Slovenski tabor pri Šempas-u na Goriškem. (Konec.) Za 6. ločko se oglasi za govoraika g. Živič, posestnik na Skopem. Kakor poprej g. Klavžar-ja, je ljadstvo zdaj tudi g. Živiča pozdravljalo s živahaiini živioklici. G. Zivič pa je govoril: nSloveaci! Le-ta točka je prav važaa, a mislim, da ai treba veliko o ajej govoriti ia jo obširao razlagati. Navdašeaost, s ktero ste glasovali, bratje rai domorodai, za zedinjeaje Sloveaije aaše prekasae ali Ijato raztrgaae, za veliko šolo ali akademijo v LjubljaBi, aavdušilo me je, ker seai spozaal veliko potrebo po slovaskih glavnib šolab aa sloveaskem Goriškem, da spregovoriai aekoliko kratkih besedi o tej stvari. Imamo sicer ljadske šole, ktere taaogo hasnijo ali kakoršae so zdaj, ne zadostajejo tirjatvam sedajaega ča.-sa. Otroke pa aa velike stroške v mesto pošiljati, je le nekterim boij premožaitn kmetom aiogoče. Da pa bioremo z drugimi omikaairai aarodi v toku sedaaje ljudske izobražeaosti napredovati, sila potreba naoi je sredstev ia pripomočkov, ktere le dosežemo, ako si osBajemo dobrih glavaihšol po deželi. Veliko pcaezov se potirja za deželne naprave iz kaiečkega žepa, splob smem trditi, da izdržuje kmet celo državo, zakaj bi se mu toraj ae napravili zavodi, v ktcrib bi se učil potrebnih vedoosti, da bi si poteni svoj stan izboljšal ia sebe ter svoje srečae storil. Da je dosegel saksoaski kmet stopiajo jeuiu zadostujoče omike, komu dragemu iraa oa to zabvaliti aego glavnim šolamV Da je oa izveden v vseh svojih opravilih, ae izvira mar to iz tega, da je vlada vnjegovi mladosti skrbela za poduk in niu v srcc vtisaola hrepenenje do ottike in do večega ter večega. izobraževanja saniega sebe? Zato pa tadi vidimo, da priprosto ljudstvo tam v vsakeai obziru Bapreduje, bodi si v kaietijstvu ali v obrtaiji. Srečaa tadi država, kjer kmetijstvo cvete, ia obrtaija pospešuje. Tadi v kroaovinah aaše države imajo glavaib šol ne le po mestib, ampak tudi po trgih: aaj se podele tudi aam, ki jib neobbodno potrebujemo posebao aa Toaiiaskem ia v Ajdovskera okraju aa Krasa. Take šole so nam teaibolj potrebne, ker bi morale zravea drugih v glavaib šolah aavadaib predmetov posebao obzir jeaiati aa kmetijstvo tako kakor pri Fraacozih ia dragib v tem obzira aa visoki stopiaji stoječih narodov povzdigneaib, to za Beobbodao potrebao spoznamo, to tirja tadi čas, ki je čas aapredka ia omike. Tabor soglasno sprejme 6. resolucijo. Zdaj je bilo koačaao posvetovaaje. G. dr. Lavrič se zahvaljuje zbranemu ljadstvu za lepi red, ki ga je zdrževalo, ia pravi: Kedar smo bili še na vseačiliščih, brali saio o aarodaih shodih aa Aagleškem, in čudili smo se Angležem, jaz pa sem živo želel, da bi aaj eakrat videl kak Meetiag ali tabor. Videl sem ga, ia aa Sloveaskern! Zagotovljaai Vas, da je ta aaj lepši daa mojega življeaja. (Živio.) Radostao aazaaDjam^tedaj konec tabora, ia aavdušeao kličem : Živela Avstrija, živela Sloveaija ia svoboda! (gromoviti : živio.) Tadi g. dr. Tonkli še spregovori aekoliko besedi: — Mi nismo puatarji, mi tirjamo aaše pravice po postavaem potu in ai aas treba v strab devati s kaaonami in bajoaeti. Potern bere došle telegrame: iz Celja (čitavnica), iz Ljubljane !(dr. Bleivveis iu Costa), iz Barkole (čitavaica), iz Ljub- jljaae (društvo za braaibo aarodaih pravic), iz Duaaja !(slovenski pravaiki), iz Gradca (slovaaska beseda), iz IIMaribora (čitavaica), iz Ljubljaae (Sokol), ia Pivke ''(43 rodoljubov, ki obetajo, prihodnji tabor sklicati aa Pivki). la tako je bil tabor koačaa. Večidel Ijudstva se je zdaj odpravilo aa pot, vse sopet v Baj lepšem redu, kakor so prišli, prepevaje slov. pestni. Sploh seje ljudstvo tako zraerno ia lepo obaašalo, da so žaadarmi prav po nepotrebneui poslani bili aa taborišče. Tudi političai komisar je hvalo izrekel osaova- teljeni tabora za vseskozai lepi red; mi aaj pa jo ta javao izrekamo g. dr. La v r i ča ia E. Klavžarju, deželaemu vradaiku, kterih aeutradljivi delavaosti se imarao v prvi vrati zabvaliti, da se je osaoval 3. tabor aa Goriškeui. Zvečer je bilo razsvetljeao taborišče s baklami, ametalni ogeaj je razveseljeval še zbraao ljadstvo, tomiaski ia razdiški pevci so prepevali lepe ia krepke slovaaske pesrai: kresi pa, ki so okoli po gorah plamteli, Bazaafljevali še daljaerau svetu, da prazaaje Sloveaec aa slovenski zemlji vstajeaje svojega aaroda. ^Živela Sloveaija!" ta klic nie je razveselil še pozno poaoči, ko smo se vozili z razdrškimi rodoljubi po ipavski dolini: Živeli Sloveaci! Živela Sloveaija! aam je aasproti doaelo iz vsake hiše, ker so počivali ia se krepčali aaši vrli taboriti. Živela Sloveaija ! v to imepomozi aaai Bog ia sreča juaaška.