po namestnikovej bradi. V tem hipu pa grozno zaječi hi kakor odstre-Je zadet, pade na lta. Namestnik mu je razbil glavo a čakanom. "Kolji! Kol ji I" zatulili ao beeni glasovi v tolpi. Knežji vojftčaki ao ae vaipali na pomoč svojemu vodji. ZaaJišol se je pok aamokresov. Kriki: "Kolji! Kolji I" zlili so ae z žvenkljonjem orožja. Začela se je neredna borba. V gnječi poteptana ognjišča so ugasnila; tema zakrije bor rilce. Krnelo oo se jedni in drugi stisnili toko, do je zmonjkolo prostora mahanju. Noti, poeti in zobje ao nadomeetovaii sablje. Precej na to eo se iz globeljl otoko slišali novi klici in kriki. Napadnikom je prišla potošoft Trenotek še in bilo bi prepozno, ker oo vrli vojoki že skoraj premagali napadnike. "V čolne t" zakriči t gromečim glosom nO-mestnik. Vojoki oo v trenutku izvršili nkos. Na nesrečo po oo bile čojke preveč potegnenne na pesek, ter ae nieo dole hitro poriniti v vodo. Med tem je sovrežnik ljuto planil k obrežju. "SprožiteI" zaukaže gospod Skretuski. Grom puiek takoj veto vi nopodnike, ki ao postali zbegani} obrnili so se in odetopill v neredu, puativši nekoliko trupel stegnjenih no pesku. Nekatero ao se božjastno metolo, enako ribam, ki jih loviš in vržeš no ouho. Med tem ao brodniki o pomočjo nekoliko vo-jokov, vprši vesla v tla, poakušall o poslednjimi močmi, do bi porinil* lodje v vodo. — Toda zaatonj. Sovražnik je zoČel napad od daleč. Pljuskanje krogel j po vodi se jet mešalo s sičonjem pilo Iti stokanjem ranjenih. Tatarjl allahujoč čedalje bolj presumljivo, so se vzajemno spodbadall.. Odgovarjali so jim kriki Kozakov; "Kolji 1 Kolji!" Močni glas gospoda Skretuekege je ponovljol čodolje pogostejše povelje i "Sprožite!" Prvi ovit je roaavotlil z bledo svetlobo bo-rlšče. B suhe oemlje Je bila videti gnječa Kozakov in Tatarjev. Nekateri oo atreljoll a švojimi samokresi, drugi pripognjeni nazaj, napenjali tetiva pri lokih. Od vodne atranl pa ste bili videti dve fajkl, pokriti s dimom ln oevetljevoni od Strelov he pušek. V sredi so le mimo ležolo trupla stegnjena po peeku. V jednej čsjkL jestal mirno Hkretuaki, nekoliko višje od drugih; ponosen, miren, o poroč-nlkoviin buzdovanom v roki in gologlav, kor mu je tatarska pšica odnesla čepko z glave. Poveljnik straže se mu približa ln sašepe-ta: » "Gospodi ne vidržimo, — tolpo je preveliko!" Toda nameetnik so je brlgol le eomo zo tof da bi zapečatil to poslonatvo • svojo krvjo, so-branil osramotenje časti ter ne umrl brez elovo. Ko so al vojaki naredili s žakljl aaalone, izza katerih so podirali sovražnika, stal je vidljiv ln poginu Izpoetavljen. "Dobrol" reče, poginemo vsi do poslednjega." "Poginemo, botko (oče) zakriče vojaki. "Sprožite I" Čojke ae tnovič pokrijejo s dimom. Ia globeljl otoko ao dohajale nove tolpe s bodali ln ko-aoml. Napadnlkl se roadele no dve tolpi. JedttO jo nadaljevala napad, druga obetajoča la kakih dve sto molojcev ln Tatarjev, čakala je eomo tNt nutks za naskok a vodne atrani. Ob jednottoo tudi iz otočje goščave prikažejo štiri čolni, kl raj bi vdlarili na nauieatnika od zadaj na obeh atrdaneh. Že se je popolnoma zdanilo. Samo dim ae je volil v dolgih poveanih po tnlrnem ozračju ter zakrival borišče Namestnik je ukazal dvajset vojakom, da ae obrnejo k napadajočim čolnom, kateri oo drčeli urno kakor ptiee po mirne j vodi. Strel, ki je so-drževel doalej Tatarje ln Kozake, prihajajoče b globelji otoke, je radi tega znatno oslabel. Na to, so br! ko ne, tudi čakali. Poveljnik strele ae anovič približa namest-* nlku: f "(lotpod! Tatarjl jemljejo handžare v zobe; — takoj planejo na naa." lllizo tri ato poganov a sabljami v roei ln noži med zobmi, ae je pripravljalo na napad To-varišilo jim je nekoliko deaetim Zaporožoev, o-boroienih s k ona mi. Napad ae jr imel aačeti od vaeh strani, ker ao ae tudi čolni le približali ns strel. Njih boki ae pokrijejo z dimom. Kroglje ao ee kskor toča jele vsipavati na uameatnlkove ljudi. V obeh čaj-kah oglasi ao stok. V nekoliko minutah je polovica vojakov padla; oatall ao ae obupno branili. Njik «4»ra«i »o bili ft-ni od dime. roke ao jim o-trpine, pogled »r jim Je kalil, kri zalivala oči, puškine cevi ao začfle peč) dlani Večina jih je bila ranjenih. V tem kipu etra Jen krik ln tuljenje prešine osrčje. Totarjl oe apn»tc v napad Dim, ki «a je odgnalo urno gibanje obilno tolpe, oo jo rosprši! ler tak rti očem obe namoot-nikovi čajki, kl ja jo takoj pokrila črna tolpa Tatarjev, kakor dvoje konjskih trupel, če ju oseeari čreda volkov. Tolpa je rjovela, tulila, gnjetla se tako, kakor bi se borila sama o seboj Ur ginila. Nekoliko vojokov se je še branilo. Pod jamborom je stal gospod Skretuski z okrvavljenim licem. Tatarska pšica mu je tičala globoko v levej rami. Pa se je šo ljuto branil. Bil je pravi velikan sredi te besne tolpe. Njegova sablja je švigala po zraku kakor bliek. Vdareom ao odgovarjali jeki in tuljenje. Poveljnik etraže in neki drugi vojak ata mu štala še na strani; tolpa ae je osupneno umikala pred to trojico; toda pori vena od zadaj, drla je naprej ter ginila pod udarci sabelj. 'Žive vjetl! k atamanu!" kričali ao glaaovi v tolpi. * Vdajte ee!" Todo gospod Skretuaki se je vdal k Bogu; naglo obledi, omahne in pade na dno čajke. "Odpusti oče!" zakriči obupno strežni poveljnik. Čez kratko pade tudi sam. Prodirajoča tolpa napadnikov je pokrila čajki popolnoma. XI. V sobi kantareja (vojaškega uradnika ču-ječega nad inerani ht vagami) v predmestju Ita-san Baše na Siču sta sedela dva Zaporožca; pila oto žganjico, katero sta zajemala nepretrgoma iz leoonego vedro, etoječega sredi mize. Jeden že prileten, bil je kantarej Filip Zahar, drugi ata-man čehrinskego kurena (polko) Anton Totar-čuk.. Bil je Človek štiridesetih let, viaok, močan, s divjim licem in poševnimi tatarskimi očmi. govorila sta tiho, kokor bi se belo, da bi ju kdo no slišal. '"prej Ima to biti že danost" vpraša kan- "Samo da še ne takoj," odgovori Tatarčuk. "Čakajo še Koševoga in Tuhaj-bejo, ki je jezdil o Hmelnleklm no Bozavluk, kjer stoji tatarska vojaka. Tovarištvo je že obrano no trgu in ku-reni ee pred večerom veedejo k posvetovanju. Predno nastane noč, zvedelo se bo vae." Hm! vtegne biti slobo!" zamomlja stari Filip Zaher. "Čuj, kantarej, ti si videl, da je bilo pismo tudi na-me;" "Seveda aem, ker aem aam neael pisma koše vemu; soj znam brati. Pri "Lahu'*' so našli troje pisem, jedno na Koševego, drugo na te, tretje no mladega Barabaša. Vsi na Siču že vedo o tem." "Kedo je pieal, ne veš\" "Kolevemu je piaal knez, ker je bil na pis^ mu njegov pečat. Kdo je pisal vama, nI znano." "Sdhroni Bih (Bog obvaruj)!" >\ "če te javno prijatelja Lahov imenujejo, nc bo is vsega nič." "Sohronl Bih!" ponovi Tatarček. "Nemara al jim prijatelji" "Pfuj! Nisem. Prav nič ne vera o tem." "NeatarO, da koše vi vaa pisma vniči, ker mu pojdo sa lastno glavo. Bilo je pismo tudi na njega kakor na vaji.' . i "Nemoro." "Toda, če al kriv, pa.. ." Tu oe gloo staremu kantareju še bolj zniža: "Zbeži!" "Koko T kom f" vpraša nemirno Tatarčuk, "Koleri je poeta vil na vaeh rekah straže, da bi nihče k Lahom ne mogel ter ne izbleknil, kaj so tu god!. Na Bazavluku atražijo Tatarji. Riba ne preplava, ptica ne preleti." "Pa ae skrij no Siču, kjer koli ti je mogo- če." "Najdejo me. Skrij me ti med sodčke v kleti, kor d moj sorodnik f" "Tudi laatnega brata bi ne skril. Če se bojiš smrti, po ae napij! Pijan ne boš čutil." "Nemara pa v pismih nič nit" "Magoče. . .» "Evo, gorje! gorje!" vzklikne Tatarčuk. "Niaem pristaš Lahov. Sem dober molojec Lahom vrag t Ko bi tudi v pismih nič ne bilo, zlod vedi, kaj poreče Ijeh pred zbirališčem T More me uničiti." <>{ "Jo ponosen Poljak -r- ne pove ničesar!" . "81 bil danee pri njem f" J J ! "pil sem. Pomazal aem mu rane a koloma-zom, naltt mu žganjlce a pepelom v grlo. Še bo ozdravgj. Ponosen Poljak je. Govore, da je poklol ta tarišt Aa Hortlci kakor ovinj, predno oo ga vjeli.lanjoe ne brigaj!" Otožen odmev kotlov, po katerih ao bfll na koševovem dvorišču, pretrga daljši razgovor. Tatarčuk, saališavši to odmev, ae je kar etreoel ter tfkoftll no noge. Nenavaden nemir ae je videl na njegovem obrazu. "že kličejo na zborovanje," reče loveč a ustml sapo . . . '' Soli toni Bih! TI Filip, ne pri-poveduj, o čem sem govoril tukaj o teboj. Bog ob-veruj!" To rekši zgrabi Tatarčuk vedro s žganjieo, dvigne jo s obema rokama k ustom tor pije in pije, kokor bi oo hotel vpijaniti na omrt. "Pojdiva t "mče kantarej. Odmev kotlov je donel čedalje bolj. Odidete. Predmestje Iloaan Base jo bilo dolo-čeno od majdano (trga) aomo a naaipom, kl je opo-soval pravcati tabor. Hkoai šivi plot oo bila napravljeno vrata, akosi n jo pa ab molelo Irela topov. Sredi predmeutja je stal dom kantareja in hiše k ra maki h atamanov; okrog obširnega trga ao etali šotori, v katerih ao prodajali različno blago. Bilo oo sploh borne atavbe, steaane Is dobovih brun, kakorftuih ae je dobilo dokaj na Hortlel, pokriti o vejami in tndčjem. Bajte eame, ne Izvzmtši kan tare jeve, bile ao bolj podobne barakam, nego Mftaai, kar ao se večinoma te otrobe videle iz zemlje. Stropov i no bUl črni ln sajasti; zakaj če ao v bajtah kurili, ae dim nI vlrfrel aamo okosl predor na otroki« marveč skoai vea strop t takrat si «i lahko domišljal, da no gledaš bajte, marveč aomo kupček vej tn triSčevja. v katerem pretapljajo omolo. V bajtah je vladala večna tema; radi tega oo vedno kurili s lučivom (borovimi panjači) In kmetovimi okorjeml. (Daljo prihodnji > DRŽIMO SE OBROKOV EA ODPLAČEVANJE EADOLŽNIO. NAZNANILO IV ZAHVALA. Waahington, D. 0. — Vlada Združenih diiov je oklenila, da stori vse, kar je v njenih močeh za ranjence in bolne vojake in mornarje, da ozdravijo in#oe izuče poklica, a katerim ai lahko alužijo svoj kruh in poetanejo koristni človeški družbi pri rekoštruktiv-nem delu. • Ranjeni in bolni vojaki ostanejo v bolnišnicah, dokler ne ozdravijo od ran. Ko se jim vrne zdravje, bodo odšli v strokovne šole, da oe izuče dela, ki ga bodo lahko opravljali kot pohabljenci, katerim so se zacelile rane. Mnogo teh ranjenih vojakov bo potrebovalo umetne ude, kl jih bo t robo popravljati in izmenjati, če se izkežejo nepraktični. Če bo ranjen vojak potreboval zdravniško pomoč po odpustu iz armade, jo bo dobil zastonj. Poleg bodo ranjeni vojaki in mornarji prejemali odškodnino zase in za svojce, ki sO odvisni od njih' zaslužka. Vsak vojak ali mornor, če go prav njegova pohabljenost nf ovira pri njegve omdelu4čzetaoin ra pri njegovem delu, je opmvafon do tečaja v strokovni Šoli. Projo-mal bo odškodnino, ki mu gfe po vojnem odškodninskem zakonu; in se učil zaatonj, toda njegova družina ni opravičena £o posebne odr škodnine. Vlada ima nalogo, do »vrši to nekonštruktivno delo in zo izvršitev te naloge potrebuje denar. Do vlada ne pride v zadrego, je treba, da vnakdož M je podpiaet posojilo svobode, vestno odplačuje obroke četrtega posojila svobode. Preje je šel denar, da zrušimo avtokracijo v centralnih evropskih državah. Ta naloga je zdaj izvršena, a takoj stopa druga naloga prrd nas, to je rekonstrokcija po vojni. Zaceliti je treba rane, ki jih je prinesla vojna, in z modrim gospodarskim programom je treba ikrbotl, da pri prehodu iz vojne v mirovno industrijo ne nastanejo zapletaji, ki škodijo ljudstvu. Za izvršitev tega programa moro vla da imeti denar. To dojotva govori vsem, ki ao podpipali četrto posojilo svobodo, da točno odplačujejo obroke. SKRBITE ZA STAROST Najboljše zdravilo sa idr— žanje mladosti. STARODAVNA TV&NOST Vlival jo zdravila, aa apoeobaoot v starosti. H. H. Voa Behllak jo posaab tloole ljudem, molam, ftenam ia otrokom. . Oa jo podal svojo tajaoot bolehavtm la aespoaobaim, kl oo bolehati v svojem livljeaju. Gospod Von Behliek v 40. lotih svojo ■taroatl voa vnllen volod boloaal so jo seftel s itarim Borisom Marokoffam rodom is Bolgarijo. Mol Jo bfl 00 let star a vendar telesno adrav ia motaa sdra vega doka, rudeiib lia ia Ivroto iarellh o«L Povedal mo je, da v ajagovi rodni remiji ljudje vol vlivajo dometa na ravna sdravlla. Ali bo bolgarakl narod vsdrtal talka udareo, kl padajo aaajt Ako al vojna, kl ogrota njegovo tdravje la varnost, tedaj jo ■mrtaooavaraa bolo aaa ali po straina lakota. Ia ludao jo Bolgari so danes najbolj trdni maami v Evropi Naj bo krisa kokortnatoli tedaj oo sinovi Bolgarijo — ia Mere tudi — dvignejo, da oo ji poatavijo v bran a vso silo ia odlotaootjo, da svat eirmi. Mi pak sa no Indimo vol lUavnoatl bolgarskega naroda. Vemo, kaj jim dajo mol, da smagapo vaa aahrbtne na- ada vojna, koga ia lahoto. NI vol nn bana tajnosti, pvadao Imajo llato kri, kor pljo aollMal loj, (o ja aaaaaljivo drnllnska sdra vilo, katerega Ima M ga raka mati vedno na pollel priprav Ijono aa takojlaa porabo. Prvotal selllčnl taj Bolgarov oo adaj ladelnja v taj delali la ja dal Ao ttaočlm popolno adravja. Ta ja otvo proti aaprtjn, elaboati, slabotna prebav I janja, proti bolaliaam v ea, jatrak, obletih ln rpl krvnik aopra-vtlaoetlk. Voa Behllehov Bolgarski Krval Oaj v tam nlaa aebl para. Ako ao ga v sama vročega pradno aa gre spat takaj ia papolaama odpravi prakiad la prepreči, da oo ao rasvija Influeaea ali pa jetika. BOIjOABAKI KBVNI ČAJ i v ravoja, ki sadaataja aa cela drntiao eelih pat meaaeov. Po poŠti valjn 11.tO; 8 aavitkav pa po«tl OS.OO; T savitkov Potit). ^ P« nrn pavsatjo la aavaravaaa po aprejama aaaaka, ali pa vnm polljama pa O. O D. NoOtovi H. H. VON SCHUCK, Prodncta Tužnim oercem naznanjam vsem aorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede soproga oziroma očeta LOUISA BOVTTZ Dne 5. novembra ga jf doletela nezgoda v premogorovu, kjer je čiatil tračnice, na proetoru, k vozijo elektr. vozovi, 74ulel električni voz in go težko doval, do je bil tri dni pozneje mrtev, dne 8. novembra je izdihnil sa vedno. Pokojni Ml je otar 40 let, rojen je bil v Pudobu pri etarem Trgu na No«r%ntakem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in štiri ia no doraatle otroke in v Minneeoti pa tri bratp. Pokojni je bil član društva 'Friderik Baraga' K. S. K. J. v Chishohn, Minn. in tukaj je btl zvesti član Slovensko izobraževalnega pevskega društva "Ve-seli Planin*", katero mu je polo-žilo krasne venoe na njegovo kr-oto. Vsem njngovim prijateljem srč £ T {Enako oo zoh^o Akevns taro aovralaHo* potrabujata oba. eknterim aa mai To idravilo rabite mo* proUn in kako dobro zunanja, morda lo Ukoj: in oe boote propritaU vamtroba njenem družni in varnimi li k zadnjem hvala za kramo vence in njih tM/gjetažbo yjkfty»čnem čoon. Ijpmo gori ome-vsem znancem > jfeopreml- ■■■I 8BTL' w$», Tembra t. !. na Cambria pokopališče. r Tebi nepocobljeni soprog in oče bodi lahko ameriška žemljica. Počivaj mirno! Žalujoči oetali: Rosic Bovltz, soproga. Lonio Bovitz, sinček, otar 12 let. John Bovitz, einček, otar 9 let. Mory Bovitz, hčerke, stara 5 let. Soaie Bovitz, hčerka, stara 3 let New Town, Pa 4ova moč, novo zdravje^ nova čiota kri, za tri cente. pMkuut, Severa'8 Cothard Oil (Sevorovo Oothardoko olja), katero do potrebuje nikakoga posebnega ■riooročUa. To zdravilo oe samo S^orota kot najbolj ii Unimant za laka bolezni. Izborno zdravilo, ako imata okorela milioo in sklope, kaka polKodba. In vaakovratna druga bo-Bnenatoleou. Vzamita ga. ka- ^ngrSB?^ NitZNANILO XV ZAHVALA I Z žalostnim oercem nazniiajarao vsem aorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je nemila omrt u-grabila najnega edinega ainčeča ANDREJA ANTONČIČA. Revček je poetal žrtev influen-ee, zbolel je 23. oktobra in v kljub vsej zdravniški pomoči mu j« smrt pretrgala nit življenja za vedno dne 31. oktobra 1918. Pokopali smo ga dne 2. novembra na narodnem pokopališču v Burgctts-town, Pa. Nojpriserčnejšo zahvalo izrekamo moji sestri Mariji Bricelj in bratu Johnu Sivec za kraane ven. ce, ki oto jih darovala našemu sin-čeku. Hvala tudi vsem sosedom, ki so prišli na pomoč v bolezni in ob smrti. Posebno pa se zahvalimo bratom Jožefu in Prašički Ferbe-žar kakor tudi Josephini Pintar, za njih pomoč. Noj ti bode lahka žemljico, počivaj mirno naš ljubljeni einček. Andrej in Antonij* Atončič, ' ' / stariŠi/V"*^ < Mary in Pranoos Antončič, sestre. So. Bwgattotown, Pa. vaa C^ 6 Marval Bldg. Pittaburgb, Pa. Ako imate slabe livce, imate boleli ne v lelodea in v ledicah, ako ste alabi, ialrpaal, nO morete spati, ako se vam sapira, nimate dobrega teka, ako trpite uradi neprebave, ako imate bolečine v krilu, nko vas pogosto boli glava, ako j« vata kri pokvarjeaa, nečista, nikar aa trosite denarja sa Elravtla, katerih no poznate,1 »mveč polljite nam saamko sa 3 eaato v pismu, naalov in ml vam bomo a obratno poito povssm saatonj ln kros vsaka obvoaaoeM od vata oltaal poslali aale popolno iz listih, zdravilnih trav sestavljoao prlrodno adravila iti fiiltPKt 'C ;eJSusla|J|fv .. JUVITO LABORATORY. » ' South Hill Branch 6, Pitloburgh, Pa. N^teNANILO IN ZAHVALA. Nasaanjam žalostno vest, ds je neljubo smrt pobrala našega so-brata JAKOBA FARAONE Umrl je dne *9. oktobtfa. Poko-pali smo ga pa dne 21. oktobra na katoliškem pokojMN^. Wjtfbo-lan le šest dni na epidemični bolezni influenci, kotera mu je pretrgala nit Življenja. Pokojni je bil doma iz vaai Oslice na Gorenjskem. Tukaj zapušča ženo in tri otroke V otoroati 3^ do 9 let v West Virginiji pa eno sestro. Bil je dober član društva "Prvi Maj" štev. 331 SNPJ. in tudi pomožni ustanovitelj društva. Hvala vsem kateri so kaj pomagali v bolezni in pri pogrebu. Spavaj mirno dobri oče, in aoprog, katere si naR zapustil še v lepi moški starosti 43 let svojega življenja. Naj ti bode lahka avobodna ameriiks zemlja. Žalujoči oataH: Morija Faraone, soproga, Joftef, Marjr in Lneija, o- t rod. Vimenu celega društva izrekamo naše sožalje. Ahton Kočevar, tajnik, Seminole, Pa.