p CjuMiami, 17. marcu 1937 £&S& 50 • Siev. IS Kmetijske zbornice d&bimo Pred kratkim časom je izdala viada uredbo ustanovitvi kmetijskih zbornic. Ustanovite* knsetijskih zbornic je za kmetskš stan brez-dvomno zelo velikega pomena. Da smo prišli vendarle enkrat do te tako važne ustanove, je bilo treba dolgoletnega boja in mnogo naporov. Ker pa je na svetu že pač tako, da ima samo teka stvar res pravo vrednost, ki je bila pridobljena z mnogimi žrtvami, bomo znali tudi mi kmetijsko zbornico ceniti v taki meri, kot to tika ustanova zasluži. Kmetijska zbornica bo nai bodoči kmetijski parlament; njen blagodejen vpliv se bo pokazal že v bližnji bodočnosti. Drugi stanovi so imeli že zdavnaj svoje zbornice. Tako imamo zbornico za trgovino, obrt in industrijo; delavci imajo svojo delavsko zbornico. Razni inteligenčni krogi, kot odvetniki, zdravniki itd., imajo prav tako svoje zbornice, Vsak stan je uvide!, da so zastopane nje-fova koristi najbolj«* samo v takih stanovskih organizacijah, kot so zbornice. Samo kmets&i sten, ki je najštevilnejši, najvažnejši in najmočnejši stan v držav:, je moral tako dolgo iskati, da se mu je njegova dolgoletna želja vendar enkrat izpolnila. Nekaterim ljudem in stanovom, ki živijo v glavnem na račun kmeta, so bile kmetijske zbornice že od nekdaj trn v peti in zato ao stvar tudi tako dolgo zavlačevali. Kmetijske zbornice bodo znatno vplivale »a izboljšanje položaja kmetskega stanu. Seveda pa ne 3me pri tem nobeden misliti, da bo vsled tega kriza kar čez noč rešena. Da ^pravimo vse nedostatke, potrebujemo časa ® zopet časa. Naše gospodarstvo je tako zavoženo, da bo treba še precej časa, predno ga 'Pravimo zopet v red. Razni režimi za časa diktature so spravili naše gospodarstvo, zlasti nt kmet'istvo' popolnoma na rob propada. Ubupavati vsled tega ne smemo, ampak iti «rao pogumno na delo, ker se bo dalo vse popraviti. Samo v vztrajnem delu je naša reši-™v. Najboljše jamstvo za to pa je kmetijska »oornica, V zbornicah se bodo razpravljala pred-,s®m vprašnja, ki se tičejo Jcmetskega stanu; »*o bodo zbornice najboljši tolmač upravi-®uh zahtev in želja našega kmeta napram lavnim oblastem. Zbornice bodo lahko ko-istno in smotreno delovale pri naši trgovta-* Politiki. Ko se bodo sklepale trgovinske sik° t razninji kavami, bo niogcče mar-a' Koristnega napraviti tudi za naše sio->i7?k® kmetijstvo. Doseclaj smo bili v tem po-L ikrat P° nepotrebnem zapostavljeni, nMn ie bilo v veliko gospodarsko škodo. ^ bodo zbornice soHclovalc z banskimi avami, pokazale bodo pravo stanje našega kmetijstva in pa tudi pot, po kateri pridemo do končnega izboljšanja kmetijstva. Pa tudi še mnogo drugih nerešenih vprašanj, ki se tičejo našega kmeta je pred nami, in tako čaka zbornico na tem polju mnogo koristnega in hvaležnega dela za napredek in dobrobit kmetijstva. Važna naloga zbornic bo, da bodo znale spraviti v pravi sklad svoje koristi s koristmi splošnostl, tako da bodo zadovoljni vsi stanovi. — Poudariti je treba, da nas sedanja uredba o kmet skih zbornicah ne zadovoljuje popolnoma. Vsa določila te uredbe ne odgovarjajo našim razmeram in zato bo treba še marsikaj spremeniti in izboljšati Prepričani pa smo lahko, da se bo to tudi zgodilo. Zaenkrat popolnoma zadostuje, ako navedemo samo nekaj določil te uredbe. Vsaka banovina dobi svojo zbornico, ki se ustanovi v glavnem mestu banovine. Kmetijski? zbornice se ustanavljajo za nastopanje, zaščito in pospeševanje interesov kmetijstva. Delokrog zbornice je označen predvsem z dejstvom, da j® posvetovalno telo državnih in samoupravnih organov. Zbornice so javnopravne ustanove, ki imajo lahko tudi svojo imovino itd. Vsaka zbornica dobi statut in pravilnik. — Naloge zbornic so mnogovrstne; predvsem zastopajo koristi kmetijstva. Iz lastne pobude ali pa na zahtevo državnih ali samoupravnih oblasti proučujejo vprašanja, ki se nanašajo na vse kmetijske panoge. V teh vprašanjih predlagajo pristojnim državnim in samoupravnim oblastvom svoja mnenja in predloge. Nadalje morajo dati svoje mnenje o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki so pomembni za kmetijstvo ia gospodarstvo sploh. V njihov delokrog spada nadalje vzdrževanje in upravljanje ustanov, zavodov in razstav za pospeševanje vseh kmetijskih panog ia usta« nov za vzgojo svojih pripadnikov in kmetijske mladine, kakor tudi ustanov splošne koi risti. — Na zahtevo strank predlagajo veščake in strokovnjake za strokovna mnenja. Oblastem predlagajo predstavi?« in pritožbe radi zaščit« kmetijstva ter gospodarstva sploh itd. Pripadniki zbornice so: Posestniki kmetijskih in gozdnih posestev« ki so obvezani plačati zemljarino, zakupniki in uživalci km«* tijskega in gozdnega posestva, živinorejci, čebelarji, ribiči in podobno, če jim ja kmetijstvo glavni poklic ia če svoje pripadnšštvo zbornici sami prijavijo. Zbornični organi »os zbornični svvt, izvršilni svet, izvršilni odbor, nadzorstveni odbor, disciplinski odbor, stale! in specialni odbori, predsedaištvo ter končno zbornični urad ia njegove ekspozitur«. ,. i , Nadalje govori uredba o volitvah članov zborničnega sveta. Nadzorstvo nad zbornico ima ban, vrhovno nadzorstvo pa kmetijski minister. Kot že rečeno, bo treba na uredbi še sswr» sikaj spremeniti, da bo res potrebam in želja«« našega kmetskega staau popolnoma ustrezala. Pa tudi ko bo začela zbornica že delovati, bo treba še marsikaj popraviti in izboljšati. Vsak začetek je težak in tudi ta ne bo !ahek. Zato pa je potrebno, da se udejstvuje pri tem važnem delu vsak posameznik po svojih močeh in zmožnostih. Od načina dela bo odvisen tudi uspeh zbornic. AH nevednost » miš zfaba? »Kmetski list« je dne 10. marca objavil uvodnik » Vso mati kmetska j® zibala...«, na katerega je treba odgovoriti. To pa iz vzroka, ker vzame zaradi kmečkega imena in navidezno kmečkega stališča »Kmetski list« v roke marsikak kmečki človek, ki zaradi nepo-učenosti ne more sam ugotoviti, d« li. je to, kar bere, resnica ali laž. Gotovo je nešteto izobražencev, ki bi mogli bolje od mene dokazati neresnične trditve omenjenega članka, vendar želim, naj se objavi moj odgovor, kot odgovor n e 91 u • dimnega kmečkega fanta; to pa zato, ker bi so tudi pisec navedenega članka, čeprav bi bil kmet — kar pa ni, vsaj tako lahko kot jaz poučil o resnic: glede predmeta, o katerem piše. Olankar razpravlja o tem, kdo je tvorec slovanske kulturo in trdi dvoje velikih neresnic: da je bil Rim (t. J. kat Cerkev) »vedno in tudi že davno, davno pred prebujenjem narodne zavesti proti-ljudski in p r o t i n a r o d e n« in da j® bil Primož Trubar k m © t s k i s i n z Rašice,« da je njega in »vse te ljudi (Dalmatina, Bohoriča, Krelja itd.) zibala kmetska mati« ter da so oni s svojimi sodelavci »s ustvaritvijo slovenske književosti položili temelje današnji slovenski kulturi.« Clankar »Kmetskega lista« so sklicuje aa pamet, sdrav razum in zgodovinsko resnico^ — v resnici pa Rim le obroku je in so m zgodovinska dejstva ne zmeni. »Ta strašna slepota ali zloba, ali omejenost nas sili, da spregovorimo tudi v tem vprašanju in povemo resnico, kakor se nam kaže v zgodovini« (člankarjeve besede!). Odgovarjati na prvo veliko neresnico, fenešHK t »voteiem Sanka, litm?«. >-,sit-fc je več a je te vedno it tod: ie firvnii. ik&K. «• »w>» » «raa»pr; ase. C. k: oiks 'peS » k vejejo a pt*v*cz iozaa. t' j« iafe-lišfce Orrve t« fetsrKe 3 Sritešjise evffvpso- jt< t* fcwke. tJ so pi * -anafc ftfijfc »j pasamerti :« tod. ».kt«su cteasnafci. irrn*j:>'«iaK> a ker se BSei m wr»x©b ki veje a Simz«. 2 fc pran-. »Ljcbe hazt jjti vse. Fvrjegt Kjaša pa to« auseca seteS« m >kaar z teE s&šerjs, te z aefejs b e ^ j*»- zap-siii: »Tzij je Sisvenac u laszci se-jni;: p^ai hreaprav-■a raja lo asa; je bu dar fluaa« — vprašam: ati Kf» trditi cia bi nesaiij m drugi sasii- ki »c naše pj»decie podjarziali, iegs žai) staria. če ne bi deiaii p>d pretrese. da ferijo kriSanstr«? Air nas ne uči tega zgodo-im o v^ikjLb onajatešjih, ki niso bili pod vpiivo« KŠdi.s iz Rima«. lemvct njegovi so-rraimii (ca &r. Jiap^ieon)? Aii so Bionia JieEii je Italijani danes, ko ne stoje pod vodstvom Rima. t j. katolil&e Cerkve, temveč pod vplivam poganskega hitterstva ia Jj&šjlas, e a 2 j oblasti in nad vlad ja željni, fc&i Lfifcdsj? in: aii upa čiankar zanikati, da bi bik za ves svet največja sreča, če bi se asi t resnici držali duha. ki veje iz Rima, to je krščanskega evangelija, nauka ljubezni de bianjega? Druga velika neresnica v omenjenem fia^ka je trditev, da so bili Primož Trubar it siegori sodelavci vsi sinovi kmečke matere in da ao oni z ustvaritvijo slovenske krjižsraneti položili temelje današnji slovenski kulturi. Kar s® Primoža Trubarja tiče, je zgodo-Tutska resnica, da je bil Trubarjev oče >mli-ssr. tesar in cerkveni ključar« — ne pa kmet! (Glej »Trubarjev zbornik«, str. XII.). Da jo vse Trubarjeve sodelavce, ki so med Slovenci obenem z njim in za njim razširjali prote-stantovsko vero. »zibala knietska mati in so izSi iz slovenskih domov«, je ravno toliko fes, kot ie bi trdil, da je vse katoliške javne delavce Bied nami zibala meščanska mati, in da niao užli U slovenskih domov. Ki eno, ni drago ni resnica. Da dote aaii kmečki ljudje vsaj neko« lik "i vpogleda v resnično Trubarjevo nušljt-Kje in v vzroke, ki so ga nagnili, da je začel izdajati tiskane slovenske spise in s tem zares psloi.il temelje slovenski tiska-ai besedi, poglejmo. kaj piš-e o tem. v ie ameejeeeoi »Trubarjevem zbornika« dr. Fr. DeK, to' j« prizaan vseučiliSH profesor, m ki lh naša do smrti zameril, če U mu rekli, je pod vplivom sduba iz Rima«. O Trubarjevi mladosti pije: »f tek tei-&& fumk h pogrebu tadoroljnotl slorenskrpa kmete; fniimk ms jt bil rzel rsltam pravdo*; tmeS $* jt (1515) dvignil proti nojema po-W W r TrUarjeri dolenjski do-a ports le Iratečk* bne je •oraJ srrfi ieiii Jr»tnr. 5žU> j? t&krei r«-M »sed bvjrn umr Ttrkt. (n^rt P"- ismrfeafce w med bvjm vtftr ptpeš*. Tnim- te jt *drte& i*jm mper ptpeis.^ j (Str. VT) fc misije pSe dr. De»: »Trubtr i je primmvsi knrtte. h te te fC&le b*ct- ! IpirfrfPB,, * m dntfi finm ft mkm- | 8«*» ftretpefojm** mt.mjti aeoslc« kmtHU ' •*™*ppm*U Otr. XVL) Dr. Defa* { 50,000 otrok brez staršev in brez zaščite Zt čtlt časa javljajo nekateri angleški pcaetej p?r:čevai£i v fer^ju da »rečujejo pagwfe»kriit scspise i—i ft otrok, ki vsi izgla-DErens trt fi be-:e in »traia napol divji ta-vejo «kr:-r bojaS: črt in i!6ejo živeža. Dopis- »Da: v Maiia< je porot*!, da je aa poti v Mjsc-iinedaieč od fronte, v n-*ki pol-podrt skM med ruševinami našei 5 otrok, ki s:. >1 nriza umrli Poročevalec »Timesa« :-r;»r*i-:tr. da se nahaja po votlinah gorovja Giiidii-juae Sivacerrane, Los Molinos in C^ercediiia veliko število zapuščenih otrok, od katerih jib je mnogo zmrznilo. Dopisnik sarii je naše! kape zmrzajer.ih otroških trupel. Te strašne ugotovitve so opozorile evropsko isrcos! na problem, ki ga dosedaj tako rekoč niti opazili niso: na bedo, v katero je državljanska vojna v Španiji vrgla ua tisoče in tisoče otrok, katerih starši so bili neusmiljeno pobiti od rdečih tolp ali pa odgnani ne-zr.ano kam. Po najnovejših podatkih js zares najmanj 50.000 otrok, ki tavajo seda: okrog po Španiji brez staršev, brez hrane, brez obleke, brez vsake zaAcile, brez vsake ljubezni... V rdečem delu Španije so odpravili vse ustanove, ki so se prej bavile z zaščito otrok. Tako sedaj nikogar ni, ki bi se brigal za olroke, med katerimi so Itiri-, petletni otročiči, ki pač morajo potepati po ulicah in cestah p,,, dežel ja, iakajoč hrane in zavetja pred trdo z|. trni Po največ teh bednih otrok se najde ved-no v bližini front, kjer imajo pač upanje, da najdejo kafcžen kožček živeža. V tistem delu Španije, ki so ga zaaedii nariocaligti, so sedaj organizirali posebne ustanove, ki so si stavile dolžnost, da iičejo te bedne otročičke in jjjj spravljajo v zasebne hiše ali bolnišnice ir, si-rolUiiie«, kjer m spi©h obstojajo in jih rdeč« tolpe niso požaale. Na tisoče teb otrok je pri-šlo med nacionalistične vojake, kjer so ji1-lepo sprejeli in skušajo za nje skrbeti. Ganljivo je gledati navidezno sorove vojake, kako nežno se brigajo za oiročicke, ki so pribežali k njim in kako vsak skaša svojega otroka, ki ga je vzel v oskrba, ščiti pred mrazom in mu nuditi nekoliko utehe. Dan za dnevom se med temi tavajocimi otroci odigravajo straine zalo-igre, ker vsi niso tako srečni, da bi prišli v obmotje nacionalističnih čet, kjer so rešeni največje bede,, marveč čessokrai pridejo celo v ogenj, aii pa polegajo ob poteh, kjer ali zmrznejo aH pa od gladu in bolezni, ki jih morijo, umrejo. tavlja, da je kmečki »upor leta 1573 nattol ie r krajih, kjer protestanthem ni bil rarrit * Kaj pa Trubar in slovenski narodni po kret? Dr. Dešič pravi v »Trubarjevem zborniku? (str. XIX.): »0 rodoljvbju v romanti-tmem (romantik pite i* Ijmbetni d« jezika'.) »i govoriti pri Trubarju... g Um j® i« btdi ozneteno njegovo si&liilv d» jezika. Jezik wm je le sredstvo; otfo voH tinti jezik, ki kot sredstvo najbolj tluii kmkretni (določeni) tvrhi, to j« slovenski jeiuk, in sieer domate narečje. Vel ko verjetno je, d« bi Trubar m Ml pital slovenski, ko bi Ijnd-dvo smolo tudi merniki in bi moglo v Kemik*m je-zikti iprejemoti erangeljsko vero. lzreinc poudarjajo ruta prcieutmtvmtfci pisatelju do mto piiejo tloveiuki, dm bi jih »imeli tarfj Usti, ki ne sm jo ne miki ali latinski.* Tako je zapisal dr. lleštč. S tem je pojasnjena tudi resnica o Trubarjevi narodni zavesti, ki jo proslavlja čian-kar »Kmetskega liste«. Ke* je Primož Trubar utemeljitelj elorfn,le(a „0 ■»isižpk cenah. V.l.k« i,b«,» «ukM m « nevestin« opreme! k zsrojee. sej »o Urili nemško rfft.rtnaajor — (str. XXV.). Bog ve. če se ne bi Slovenci S« boij p^nensiili. 6e bi pbstali protestanti, ker bi bili tako edino pod vplhom Nemcev — ne pa tudi >Rinia«Tl »Viri slovenska kulture< torej niso v pra-testantovskem gibanju, niti v >>: r, (VtlfiUcfliH, ttnj ini l|f?5-.- JJresi Swl«ega križa ||| f nI Aspirin tablet. .1»;^»= Vsaka Aspirin tabista ima Bayer-iev križ KAJ JE NO OSEBNE VEST t DOMAČE NOVICE marijanov. Podeželsko ljudstvo potrebuje samarijanske vzgoje in se hvaležno odziva vsem tečajem, tako da se celo vodeči zdrav-niki čudijo. Tisti, ki so v fronti Rdečega križa na deželi, vedo, kako težko občuti ljudstvo pomanjkanje propagandnega gradiva ia nujno potrebnih samarijanskih potrebščin. V nadaljnji razpravi je predsednik dr. Krejči izjavil, da bo društvo Rdeči križ poskrbelo za dovoijno propagando, za propagandne filme, pa tudi za. nabavo obrambnih sredstev proti modernim vojnim nevarnostim, d Število uradništva raste. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo število jugoslovanskega uredništva v letu 1936/37 sledeče: drž. uradnikov 212.634, drž. uradnikov pri banovinah 47.278, drž. upokojencev 65.631, skupno 325.543; banovin, uradnikov 12.787, upokojencev 782, skupaj 13.569; invalidov (osebnih in druž. članov) 69.827. — V letu 1935-36 je bilo državnih uradnikov in upokojencev 316.959, banovinskih uradnikov in upokojencev 13.078, invalidov z druž. člani pa 70.142. d Kaj pa mi, ali se bomo zadovoljili s skromnim pavilijonom? Nad 80 milijonov dinarjev bo stala nova splošna bolnišnica, ki so za njo Zagrebčani že dali izdelati potrebne načrte. Država bo k tem stroškom prispeval večji del, občina pa bo morala dati zemljišče zastonj. d Ali boste res pustili propasti slovensko vinorodne gorice? Uvažanje banatskih vin in podražitev modre galice sta dve glavni hibi, s katerima se mora vsaj v zadnjem času boriti naše vinogradništvo. Kar pa je najžalostnejše, je pa to, da so ta banaška vina dostikrat — posebno tista, ki jih vozijo k nam — še dosti slabša, kakor pa naše vino, ki ga v Slovenskih goricah dobivajo iz šmarnice. Naši vinogradniki pa na ta račun ne morejo izvažati drugam niti svojih najboljših vrst vina. Druga nesreča je, kakor rečeno, podražitev modre galice za celih 30%. Napovedujejo pa še večje zvišanje to cene. Ker si mnogi od naših vinogradnikov no morejo kupiti galice za škropljenje svojih vinogradov, so prisiljeni puščati vinorodne gorice v nemar in mirno čakati njihovega propadanja. To je velik udarec posebno za tiste, ki jim je vinogradništvo edini njihov vir dohodkov. Tuja vina pa poleg tega jemljejo našim domačinom dosedanji sloves. d Služkinji jo odrezala šop las. Za?adi ženskih las sta prišli pred sodišče v Zagreba dve; gospodinja trgovka Marijana Bogadi ia njena služkinja Julka Babič. Prva je bila ob-toženi«, druga pa tožiteljica. Gospodinja je hotela svojo služkinjo na vsak način prsi 3» d Za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti je imenovan profesor inž. Ivo Zobec, d 90 letnico življenja je obhajala te dni Frančiška Peterim, p. d. Poljančeva mati, v Ribnici. Naj jo Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja! d Občni zbor Narodne banke je bil dne 1. marca v Belgradu, V upravni odbor je bil med drugimi izvoljen tudi Slovenec Ivan Avsenek iz Ljubljano. d Nekaj jubilejev slovenskih duhovnikov, Biserno mašo bodo letos obhajali sledeči duhovniki ljut»'janske škofije: Ivan Sušuik, stol-Bi kanonik v Ljubljani; Janez Molj, upokojeni župnik v Kamniku; Anton Šmidovnik, župnik v Prečni pri Novem mestu. Zlato mašo pa bodo obhajali: Andrej Češenj, župnik v Podgradu pri Novem mestu; Jauez Hladnik, župnik in dekan v Št. Vidu pri Stični; Gustav Schiffrer, upokojeni župnik na Bregu pri Kranju; Ignacij Zupane, župnik v Pre-dosljah pri Kranju; Janez Miiiler, župnik pri D. M. v Polju; Franc Pokorn, upokojeni župnik na Breznici. Po smrti pok. prelata Tomo Zupana ie senior duhovnikov ljubljanske škofije nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je v 87. letu starosti, v 64. letu duhovni-štva in bo letos v septembru dopolnil tudi 40 let, kar je bil posvečen za škofa. Po letih starosti je dva meseca mlajši od njega Jožef Borštnar, upokojeni župnik v Mostah v Ljubljani. Najstarejši aktivni duhovnik ljubljanske škofije pa je Josip Lavtižar, župnik v Ratečah-Planici, ki je v 86. letu starosti in v VlHI^ Vain nud' CcBirasna f Illm vinoma, tfa&ffsaaa ■MnMMMMi v SV0J' posodi najugodneje. 82. letu duhovništva. Najstarejši slovenski duhovnik sploh je sedaj Matej Rebolj, upokojeni župnik v Št. Vidu pri Vipavi, doma iz župnije Kranj, ki je eno leto mlajši od pok. prelata Zupana, torej v 97, letu starosti in mu manjkata le še dve leti do železne maše. Najstarejši od slovenskih duhovnikov, biva-jočih na ozemlju naše države, pa je Blazij Grča, upokojeni župnik v Šenčurju pri Kra-»ju, duhovnik goriške nadškofije, ki je v 92. letu starosti in v 66. letu duhovništva. d Muhasti marec. Letošnji marec je že v prvih desetih dneh prav bogat na dežju in ga je že doslej padlo skoraj toliko, ko zadnji dve leti ves mesec marec. Doslej pa še ni večje nevarnosti kakih hujših povodnji. Ljubljanica je v svoji strugi zvrhana, toda nikjer, niti v Črni vasi in Lipah, se še ni razlila po travnikih in njivah. Oni večer je začelo močno bliskati in grmeti. Prav zgodnji pojav bliska in treska. Po okoliških hribih je izginil sneg. Sv. Ahac in Kurešček kažeta svoja rebra. Zadaj v smeri proti Kočevju pa so gozdovi prav močno pobeljeni, kar je znamenje, da je v gotovih krajih močno snežilo, posebno okoli Kočevja. Zadnje deževje je povzročilo, da so morali ono soboto na Špici zapornice odpreti in zato ureditvena dela v strugi Ljubljanice popolnoma počivajo. d Za ustanavljanje vnovževalnih zadrug se, kar je seveda razumljivo,' ne zavzema »Trg. list». Zahteva po vnovčevalnih zadrugah je bila namreč sprejeta na zadnjem občnem zboru kmetske zveze v Ljubljani. »Trg. list» pravi med drugim, da je treba najprej skrbeti za izboljšanje kakovosti pridelkov, ki naj natančno ustrezajo nabavnim pogojem. S tem se bo izboljšala cena pridelkom in ustvarila osnova za — kasnejše vnovčevalni-ce. — Ranjki dr. Krek ie nekoč dejal, da je pri vsaki ustanovi največja umetnost začetek. Drugo pride samo ob sebil Torej začeti je treba! d Za kadilce. Uprava državnih monopolov je obljubila, da uvede Se dvoje vrst cigaret »Hercegovino« in »Bled«, ki bo imela ustnik za filtriranje dima. d Oblastni odbor Rdečega križa je zboroval 14. marca v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik dr. Krejči, ki je med drugim povedal, da ima Rdeči križ nad 13.000 članov in nad 19.000 naraščajnikov. Glavni odbor je izdal za nabavo sanitetnega materiala v zadnjih treh letih skoraj deset in pol milijona dinarjev. Pri obravnavi o poročilih so se oglasili k besedi gg. dekan Toma-žič iz Trebnjega, katehet Verbanjšek iz Dolnje Lendave in profesor Janko Sever z Je-žice. V svojih govorih in pripombah so na-glašali, da bi se moralo društvo Rdeči križ bolj zanimati za vzgojo naših podeželskih sa- Bolgarski pevski zbor »Kodna pesem« ja pričel v Ljubljano, kjer jo imel velik koncert. Bolgarske pevce so povsod navdušeno sprejeli. Naša slika je narejena na ljubljanskem kolodvoru. pričati, da bi si dala odrezati dolge lase in narediti modernejšo frizuro. Ker ni šlo z besedo, je gospodinja vzela Škarje in služkinji odrezala šop las. Tej ni preoslajato drugega, kakor da je šla k brivcu in si tam dala odrezati še ostale lase. Potem pa je šla težit gospodinjo, vendar pa ji sodišče ni priznalo nobene odškodnine, ker ae ji baje ni posrečilo dokazati, da ji je gospodinja v jli nameri odrezala lase. d Za tehnični institut ljubljanske univerze. V finančnem zakonu ima prosvetni minister pooblastilo, da lahko najame dva milijona dinarjev posojila za novo zgradbo tehničnega instituta tehničue fakultete v Ljubljani. d Kaj vse ljubezen st'ri. Spodnjo ustnico si je odrezal dvajsetletni fant Mijo Jocič iz Banjaluke, ker ir.u ni bilo dano, da bi svojo Izvoljen ko poljubil. S svojim dekletom se je sestaja! pri neki ženski skrivaj, ker dekletovi starši niso fanta preveč čislali. Nazadnje je bi! tako užaljen, da je potegnil iz žepa navaden pipec in si odrezal ustni™. Dekle pa je hotelo fanta prepričati, da ga v resnici ima rado in si je z lesenim vretenom predrlo grlo. Poskus samomora pa ji ni uspel, ker so hitro poklicali zdravnika in se oba nahajata že izven vsake nevarnosti. d Lanski pridelek dalmatinskega vina je znaša! 641.300 hektolitrov. Od tega je belega vina 180.100 hektolitrov, črnega pa 461.200 hektolitrov. Prejšnje leto pa so ga pridelali 270.000 hektolitrov več. Z vinogradi je v Palmaeiji posajenih 49.000 hektarjev zemlje. <1 V Perziji ni posla za naše delavce. Ze pred enim letom se je neka angleška tvrdka, bi sodehije pri graditvi transiranske železnice obrnila na naše socialno ministrstvo, da bi dobila dovoljenje, da nabere 100 (sto) naših dobrih specialistov zidarjev, klesarjev in rudarjev, fei bi opravljali določena dela. Ta skupina delavcev je že pripravljena za odhod v Iran in s tem je tudi že zadoščeno naročilom te angleške tvrdke. Podjetja, bi grade transiransko železnico, sedaj ne rabijo več, novih delavcev in so zato vse vesti o zbiranju naših delavcev za perzijski Iran popolnoma netočne. d 0 dcsarjR i« plaiiht ni bilo ne duha im slaba. Agent z nakupovanjem bosanskih polžev je prevaril mnogo trgovcev v Bosni, »lasti po v Banjaluki. Lani se je namreč pojavi! tamkaj neki agent, ki je z različnimi trgovci sklenil pogodbo za nabiranje in pošiljanje poižev v Francijo. Trgovci so res nasedli in pošiljali v Francijo kar cele vagone polžev. Samo en trgovec je poslal v Pariz 13 vagonov. Toda o denarju in plačilu ni bilo ne duha ne sluha, nakar se je trgovcem le zazdelo sumljivo. Začeli so se za tujega agenta zanimati in zvedeli so, da ni imel sploh nobenega kapitala ter se je kmalu tudi umaknil iz Francije v Švico, odtod pa v Nemčijo. Težava pa je še v tem, da se mnogo tvrdk v inozemstvu res zanima za polže, pa so trgovci zaradi takih izkušenj postali oprezni in nočejo kar tako nabirati in zbirati poiže. d Zopet so podrli evhari»ti£ni križ. Bogo-akranake roke so se spravile Ba-i evtiurtstič-si križ v Cerknici in ga v temni viharni noči od prejšnjega ponedeljka na torek odžagale Ta žalostna vest se je bliskovito razširita od »si do vasi in med vernim ljudstvom zapn-m««n vtis- Orožniška patreija je uaj- prej z dvema občinskima odbornikoma na licu mesta ugotovila sedanje stanje, nato pa pričela s poizvedovanjem za zločinci. Evbari-stični križ, ki je bil slovesno blagoslovljen maja 1. 1935., je sta! na prijaznem gričku na Loškem, približno 1 km od cerkvice nad vasjo Odkrajnib ter je bil viden daleč naokrog. Križ, ki je bil eden najlepših v deka-niji, so obiskovali dan za dnevom častilci, ki so pred križem opravljali svojo pobožnost. Križ je bil tudi pred viharjem dobro zavarovan in v varstvo pred strelo montiran strelovod. Tn ta križ, to znamenje božje ljubezni do nas in naše ljubezni do Boga je postal žrtev zločinske bogoskrunske roke. Ne da se prav nič tajiti, da je bilo to organizirano delo podtalnih komunističnih elementov. Ce pa zločinci mislijo, da podrti evharistični križ ne bo več vstal, se motijo in za tn jamčijo vsi, ki so to početje obsodili. Mati, tvojemu spominu (Za materinsko proslavo.) Tvojemu spominu, mati klanja se mladosti raj, kakor soncu cvet na trati, ko objema vigred maj. Mati, kaj si vse prebila, ko za dom si se solzila! Tvojemu spominu klanja se slovenska zgodovina. Gledala si razdejanja, vzeli so Ti hčer in sina ... Spone, vzdihi in gorje I Pokalo Ti je srce ... Tvojemu spominu klanja »e ljubezen, src cvetlica, — Kakor zvonček v čast pozvan -Ti slovenska govorica. Ti si mi jo razoileia, ko si mi ob zibki pela. Strašna mi je bol srt'«, kadar tujec jo tepta. Mamica, v ljubezni Tvoji Krejejo se mi spomini. — V dal ji mrak, vihar in boji. . Se nam sij na pot v temini I Vzor naj bo Ti žrtev sveta. Mati tam iz Nnzareta. Bodi mladih juter zarja, zvezda našega neba, luSka mojega oltarja, sonce srečnega srca. Limbarski. d Radi poneverbe vodarinskih prispevkov na Viču sta bila pred ljubljanskim sodiščem obsojena Gorjup Fran in Willenpart Fran vsak na 4 mesece in 10 dni strogega zapora ter izgubo častnih pravic za 3 leta. Gorjup mora povrniti 20.000, Wi!lenpart pa znesek nad 1000 din. d Poštenjakom svobodo, razbojnike pa stalno pod ključ. Roparsko tolpo so prijeli nedavno v okoliei Koprivnice na Hrvatskem Med člani tolpe je tudi Ivan Goiob iz. Laškega, ki je star komaj 22 let. Tolpa je ropala po okolici vso jesen, ne da bi ji orožniki mogli priti na sled. Počenjali bo tudi grom-dejstva tu svoje Žrtve mnogokrat mučili Tako so decembra napadli v Virju vdovo učitelj, in zahtevali od nje denar. Dala jim je 400 dinarjev, vse, kar je imela doma. RoparH pa niso hoteli verjeti, da je to ve. denar in m začeli starko mučiti, d. bi jim izdal« skriva-' f Zve*a" 811 J« *n privezali na posteljo, nakar so ji z gorečo svečo žgal i podplate. V strašnih bolečinah so je starka onesvestila in se iele naslednje jutro zbudila. Roparji imaj9 na vesti nad sto vlomov in roparskih aa-padov. — Tudi v Sloveniji so tn pa tam ptj! čeli brezposelni mladiči in drugi delomržneži s tolovajskimi nastopi, ki povzročajo mirne-mu prebivalstvu strah in škodo. d S ponarejenim ključem je odprl ne-znani vlomilec sredi dneva v Mariboru Zni-deršičevo trafiko, kakor da je lastnik. Nato je prebrskal vse predale, v katerih je našel 150 din gotovine in za 8000 din znamk in koikov. Končno je vrata trafike zopet lepo zaprl in odšel neznano kam. ' d Letošnje velikonočno počitnice za dijake katoliške veroizpovedi trajajo od v5|e. tega 25. do vštetega 30. tnarea. d Občni zbor Slovenskega planinskega društva je bil dne 11. marca v Ljubljani, Društvo ima 5345 članov in uspešno deluje. Kakor nobeno leto, tako tudi v preteklem ni počivala nesreča. Na veliko nedeljo je omagal v snegu in zmrznil Stanko Dolhar, 31. maja se je pri plezanju na Kalški gori smrtno ponesrečil akademik Bojan Lovšj. 10. julija sta našla dva lovca v Kurji dolini pod Kalško goro že od 18. junija 1936 pogrešanega abiturijenta Srečka Vavpotiča, dne 29. julija pa so našli v Hudem grabnu trupli akademikov Vida Janše in Mladena Mikšiča, ki sta že par dni prej strmoglavila v prepad pod Podi, dne 24 .julija sta se pri plezanja v Severni Triglavski steni smrtno ponesrečila Savo Domicelj in Egon Lettner iz Maribora. Dne 9. avgusta pa je tudi v Severni Triglavski steni doletela smrt Avstrijca Jos. Pfsini-ga iz Beljaka. d Železniški uslužbenec g 180 milijoni dinarjev. Ogromno dediščino v znesku 180 milijonov dinarjev bo podedoval železniški uslužbenec Mirko Arvoj v Bjelovaru. Izselje-nišlii komisarijat v Zagreiu ga je namreč pozval, naj predloži dokaze, v kakem sorodstvn je z v Ameriki umrlim Dresom Arvojem, 1ii je zapustil tako ogromno premoženje. Za dediščino pa se ni javil samo ta, temveč tudi še 13 drugih iz Belgrada in Niša. Vendar pa bo dobii dediščino, ker je pravi brat umrlega Amerikanca. Tudi poteni ne namerava zapustiti svoje službe pri železnici, pač pa bo delal toliko časa, da bo m«gel stopiti v pokoj. — Ali bi ne bilo bolj prav, da bi kdo drugi dobil to mesto pri železnici? d Za tako nujne stvari p« toliko maje. Za ureditev Mure je finančno ministrstvo odobrilo nekaj manj ko dva milijona dinarjev. Ker pa je kredit mnogo piemajhen za temeljito ureditev, so kmetje v vasi 2abniku, ki so največ trpeli ob vsaki povodnji, sklenili, da bodo pri ureditvenih delih izvrševali vsa dela sami in zraven brezplačno. Nastaja pa težava, da se bo Mura, ko bo urejena na tej strani, začela razlivati m nasprotni. Oblasti so zato obljubile, da bodo dale izboljšati drugi breg Mure same s plačanimi delavci. d Ne sate« sedeti ia dra^S»- Prw| okrožnim sodiSSem v Mariboru sta te dni stala dva prijatelja: 22 letni France Svajgelj iz Paradiža ter 32 letni Anton Majcen iz Vi-ianeev. Sa zatožno klop je spravilo oba preveliko prijateljstvo, ki je bilo tako požrtvovalno, da j« kute! Svagelj celo v zspor n»-mesio svojega prijatelja Majcna. Majcen je hli namreč svojecasno obsojen na zaporno kazen. Dne 22. oktobra se je javil Anton Majcen » mariborski fefnlšnfef, da nastopi prisojen' mu kazen. Ravnatelju jetuišnice se le P»* Majceni altA nekoliko mlad za svojih 32 >et' g te v. II. ■DOMOLJUB«, dno 17. marca 1937. Stran S. pa se je za stvar natančneje zanimal. Zelo je bil presenečen, ko j« ugotovil, da to ni pravi Majcen, temveč njegov prijatelj, 22 letni gvujgelj. Poslal gi> je domov, sodišč« pa je poklicalo pravega Majcna, da je svojo kazen sain odsedel. Zaradi poskusa varanja oblasti pa sta so danes oba prijatelja morala zagovarjati pred sodniki. Svajgelj je dobil 14 d,]i strogega zapora, ki ga bo sedaj moral odsedeti sam za sebe, d oči m je bil Majcen obsojen na 14 dni strogega zapora, pogojno za dve leti. d »Mi čemo samo novac.« Dne 10. marca okrog polnoči so v Dolenji vasi pri Mirni peči pri Progarjevih štirje tolovaji, ki so bili ma-skirani, šiloma čez podstrešje vdrli v hišo in zahtevali denar. Družina šteje tri člane, t j. dva že priletna fanta in staro bolehno mater. Domači starejši sin je trenutno zbujen iz spanja mislil, da so ga prijatelji prišli obiskat, zato jim je rekel, da naj si kar sami postrežejo, saj je v drugem koncu hiše vino in jedača na razpolago; toda roparji so zahtevali samo denar, češ, saj je pred kratkim plačal doto mlajšemu bratu. Ker pri hiši res niso k sreči imeli veliko denarja, sta brata roparjem to poudarjala, da lahko vzamejo vso pijačo, kolikor jo imajo doma in meso, magari, če vso živino iz hleva vzamejo, samo naj jim nič žalega ne store. Toda roparji so kljujb temu zahtevali denar s hrvaškim narečjem: »Mi čemo samo novac«, zato so brata šiloma zvezali in še ranili povrhu, ker sta se do skrajnosti branila, stari materi so usta zamašili in jo vrgli na posteljo. Preden »o odšli iz hiše, so enega brata razvezali. še isto noč so potem v Lazih razbili zidanico in pokradli vino. 1 e prejšnji večer, pravijo, so vaščant videli par sumljivih ljudi, ki so vedrili pod kozolcem. Roparjem morajo biti gotovo dobro znane razmere pri hiši, ker r icer ne bi bili tako predrzni, saj hiša stoji sredi vasi. d Ljubljanskim mestnim pogodbenim moškim uslužbencem in dnevnižarjes® se zvišajo s 1 aprilom 1937 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov na 900 Din, za primer pa, da so ti moški uslužbenci poročeni, se jim prizna še dodatek mesečno S50 Din, tako (ia bodo prejemali ti uslužbenci največ 1050 Din. Ta dodatek pa ne pripada onim poročenim moškim uslužbencem, katerih žene so v službah in prejemajo mesečno več kot i50 Din. Mestnim pogodbenim uslužbenkam in dnevničarkam se zvišajo s 1. aprilom 1937 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov na ^ Din. To zvišanje službenih prejemkov . ae velja za pogodbene občinske babice, pogodbene Njske in gozdne čuvaje, snažilke in drž. upokojence, ki so v mestni službi. Nadalje se zvišajo delno tudi prejemki staroupokojencev. d Ker je krade! kare in med. Na Jesenicah se je lani od avgust« do jeseni pojavil drzen |at. ki je postal pravcati kokošji strah in spreten vlomilec v čebelnjake. Komaj 22 letni Bonča France je zgradil z ukradenimi deskami v gozdu nad Jesenicami leseno barako in sc tam skrival. Ponoči pa je hodil na tatinske pohode. Odpiral je kurnike in čebelnjake. Iz 3 kuraikov K odnesel 32 kokoši, piščancev, petelinov in :c o l'no gos. Vlomil pa je tudi v 7 čebelnjakov, odkoder je odnašal razno blago in med. Medu le pokradel do 50 kg. Bonfa je tip pravega podeželskega klateža in je bil že večkrat kaznovan, red okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil se-da) obsojen na 14 mesecev strogega zapora. d 2e deset dni ni zatisnil oči. V bolnišnico I J "grehu je prišel pred kratkim 62 letni Jovan S1aiič in trdil, da že deset dni ni mogel spati, Posvetitev novega Dno nedeljo je bil v Zagrebu posvečen v škofa novoimenovani belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič. Ta lepa slovesnost je bila opravljena v cerkvi deškega semenišča na Salati v Zagrebu. Že pred 8 so se zbrali v cerkvi cerkveni dostojanstveniki in visoki predstavniki civilnih m vojaških oblasti. Obširni kor in zadnje klopi v ccrkvi »o zasedli gojenci semenišča, ki so tvorili močan pevski zbor 400 pevcev. Na levi strani cerkve so se zvrstili uradni zastopniki: ban dr. Viktor Ružič, minister za trgovino ia industrijo dr. Vrbanič, minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, zastopnik pravosodnega ministra načelnik Dokrat Petrovič, rektor ljubljanskega vseučilišča prof. inž. dr. Maks Samec, dekan ljubljanske bogoslovne fakultete prof. dr. Ehrlich in profesor ljubljanskega vseučilišč« dr. Viktor Korošec, za zagrebško občino podžupan Teodor Kaufmann, za vojaško oblast poveljnik IV. armije v Zagrebu araiijski general Pantelija Jurišič. V posebni klopi so sedeli brate novega nadškofa Romuald iz Starega Pazina, Matko iz Ljubljane, Anton in se- čeprav ni bil v življenju nikoli bolan, niti ga ni nikoli bolela glava. Sedaj išče zdravila in od-pomoči pri zdravnikih. d Svinje kupujejo po hrvatskih sejmih Italijani. Povprašujejo zelo in so zaradi tega cene že poskočile za okrog 25%. d Kateri okraj je imel Sani najveš po-šaror. Okraj Maribor desni breg, ki obsega področje istoimenske gasilske župe, uživa sloves med gasilci kot okraj % najvišjim Številom požarov v vsej Sloveniji. Včeraj so ja vršil občni zbor te gasilske župe in na njem je župni tajnik prečita! zanimivo požarno statistiko. Lani je bilo n« področju to župe nič manj kot 78 požarov, in sicer 9 manjših, pri katerih ni presegla vrednost zgorelih objektov 10 tisoč dinarjev, 52 požarov je bilo Brednjih, 9 večjih, 9 p« takih, da ja vrednost objektov presegla vsoto 100.000 din. Požarnih katastrof k sreči v preteklem letu ni bilo. Večina požarov se je dogodila na Dravskem polju, posebno na področju občine Rače, ki je sploh znana po svojih pogostih požarih. Zgorelo je 30 hiS, 67 gospodarskih poslopij z inventarjem, 11 svinjakov, 7 sliskalnih, 3 drvarnice, 2 čebelnjaka. 2 gozda, 2 žagi, 3 skladišča, 2 delavnici, 1 klet, 1 viničarija, 1 kozolec, 1 avtogaraža, 25 vagonov sena in slame itd. Poleg tega Je našel smrt v plamenih 1 človek, 5 pa jih je bilo močno opečenih, med njimi 2 gasilca. Poginilo je pri požaru 11 svinj, 1 krava in 150 kokoši. Pri 50 požarih je vzrok neznau, 5 se jih je pripetilo zaradi nepažnje, 2 zaradi strele, devet- HftjUilUffOi SSAVSfCi SIMišii (8UI-UUBUAHA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do 57» ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO helgrajskega škofa stra Gizela. Desne klopi t cerkvi so zasedli člani jugoslovanskega epiakopata. Novega nadškofa je posvetil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, aoposvetitelja sta bila ljubljanski škol dr. Gregorij Rožman m splitski škof dr. Kviri-nal Klement Bonefačič. Slovesni posvetitvi so prisostvovali: apostolski nuncij nadškof msgr, Heruienegild Pellegrinetti, nadškof koadjutor dr, Alojzij Stepinac in škofje: dr. Viktor Burifi (Senj, dr. A o ton Aksamovič (Djakovo), msgr. L&jčo Budanovič (Subotica), dr. Dionizij Nja-radi (Križevcij, dr. Ivan Tomažič (Maribor) in dr. Salis-Seewis (Zagreo). Pred obredom posvetitve je s prižnice prebral papeževo bulo o imenovanju dr. Josipa Ujčiča za belgrajskega nadškofa kanonik msgr. Barle. Vsa slovesnost je trajala do pol II. Nato je krenil sprevod v deško semenišče, kjer je novi nadškof sprejemal čestitke odličnikov, prijateljev in znancev. Novi nadškof si je izbrai z a svoje geslo: »Misericordia et Veritas* (Usmiljenje in Resnica). Bog daj novemu vladiki obilo blagoslova! krat je bil ogenj podtaknjen, enkrat zaradi maščevanja. d Novo leto so praznovali preteklo nedeljo naši muslimani, in sicer 1356. po številu. Pri proslavah so prvič sodelovale tudi musiimanke. d Zs, druge po konstauj v ogenj. Sedemnajst jugoslovanskih visokožolcev, ki »o študirali v Pragi, se je prijavilo za prostovoljce na Špansko bojišče. Po nekih vesteh so večina vsi izgubili na španskem bojišču svoje mlado življenje. d Posetite manufakturne trgovine Kmečki magftzin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje. d Državni proračnn za leto 1937-38 jc narodna skupščina v Belgradu prejela s 177 glasovi. Proti je glasovalo samo 78 poslancev. Zdaj pretresa proračun še senat. d Italije kupuje pri nas prešiče. Cene so na svinjskem trgu v zadnjem času skočile za 25 odstotkov. Za kilogram žive teže se je te dni plačevalo že Din 8.50 do 9 Din, pričakuje pa se, da bodo cene narasle še na 10 Din. Vzrok dviga cen je v tem, ktr so začeli Italijani na veliko kupovati naše prešiče. Samo v zadnjih 20 dneh so nakupili 15.000 prešičev, debelih in mršavih, ki jih zelo dobro plačujejo. Naši izvozniki se že boje, da bi mogli ti nakupi škodovati našemu rednemu izvozu v Avstrijo m Češkoslovaško. d AH je res Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfovs ul. I. d Neredi pri prevozu pšenice. Železniška postaja v Splitu je prenatrpana, ker je bilo v Split poslanih nakrat 500 vagonov pšenice. — Samo izguba pri vagonih znaša 300.000 din. Še mnogo večja škoda pa je, ker je začela pšenica kaliti ter so zato propadle velike količine. Zakaj je ves ta nemi nastal, ni še ugotovljeno. Eden vzrokov je na vsak način v tem, ker so javna skladišča še nedozidana in ker Split ni usposobljen za prevzem tako velikih količin žita. Nekateri pa so tudi mnenja, da so bili tisti, ki so poslali tako velike količine žita skozi Split ali zelo lahkomiselni ali pa veliki dobrogledi. Baje je vsega kriv neki Rus, ki je naročil Pri-zadu, da mu pošlje vseh 500 vagonov pšenice naenkrat, pa čeprav ni poznal splilskih razmer. d Zakonski predlog o državnem cestnem fondu je naletel pri vseli prizadetih na kritiko. Pljučnica v samotni gorski koči Trgovski nameščenec Jože! Baldemann z Dunaja je v spremstvu svojega prijatela šel dne 16. februarja smučat na takozvano »Totes Ge-birge«. Oba sta prenočila v samotni gorski koči. Ponoči je Baldemann dobil hudo vročino, česar pa svojemu prijatelu ni hotel povedati, ampak je z raznimi izgovori dosegel, da je prijatelj sam šel naprej, on pa je obležal v koč' kjer ga je pozneje našel nosač sosednje k Ta je to 24. februarja naznanil f staji Bad Aussce. Ker pa so bili ti viharji ln zameti, je šele 26. februarja mogla priti v kočo k boiniku ekapedicija, v kateri je bil tudi zdravnik. Ta je ugotovil, da ima Balde-mann hudo pljučnico. Dal mu je Injekcije, Pu-so mu zdravil, živil in strežaja, nakar so .•nili v dolino. Ker je bilo med tem polno ov tam v gorovju in ima bolnik ie vedno ..do vročino, so ga pustili kar v koči, odkoder ga bodo mogli rešiti šele v enem aH dveh i tednih. Kakor vidimo, ima zimski šport tudi | svoje senčne strani. »Trgovski list « piše, da mora biti pri cestnih fondih osnovno načelo, da se dohodki teh cestnih fondov uporabljajo izključno le na ozemlju, na katerem so bili zbrani. Samo na ta način ne bi prebivalstvo občutilo teh fondov kot krivice. d Tudi sadno drevje jim je napoti. V nočeh med 9. in 11. marcem t. I. je tat ukradel z vrta g. Frida Lenarda v Št. Vidu n. L. začasno zakopana drevesca: 10 enoletnih lepljenk hruške »Zimska dekanka«, 12 nizkodebclnih hrušk »Le Lecticr« in 14 breskovih grmičev. Kdor izsledi tatu, dobi od oškodovanca 500 Din nagrade. d Pasja steklina. Pred kratkim se je tudi v Koprivnico pripoilil stekel pes in napadel otroke. ki so tedaj odhajali iz šole Tri je ogrizel, da so jih morali takoj poslati v Pasterjev zavod v Zagrebu. Pes pa je potem begal po ulicah in ogrizel še nekaj dragih psov. V nekaj dneh jc bilo v Koprivnici ogrizenih že 11 ljudi. Obstoja pa velika nevarnost, da bi se steklina razžirila, ker je v mestu veliko psov. Oblasti so ukazale lastnikom, da morajo takoj vsakega psa ustreliti, fe bi se na njem pojavili le prvi znaki bolezni. d Želje in zahteve čebelarjev, ki bodo v kratkem imeli svoje zborovanje v Novem Sadu, so dokaj zanimive. Čebelarji sp bore proti temu, da bi smeli kmetje z arsenom škropiti sadna drevesa v času, ko se pasejo čebele, dalje zahtevajo, da se zaščitijo umetni čebclni pašniki ln izvede prisilno organiziranje vseh čebelarjev. Pritožujejo se p« tudi nad visokimi železniškimi cenami za prevoz medu in b bel. IZ DOMAČE POLITIKE d Za delavstvo, a proti marksistom. Iz Niša poročajo, da jc znani voditelj jugoslovanske so-cialne demokracije dr. Topalovič prišel v Niš, da bi imel delavski shod. Delavski shod je res bil, toda ko je g. dr. Topalovič hotel govoriti, so začeli delavci vpiti, vrhtega pa so začele pokati šipe in sta dr. Topalovič in njegov sodrug Milorad Belič morala oditi brez govorniške slave. To je eden izmed predznakov, ki kažejo, da požidovljeni marksizem tudi v Jugoslaviji izgublja tla. d Žrtev brezvestnih agitatorjev. Po deželi se klatijo brezvestni ljudje, ki ljudi hujskajo proti naši enotni državi. Letos januarja sta dva orožnika ugrabila Andreja Burjo, 66 letnega de-lavca iz Zasipa pri Gorjah, ker je bil osumljen nekega požiga. Ko sta ga peljala, je začel zabavljati napram orožnikoma proti obstoju naše države in je pripovedoval naravnost izmišljene stvari o Mačku, ki da ima za seboj že 6 milijonov ljudi. Pred malim senatom v Ljubljani j? bil Burja obsojen po čl. 4 zakona v zaščiti javne varnosti in reda v državi na 2 meseca strogega zapora iu 60 Din denarne kazni odnosno 1 dan zapora. Burja je pač žrtev brezvestnih agitatorjev. d Pred ljubljanskim sodiščem se je nagovarjal te dni Jernej Bohinjc, bivši liberalni župan v Trbojah pri Smledniku. Bohinjc je bil obsojen zaradi zločina zoper službeno dolžnost na en mesec zapora, pogojno za dve V irup ln t« „|, ne morcjo reSi„ L(jy ^ je (lobičkanosc». leti, in v plačilo povprečni«© 500 din, ker je potrdil lažno uradno listino s svojim podpisom v svojstvu župana. Slo je za 2000 din, ki jili je prejel pred volitvami od glavarstva i a j i>i je razdelil med svoje prijatelje. d Pota Vladimira Kadita. Sin pokojnega Slepana Radiča, Vladimir Radič, ki dosedaj ni posegal v politiko, je te dni obiskal več krajev na HrvaŠkem in v Slavoniji ter tam prirejal shode. Na njih je govoril sam, na nekaterih shodili pa tudi njegova žena. Sem pa Ija je nastopil na teh shodih še kdo od drugih vplivnih veljakov krajevnih organizacij bivše HSS. Vladimir Kadič je izjavil časnikarjem, da je njegovo delo lahko, ker je ledino preoral že njegov pokojni oče. d V švicarskem letovišča Moatrpus je umrl dne 9. marca znani jugoslovanski poli-(ik in narodni poslanec Milan Pribioevič, brat pred letom umrlega Svetozarja Pribi-čeviča. Umrl je v starosti HO let Pokojni je bil člun bivše zemljoradni&kc stranke in je deloval v Vojvodini. Zadnji čas se je delj fasa zdravil na Golniku, pred nekaj dnevi -,<« je Se pohitel v Da vos v ftvico, da bi še ujel zdravje. V Mnntretms pa ga je prehitela smrt. d Knjiga dolžnikov j« zgorela. Bivšega župana v Drvarju v Bosni so vtaknili v zapor. ker je bil soudeležen pri požaru v ob-finski pisarni in so ob tej priliki zgorele tudi knjige, v katerih so bili zapisani nekateri občinski dolžniki. Preiskava je dognala, da je požar organiziral bivši župan, da bi tak« zabrisal za seboj sledove svojega nerednega poslovanja. d Dr. Vladk« Mafe-k rajt? Gradca sestal v. dr. Knijevifceis, bivSim glavnim tajnikom tovše HSS. O tem »ta *e hrvatska voditelja pogovarjala, »i točno ena««. Dr. Kraje-vk1 je pozneje časnikarje!« Izjavil, da je plede sporazuma črnogled n* tolike vsted notranjih prilik, kakor vsled mišljenja ©r«- i šiva n«rodov, ki smatra Hrvate za manjšine povsem odvisno od mnenja vočiite. d 0h*nadel pod voz, Koksa so mu zdrobil« obe Čeljusti ter je dobil tudi hude notranje ppgkodlie. mmmmmi d Dolgost življenja naiega je kratka. Fsa Si'. Juriji! ob Ščavnici je umrla Ivana Terstenjak, bivša posestnica v KraTjevcih. — V Ljutomera je mirno v Gospodu zaspal fotograf itd. Hubert Alt. — V Vitanju je zapustil solzno doiiao lesni trgovec Rajmtmd Hofbauer. — V Škof ji Loki je mirno v Gospod« zaspril posestnik Ignacij Plan-tarič. — V Laškem je Odšla v večnost 83 letim Amalija štandeger. — V Travniku je odšel po večno plačilo p. Vladimir Grahli. duhovniki).L, rojen v Štanjelu na Krasu. — V Celjn je uthrl sodni oficijal v p. David Modic. — V Razhor« pri Zidanem mostu so .položili v grob Saniej Marijo iz Polane. — V Strahinjn pri Naklem je umrla 74 letna Katarina Ažman. —- V Dornber« ga na Goriškem je odšel po večno plačilo cerkovnik in posestnik 75 letni Anton Berce. o& bivšega »Slovenčevega« urednika dr. Alojzija Berceta. — V Cerkljah prt Kranju je zaspal v Gospodu 751etni posestnik Jernej Vomberger. — V Celju so pokopalj davčnega poduradnika v p. Josipa škorjanca. -- V Ljubljani so umrli: Jožefi na MartinčiC roj. Zotter, kapetan !. razr. v p. Edvard Dev, šolski ravnatelj v p. Janez Leveč, Pepca Kovač, nfiteljica v p. Marija SS-frar, Marijana Potočnik ir Dobračeve pri Žiiefc, sodnikova soproga Rosi Dolinar roj. Debelak in SreA-o Mizcrit. — Daj jim, Gospod, večal razgled po svetu v Bratomorno klanje v Španiji Zadnjih 6 tednov se je položaj na španskih bojiščih zelo izpremenil v prid nacionalistov. Frankova armada, oprta na Saragoso, je zavzela nove važne postojanke in je pričela te dni napad v smeri Guadalajare, ki je 81 km oddaljena od Sigvence. Ako bi padla Guadalajara, bi bii Madrid popolnoma obkoljen in bi mu ne ostalo drugega, kakor da se uda ali prepusti za armado in prebivalstvo zelo nevšečnemu obleganju. Ko to pišemo, nacionalisti še niso zasedli Guadalajare, so se ji pa zelo približali. Južno od Brimege stoje nacionalisti le še kakih 20 km od Guadalajare. Severno od iega mesta so se beli postavili rdečim krepko v bran in nacionalisti ta trenutek ne prodirajo tako hitro, kot so v preteklih dneh. Vendar se zdi, da napori rdečih nimajo za cilj kakšne večje zmage nad belimi, temveč služijo le umiku komunistične armade iz Madrida, ki ie v vsakem pogledu zelo ogrožena od nacionalistov. Na drugi strani je armada nacionalistične- ga generala Mole zasedla guadaramsko in sa-mosiersko gorovje na severu Madrida ter je začela prodirati proti jugu. Tudi na fronti pri Harami, južno od Madrida, so nacionalisti po hudem boju zopet napredovali za 4 km in za toliko zožili obroč, ki vedno bolj zadrguje zaenkrat še vedno rde&a-sto špansko prestolnico. Na skrajnem severu pri Oviedu se ni pripetilo nič posebnega, zakaj komunisti so bili pred 14 dnevi, ko so poizkušali zavzeti to mesto, odbiti s silnimi izgubami in si še niso opomogli za nove boje. Hitrega napredovanja generala Franca pa ne ovira toliko odločen odpor rdeČkarjev, kakor skrajno neugodno vreme z večnim deževjem in snežnimi meteži. Ko se vreme spremeni, bo nacionalistična hrabra in dobro oborožena armada brezdvoma pognala komuniste zopet v divji beg mimo Madrida in še dalje tja proti vzhodu. ITALIJA s Zanimiva razsodba. Tržaška »Piccolo« in »Popolo« oba hkrati prinašata zanimivo razsodbo tržaškega sodišča v procesu, ki ga je naperil neki tržaški uradnik proti šefu matričnega urada tržaške občine, ki je na lastno pest črtal slovensko ime, ki ga je oče določil svojemu otroku, ter ga nadomestil z italijanskim. Tržaško sodišče se je s to pritožbo bavilo, a je pritožbo dotičnega uradnika zavrnilo, da ni upravičena, ter dodalo svojemu pravdoreku še naslednje tolmačenje: »Trdovratnost, s katero vztraja oče v svoji odpornosti proti temu, da bi njegov sin dobil italijansko ime v današnjem zgodovinskem trenutku, ko mora biti vsakdo ponosen na to, da sc v svojem življenju priznava za Italijana, torej se « ponosom poslužuje tudi svojega italijanskega jezika, ki je Dantejev jezik, takšna trdovratne*! vzbuja upravičen sum, da se za vsem tem skrivajo dobro ali slabo prikriti stranski cilji. Očetovska pravica ne more segati tako daleč, da bi vodila do odprtega odpora, da bi motila javni red in mir in celo žalila narodno zavest. To prepričanje se je nahajalo v duši šefa matričnega urada, ko je kot zvest tolmač zakona in zastopnik italijanskega čuvstvovanja odklonil vois slovenskega krstnega imena v matrično knjigo italijanskega imperija.« -- Bog ve, kako bi pisalo italijansko časopisje, ako bi kje drugod, kjer so Italijani v manjšini, izšel podoben odlok? s V prilog dnižinam. Veliki fašistični svet v Rimu je sprejel te dni važne, daletosežne in vsega posnemanja vmlne sklepe v prilog družinam Naj jih navedemo v izvlečku: Na Italijanskem txxk> imele prednost pri nastavitvah delavske in uradniške družine i otroci. Država bo dajala posojila onim. ki se hočejo poročiti in bo vpeljala zavarovanja za doto. Ustanovi se zveza dnizin g številnim potomstvom. Občine, y kate-r» te nazadovalo število rojstev, se ukinejo in *e Jih žigosa kot nevredne. Plače samcev se znižajo y dobro družinskim očetom na polovico — Manja Vičic^ stara 32 let, iz Renc pri Gorici, je hotela 7. enoletno hčerko Marijo v naročju podu innfi ogenj. Sklonila s« je tsad štedilnik in zlila iz steklenice petrolej med tleča dna. Plamen je bušnil in zaje! mater z otrokom, da sta pričela oba goreti. V težkem stanju so ju prepeljali v bolnišnico, kjer pa sta oba v strašnih bolečinah izdihnila. s Stroga kazen za kriitev zakonskih doli-BOSf[- Po novem nemškem zakonskem pravu smatrajo, da je zakonolomstvo žalitev države same. To zakt^Ksko pravo sicer še ns stopilo v veljavo, toda vse kaže, da bo prav kmalu. V pravosodnem nemškem ministrstvu delajo neumorno na to, da ga spravijo na dan in mu dajo obvezno moč. Novi zakonski osnutek predvideva kot največjo kazen za kršitev zakonskih dolžnosti 10 let robije. Prav tako predvideva zelo stroge kazni tudi za tiste, ki bi pri kakšni zakonski dvojici povzročili prepire, iz katerih bi se nato rodila ločitev zakona. Razumljivo je, da bo raz-prava o vsaki takšni kršitvi trajala precej časa predno se bo moglo res ugotoviti - če s«" bo -kdo je kriv zakonolomstva, alt mož, ali žena. ali P* kd° tatji. Dosedaj so take zakonske spore reševali samo na zahtevo enega od zakoncev in je btla največja kazen šestmesečni zapor. s Nemško časopisje on'* Cehoslovaški, da £ napram Rusiji preveč popustljiva. Londonski casopa »Times« opozarja angleško vlado, naj ne dopusti, da bi se iz Češkoslovaške napravila nova Španija saj je Češkoslovaška dem^ratič-na in miroljubna država. To je vse res in prav 8' II, R®e Isfeer, pam ^ Vrti n, banfDe posi« 0ajknUnine!e 85 srasfts in"Lnlr - vendar tudi za Češkoslovaško velja, da imajo pravico do svobode in demokracije pošteni ljudje, ne pa razbojniki. ' ' s To ia ono. Pokopali so Janeza Podgorca p. d. Sitarja z Olšenice v veiikovški okolici. — V Grebinju so djali v grob Martina Potočnika. —- Koroški lesotržci so vložili na zvezno vlada vlogo, naj se jim dovoli staro izvozno količino v Italijo in omogoči izvoz še v druge države. Trenutno znašajo zaloge lesa v deželi okroglo 500.000 kub. m. -— Rožeški most je vsled poprav do 15. aprila za vozove zaprt. -— Na progi Vi-dem-Trbiž je iztiril tovorni vlak. — V Dravo je zavozil rta cesti pri Lipici nek kolesar, star okoli 20 let. Kolo so našli, trupla ne. — V Trtni vesi sla dva neznanca s koli napadla trgovca Antona Kaiser-ja in mu iztrgaja aktovko z večjo vsoto denarja. — V Beljaku so o priliki nekega pretepa aretirali Avgusta in Jožefa Melcher in Rudolfa Wuster iz šentjakobske občine. — Lastniku umetnega mlina v Vetrinju J. Kroplitschu je nekdo ukradel menico, glasečo se na 30.(100 šilingov. — V Rožtku je orožništvo aretiralo cigana Antona Helda, ki ima na vesti nek umor, — V Medborovnici je umrla 87-letna Alojzija Janich. AMERIKA s Razno. V Forest City Pa. je umrl 41-letni Josip Uršič iz Gornjega Logatca. — Istotam je preminula 66-letna Marija Švigelj iz Bezuljka pri Cerknici. — V Vandlingu Pa. je na veke zatisnil oči 72-letni Frank Kolar iz Trbovelj. — V Litije Fals je umri za pljučnico 36-letni Frank šttšmaa -- V Pittsburgu Pa. je zapustil solzno dolino 53-letni John Adlešič iz 2uničev v Beli krajini. —V Barbertonu O. je zaspala v Gospodu 58-letna Cecilija Kranjc iz Ravnika pri Blokah. — V Njujorku so djali v grob Rozo Svetlin. — V Gowandi jc odšel v večnost 54-letni Rafael Sla-dič iz Sevnice pri Mirni. — V Johnstownu Pa. je zapustil solzno dolino 65-letni John Lavše iz Mokronoga. —■ V Willardu Wis. je zapel mrtvaški zvon 38-letni Mariji Petkovšck roj. Gr-ntovšek iz Ajdovca na Dolenjskem. — V Key-stownu W. so spremili k večnemu počitku 42 letnega Luko Pavtliča iz Cirkvenice na Primorskem. — V Njujorku je izdihni! rojak Josip Zabukovec. — V La Saile je dokončala zemeljsko trajevo pot 58 letna Helena Pohar. -- V Nanticohe Pa. je našel mir na božji njivi 45 letni Frank Kovač od Sv. Trojice pri Moravčah. — V Cleveiandu je do smrti povozil vlak Johna Trepela iz Rovt pri Logatcu. — V Cleveiandu sta umrla 67 letni Martin Podgorekc iz Huma pri Ormožu in <50 letni Frank Kodek iz Peči« pri špocijanu na Dol. — V Ambridge Pa. jf odšla v blaženo večnost 45 letna Margareta Ko-šela roj. 2nidaršič iz Novega mesta. -- V' U Salie je nenadoma umrl 71 letni Jožef štukel) Iz Petrove vasi pri Črnomlju. — V Akranu 0. je nenadoma preminul 45 letni Martin Podobnik iz Stare Oselice nad škofje Loko. -- V I> rainu si je vzel sam življenje 42 letni Peter Bo-rov it — V Shirkieville, Ind., se je pred kratkim vrnila iz bolnišnice Frances Mahnič ki je prestala tri težke operacije. Pri prvi operaciji «> ji zdravniki po pomoti prerezali mehur i« potem so morali z dvema operacijama P0"1"® popraviti. Vzelo bo najbrž precej časa, preoc" bo žena popolnoma prebolela posledice zdravniške i aztresenosti. — V Lincolnu 111. jc ' ma odšel v večnost 65 letni Frank Pete m Poljčan. — V Njujorku je na veke zatisoila o« 44 letna Roza Svetlin iz Cemšenika pri Dom-_ V Johnstovvnu Pa. je podlegel srčni bibj 70 letni Anton Urbas iz Zelš pri Rakeku. _ Ravno tam je zapustil solzno dolino 39 letni Frank Hiti iz Cerknice. — V Sheboygariu je od-gla h Gospodu po večno plačilo 80 letna Alojzija Zeleznik. —• V Ameriki nameravajo izvesti jocialno zavarovanje v velikem obsegu. Zavarovanih bo okoli 26 milijonov oseb. Temu primerno velik bo tudi upravni parat in upravni stroški. Pravijo, da bodo samo v tem letu zna-lali upravni stroški 59 milijonov dolarjev. drobne novice Svetovni protikosnanisfični kongres bo v Berlinu. Pridejo zastopniki 22 držav. 3 milijarde Kč znašajo dolgovi okrajev in občin v češkoslovaški republiki. 120 milijard Dia za oborožen ie je posodilo Franciji šest angleških bank. Kilogram sstliega zlata velja sedaj 34.503 frankov (okrog 68.000 Din). 65 angleških bojnih ladij čaka v Gibraltarju na velike pomorske manevre. Od 18 milijonov Romunov je danes 3 milijone katoličanov; v 13. stoletju so bili vsi Romuni katoliške vere. Za kmečke Žene in dehlefm Pred kratkim Je izšel nov list z imenom »Kmefka Jena«. Izdaja ga nova organizacija kmečkih žena in deklet, katera se je pred leiom dni ustanovila. List izhaja mesečno enkrat, tiska ga Cirilov« tiskarna v Mariboru in stene letno 20 Din, za članice le 10 Din. List toplo priporočamo posebno Se kmečkim ženam in dekletom. Želeti bi bilo, da je tudi vsaka kmečka žena in dekle članica te organizacije In jiotrudnica lista. Čim vež jih bo pri listu sodelovalo, tem zanimivejši bo. Žene in dekleta na noge, naročite list in pristopite k organizaciji I List se naroča: Cirllova tiskarna, Maribor. iz mznih krajev Trobelno pri Mokronogu. Naša zmaga pri zadnjih občinskih volitvah je zelo razburila nekatere može. Temu razburjenju so sledila tudi obžalovanja vredna dejanja: s koli In kamenjem so šli na naše volivce. Zagovarjali se bodo pred aodnijol Pobili »o šipe pri 2 volivcih. Sneli so zunanje okno pri hiši, ko so bili vsi v sobi in je gorela luč. Streljali so na volivce, ko so šli domov. Odpovedali so ahrambo ženi vdovi, da mora slamo odstraniti takoj. En kandidat je odpovedal košček vrta občinskemu siromaku. Vloženi sta bili 2 tožbi radi rnzžaljenja opoziciionalnih liberalnih in komunističnih mogotcev. Ena je bila umaknjena, ker mu j« naš volivec-obtoženec zagrozil s protitožbo. Enemu našemu volivcu so polomili 8 mlada drevesca. Brezglavi voditelji opozicije vodijo brezglavo politiko, v kateri iščejo svojih koristi in časti. Nova Oseliea. Po presledku dolgih 43 let, ee je v tuk. župniji zopet vršil od 28. februarja do 7. marca sv. misijon, ki so ga vodili preč. ©o. iazaristi. Kako je vsa župnija hrepenela po duhovni in verski prenovitvi, se je lepo pokazalo ob času sv. misijona. Proti koncu je sicer nekoliko kazilo slabo vreme, pa se ljudje niso strašili truda in žrtev, ampak šo v večjem številu so prihajali in z veliko vnemo k govorom in sv. zakramentom. Sv. misijon je leipo uspel nad vsa pričakovanje; le dal Bog, da bi obrodil tudi zanaprej bogatih sadov, kar se bo zlasti tudi videlo pri A post. mož in fantov, ki bo po številu še večje, kakor doslej. Ob sklepu sv. misijona pa se je vsa župnija posvetila ipresv. Srcu Jezusovemu. Prav takoi Naj kraljuje Kristus Kralj tudi v naši župniji I Gg. misijonarjem Bog plačaj, ko so Bi toliko trudili za nas. Čeprav so odhajajoč ljudem, ki no >n ob poli od misijonarjev jioslavijali, rekli, nai bodo pridni, da ne bo treba priti na*aj, vendar želimo, da bi se še kdaj vrnili med nas. — D,asi eni« vajeni pri na« hudih vetrov, je pa nas le izuenadil 1. marca zvečer velik vihar, da je kar tulilo in pis-kalo ln na mnogih st ehah napravil precej Škode, ko jrt pometalo opeko po tleh. —■ Sievilo naročnikov »Domoljubi« se je letošnje It tO tudi pri nas pove- čalo, dasi tudi prej rismo bili zadnji. Upamo pa, da se bo že kaj novih naročnikov priglasilo. V vsako krščansko hišo dobe katoliški časopis. Časopia pa, ki ne drži 9 Ceikvijo, ven iz krščanskih hiši — Na cvetno nedeljo priiedi tuk. prosv. društvo »Materinski dan« z lepim sporedom, Tudi, ei je društvo omislilo nove kulise in zastor. Po veliki noči pa nam.:Lava zopet na odru kaj novega pokazati. — V Koprivniki. je umrla pred mesecem Ivana Pire; samo 14 dni prezgodaj in bi bila s svojim možem Pavlom, ki se vkljub starosti še dobro drži in šaljivo govori, da pred stotim rojstnim dnevom no misli iti v nebesa, kar mu iz srca želimo, obhajala biserno poroko. Sicer pa čvrste in trdne korenine in grče Gorenjcev pri nas niso ravno redke, Menda dobra voda in zrak drži ljudi pokoncu. Gabrijele pri Tržišču. Sprejmite še 9d nas par vrstic. Dne 13. februarja je pri nas prvič zagorela elektrika. To je že druga instalacija v naši župniji. Petrolejk pa zaenkrat še ne bomo vsi zavrgli. Sosedne vasi, le korajžo še vel — »Domoljuba« ima leto« tukaj skoraj vsaka hiša. — Namerava se graditi ali popraviti cesta na novi kolodvor Tržišče. Popravila čaka še tudi stranski vaški studenec (vodnjak), takozvani »Klen«. Ta je zapuščen, le ob suši ima dosti obiska. Je pač stiskal Drugič kaj več. Šoštanj. Kako imenitno znajo naši občinski možje gospodariti, se vidi pri, cerkveni hiši. V tej cerkveni hiši, ki je vsa cerkvena last, je bila svoj čas šola. Ker je pa bila soba premajhna in nesposobna za šolo, je pred več kot 40 leti župnik podaril lep kos župnijskega sveta, okrog 300 kva-dravnih metrov brezplačno za novo šoio. Vsak pameten človek bi pričakoval, da bo občina staro šolsko sobo popolnoma prepustila cerkvi, že iz hvaležnosti, ker je svet za novo šolo dobila zastonj. Toda ne! Takrat so se občinski možje sklenili in-tabulirati na staro šolo in so to res storili na zvit način, ne da bi župnik zvedel o tem pravočasno. To staro šolsko sobo, pravi šola, da jo potrebuje. V resnici pa jo prav nič ne potrebuje, ampak ima samo na videz porabe notri obešenih par stenskih slik. Zadnja leta pa je ta cerkvena hiša v tako slabem stanju, da smo morali letos skleniti temeljito popravo te hiše s konkurenčno razpravo, ki je RAZNO Nekaj, kar ae vedo vsi: da bo Amerika zgradila tako zvano »pana-meriško cesto«, ki lx> držala iz Zedinjenih dr-lev do Buenos Airesa. Zedinjene države bodo gradile svoj del ceste do Panamskega prek ona; da je dala turška vlada ženskam aktivno in pasivno volilno pravico, katere so se moderne 'urltinj® prvič poaluži!« Pri državnozborskih volitvah 1. 1935; da so sestavili posefe-"o električno žarnico, ki oroogoča zobnim zdravnikom, da sede vrtajo nesrečnežem zobe: da so že Egipčani pognali sladkorno bolezen 111 0 njej pisali; da napravijo v Turčiji T Preproge nalaifč k»k-j™> napako v vzorcu, ker »rez napake lahko samo 'a" kaj naredi; da ostane pristen kamniti kristal brez oži- li. Gangliofer: !* , na vreme hladen; vedno da je podedoval neki feven švicarski delavec « t cssina 3 milijone do-,|ev- Mož ima ženo in °'r°ke in živi v zelo •»romnih razmerahs 16 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič »Zdaj smo tu vsi, oče k je spregovoril Hartvik, >A kje je sestra?« »Dobro, da je nI. Ni ji treba slišati, kar se hočem z vami pogovorili.« Gospod Vače je stopil k mizi in se oprl ob njo s pestmi. »Ali že veste najnovejše?« »Ven z besedo!« se je zasmejal Rimiger. »Le počakaj, kmalu se ne boS več smejal! Goste imamo v Gadenu. Požeruhi so prišli. Zunaj pri Golden-bahti, pod Lokijevim kamnom so se utaborili.« Vse tiho je bilo okoli mize, samo za trenutek, potem je skočil Henink pokoncu in njegova pest je zabobnela iw mizo. »Mojega konja sei\il Bomo se veselo gonili to noči Kutarji jo !x>do pobirali, da bodo pretekli 5e veter, ki buči zunaj 1« Bratje so planili kvišku, stoli so padali m zmešano kričanje je napolnilo prostor. Henink je govoril vsem iz srca. Kakor ose iz gnezda, v katerega je segla lisica, tako so se razleteli. »Norci I Ostanite tuk je prevpil gospod Vače ves trušč. Obstali so pri vratih in gledali očeta. »Nazaj za mizo!« »Oče! Kaj nuj to pomeni?« je vzkliknil Rimiger. »Mar nam hočeš vezati roke, ko udarec največ zaleže, če prileti takoj!« . „r . , _ . *Za mizo!« je ukazal gospod Vače, m njegovo čelo je pordelo. Obotavljajoč se so prihajali in sedali zopet na svoje prostor«. »M zdaj jezik za zobe! Nobeden mi naj ne sega v besedo!« Gospod Vače je globoko dihal in se vrgel na stol. »Prišli 30 ... in proč morajo tudi. Toda kako? S silo ne gre, to vem že davno. Kute nosijo, in kdor se dotakne posvečene obleke, si utegne grdo opeči roke. Sredstvo, ki bi godilo vam, bi bilo od vseh najslabše! Pobijte te Štiri, in deset jiii bo zrastlo namesto njih ... pobijte teh deset, dvajset jih bo vstalo. Ne, fantje, s pobijanjem in lovom ne gre: Oditi morajo iz lastne volje.« »Ce bodo le hoteli!« se je zasmejal Henink. »Bodo! Za to poskrbim že jaz! Imam dva dobra po-magača: glad in zimo. Potrebujem pa pri tem tudi vas! In tako so konča od jutri lov iz dneva v dan Trije sicer smejo loviti kakor doslej. Štirje ostajajo doma sleherni dan. Henink, Zindei, Rimiger in Hartvik, vi začnete jutri. Pred dnem osedlajte in odjezdite...« Prišli sta dve dekli, da bi pripravili mizo za večerjo. Gospod Vače je umolknil in pomignil sinovom, naj bodo liho. Stopil je ven med vežna vrata in gledal v hrup in bu3 nastopajoče noči. »Henink!« je poklical in se obrnil počasi v vežo. Najstarejši je odšel ven. »Kaj hočeš, oče?« »Kaj pač meniš, kdo bo prvi, ki bo stopil na stran onih le-tam zunaj?« »Zapomni ai, oče... roko bi položil za to v ogenj: ribič!« Gospod Vnce je prikimal. »Ali si se morda o tem že uveril?« »Govoril sem z njim.« Henink se je zasmejal, »To je za zahvalo, ker si ga vedno zaslanjal z roko!« »Tega je zdaj konec!« je dejal gospod Vac© in hotel zapustiti vežo. Toda Henink ga jc prijel za roko. »Očel Kako to misliš?« bila pretekli teden. Sola l.amreč tli svoj oddelek, (lasi ga je imenoma rabila, prav nič popravljala, dasi hi ga morala. Sedaj so naši občinski možje sklenili celo hišo |X>praviti, in sicer kot cerkveno hišo. Popravilo bo stalo okroglo 20.000 dinarjev. Popravljala se lio tudi sWa Šolska »oba, dasi prav nič ne služi za šolo in jo cerkev ne sme rabiti zase. Torej bodo naši očetje kot drag luksus popravljali staro šolo, ki pa bo prazna ostala. Vprašamo: Ali jo to pametno gospodarstvo? Iz same kljubovalnosti ne dajo sobe cerkvi nazaj, ki bi jo dobro porabila v svojo korist. Tako bo pa težko zaslužen denar naših občanov vržen proč zaradi same nagajivosti nekaterih naših občinskih moi. Ubogo ljudstvo, kjer strankarska strast nad lijim vlada. Kadar bodo ljudje mimo te hiše hodili, se bodo jezili nad onimi, ki so jih za prazen nič ob denar spravili. — Pri novi železnici se je pied mesecem en delavec ponesrečil. Zasulo ga je kamenje. Bil j« Karol Knez iz Velikega vrlia. Delajo sedaj ie pri Dolenjem Bošlanju. kjer pridno grade kanale ix betona za odtok vode. Sitnosti so pri žagi, kjer je svet »eto ozek in promet vedno volil:. Mesec« aprila bo sprejetih zopet več delavcev. — Ustanovili smo prosvetno društvo, za katero se je takoj v začetku priglasilo nad «0 tantov in deklet — znamenje, da so vsi že težko čakali Bani. Saj vidijo vsi, kako podivjajo vsi oni, ki so prepuščeni samim sebi ali ki hodijo v slabe druščine. Mladina, Je v krščanski prosveti se boš čutila veselo in srečno! Trcbeljev«. Zadnji čas je bilo po na Si h hribih precej tatvin. Bila je okradena ua Prežganjem učiteljica gdč. Ana Gruden, kateri so tatovi |>o-brall poleg obleke in perila Se druge predmete. Isto noč je prišla gotovo ista tolpa tndi k posestnika Janez« Zupančiču in mu pokradla slanino in meso od dveh prašičev. Ljudstvo je mnenja, da je to tista tolpa, ki je že pred nekaj leti kradla J« kmetijah, v iuptil cerkvi in v trgovini na Prežgan jem. — Na Cvetno nedeljo po prvi maši ob 7 bo na Pretgnnjem v »Ljudskem dorauc seja JRZ. Vsi tisti, ki ste bili na občnem zboru izvoljeni, ste obvezani, da se seje udeležite. Na to sejo pride tudi delegat glavnega tajništva tz Ljubljane. — Rdeti kril nam be v aprilu predstavil na našem prosvetnem odru na Prežgan jem prelepo Jelenovo dram« » 4. dejanjih »Dom:. Že sedaj vas vabimo, dla poselite igro in s tem podprete dobro stvar. — V maju bo Prosvetno društvo izvajalo na svojem odru igro »lapod Golieer. Cisti dohodek te igre je namenjen za popravo farnih orgel na He-tganjem. Tudi takrut pričakujemo obilne udeležbe. Cerklje pri Kraaju. Pot me je zanesla v gorenjske jurja< se opravljivi jeziki vedeli to in ono povedati Na moja nevljudna vprašanja, kje so denar zapravili, mi ni nihče nič odgovoril. Peljali so m« v dom, kjer sem zagledal postavljen drog, na odrti pa novo sobo. Nič več nisem spraševal, kje imajo denar. Kal sem se, da bi me kdo prosil, naj il)o-moljubovemuc ijurjut še jaz kaj dodam za kritja si roško v Pa me hvala Bogu nihče ni nič prosil. — Ob lej priliki sem slišal, da bodo imela vsa dekleta na Cvetno ned«ljo popoldne v dvorani sestanek, na katerem bodo govorile govornice ii Ljubljane. — Mrtvaško zvonjeuje mi je sprožilo vprašanje, koliko mrlifev imajo v lari. Zvedel sem, da je že precej ljudi umrlo. Danes sem zvedel, da bo umrli v Polici Jernejev oče — oče pisali-lja g Jože Vombergarja. — Kmetje so ini povedali, da je letošnji občinski proračun višji kol je bil lansko leto. Opravljivi jeziki pa so vedeli celo povedati, da je letošnji proračun zato večji, ker i« prejšnji odbor pustil v blagajni tako »visoko« vsoto, da sedanji odbor n« zna a tem drugače spodaiiti, kakor da je zvišal proračun. Rajlienliurg. Predavanje, ki ga je nameravala prirediti krajevna Kmečka zveza na Cvetno nedeljo po prvi maši v Slomškovem domu, se ne ho vršilo, ker sla oba predavatelja to nedeljo drugi« zadržana. Kdaj bo nameravano predavanje, bom® pravočasno obvestili članstvo v časopisju. Raka pri Krškem. SuSec je samosvoj ko le kaj. Kar svoje jo »vozit, delo pa čaka. Pa menila vseeno ne bo še nič zamujenega. — Na zadnjih sejmih smo pogrešali Injih kupcev, kar pa znalno vpliva na ceno živine. — Da Im) modra galiia dražja, eitamo. Ce se to uresniči, bo ie itak obulio-žiui kinet ponovno prizadet. — Pri Vidicovih v iirezju so tiMftfvi&i vdrli v kokošnjak, kjer so na mesta poklali in odnesli skoro vse kokoši. /.a uzmoviči ni nc sledu ne tiru ftt ftfetftriL V nedeljo, t4. marca je po kratki, težki Itolezai »mrl Kralj Frane, poaestnik v Za-vrhu, katerega je Vsemogočni v 54. lelu starosti odpoklical Iz njegovega plodonosnegn življenja. Kakor ie bil pokojnik akrhen z« svojo družino, prav lako ga jo veselil vsak napredek v vsej ob- >Ce nisi razumel, odpri drugi« ušeaa bolje! c Gospod Vače si je oprostil roko in e« vrnil v izbo. Henink se je pa med šumečim drevjem ozri doli ua ribičevo hišo, okoli katere jo besnel vihar. Zasmejal se j« ia dvignil pest. Jarek blisk se je potegnil 6»z oblak«, in votel grom Je napolnil Širno gorsko dolino. 7. Zigeuot je na poti domov prežel brv če* Aho. Voda Je bučaia in klokotal« v vaknečem ločju, vihar je vrtin-čaalo gnal bel« peno fes obiw.je. Dežja ni bilo, toda brez prestanka je bobnel grom in blisk za bliskom je Švigal 6ea obhAe. Dol ia gora sta jarko zažarela, d« bi se na tnali aopat pogreznila v črno temo. M«d drevjem, ki jo jecalo pod silo viharja, je bila, kadar je ugasni! slepeči blisk, tako trda noč, da je moral Zigenot tipale iskati poti. Ho je prišel do domačega plota, je začul od hleva sem vreščeče klicati deklo: »Viho! Viho!« in iz hiše je odmeval rezki smeh malere Mahtilte. Zigenot se je prestrašil, zakaj dobro je vedel, kaj ta smeh po menja, in jo urno stekel po griču. Iz odprtih veznih vrat se je motno svetil žar ognja. Ribi« je stopil v obširen prostor, ki je bil veža, družinska soba in kuhinja v eneuL Stropni trami so bili zakajeni, in pod odprtim dimnikom je vprečno visela lesena zaklopnica, ki se je dala z verigo zapirati, da je zadrževala v prostoru toploto in ga branila pred vetrom. Ena vrata so držala v Zigeno-tovo Gumnato, druga pa v materino in sestrino spalno izbo. Brunaste stene so bil© obite s tankimi drogi, oknice na linah so bile zapahnjene, na steni so viseli skledniki za ponve in kuhinjsko posodo, za lesene krožnike, sklede in vre«. Tu mogočna omara, tam okorna skrinja; v enem so stale t" preslice s kosmatimi kodeljami prediva v katerih so tičala pol napredena vretenca; v drugem kotu so imele sv zavzemala lesena klop, ln pred njo je stale jniza, katere okroglo, grobo obdelano kamnito plodo je nosil debel čok; to de. blo pa ni bilo v ilovnata in g svežim 1 očkom posuta tla zabito, temveč vraslo, in njegove oa vse strani segajoče hrgaste korenine so bile obtoičeue od nakuvanih čevljev. Nad klopjo je visela na eni steni železna oglavnica, verižna srajca, vzbokel ščit in dolgi meč v usnjateni toku — na drugi steni so bila na lesene kline obešeua številna zvita predena lepše in slabše preje. Mod obojima durima je bilo k brunasti steni prizidano nizko odprto ognjišče; nad njim so sltile ua ozkem, črno zakajenem napustku ognjišene zavetne zeli in rezlja ni možici. Na ognjiščni ploskvi je švigal in so sukljal okoli izhlajieva-jočoga trinožnika brezdimen plamen. Njegov soj je ožar-jal Zigenotovo mater, ki je sedela poleg ognjišča v naslonjaču, pogrnjenim z volčjim kožuhom. Obleka iz rumenkaste konopljevine in negiben mir ohromelih nog sta dajala njenemu telesu videz kamnite solie. Toda roke so bile slogu jene sinu nasproti, slrah in trpljenje sta govorila iz obraza, čez katerega so visele štiri trdo spleteno sive kite na prsi, široko razprto oči so zalivale solze, in težki jezik je bebljal. V tisti nesrečni noči, ko je voda požrla Zigenotovega očeta, je mati Mahtilta izgubila besedo; samo smeh in jok sta ji še ostala — jok za veselje, smeli za željo in strah. >Mati?< je zajecljal Zigenot. »Kaj se je zgodilo?« Ženska se je smejala in bebijaia. Menda jo j© razumel, ker so je ozrl okoli sebe. »Rotica? Kje je Rolica?« Mati Mathilda je pokazala z roko, medtem ko je sunek vetra oglušujoče zahrumel okoli hiše. Tedaj je Zigenot pobledel. »Zunaj?« Plnnil je proti vratom. Na pragu je obstal, se vrnil, prijel mater za roko in rekel: »Nič si Na* kobilice. V Angoli so začeli na vso moč zatirati kobilice, ki so en« največjih škodljivcev v tej deželi. Naj navedemo nekaj številk iz tega boja proti kobilicam! Samo v okraju Bangudi so uničili v 4 mesecih 208.2^1 ton kobiličnih zale>,. 583 tisoč 517 ton nedoraslih in 5T>3>«6 ion doraslih kobilic Ce pomislimo, da bi se iz uničenih zale«; razvilo 21 milijard milijonov 112.00(1 kobilic in da je bilo uničenih i milijarde 530 milijonov 953 tisoč teli Škodljivcev, ei moremo nekoliko predstavljati. koliko je kobilic v tej deželi in kolikih škodljivcev so sr rešili. Uničene kobilice bi nam reč požrle vsak dan 2? milijonov 558.8% kg zelenjave. Tarizem med sovjeti jo zelo priljubljeni. Sedaj se pripravlja 10.000 hri-bolazcev, da se popnejo na vrhove najvišjih »ora v Kavkazu, srednji Aziji in zapadni Sibiriji. Skupina turistovskega odseka rdeče vojske se bo spravil* ua doslej oeprema-gauo steno v bližini l'ika Kana Tengrija, visoko nad 0000 m. V zapadiit Sibiriji je Se mnogo gora. na katerih vrhove še ai nikdar stopila človeška . nj| ie predsednik občine Trojane, predsodki in soustanovitelj gasilsko čete Trojane, odbor-*!? Ljjevnega Šolskega odbora 6t. Gotnrd, hranil-|L In posojilnic« tei mlekarske zadruge v ftt. Srdu odbornik JRZ Itd. Počivaj v miru, dragi France!'— Pretekli teden so se vršile pod vodikom o. clsterijanca Grebenca Iz Stične duhovne ,.|e ta žene in dekleta. Krasnim govorom so pri-Instvovate v lepem Številu. Dal Bog, da bi trud g. voditelja obrodil bogate sadove. — Na praznik sv. Jožefa proslavi Kat. proav. druStvo v 8t. Gotardu (Materinski d a ri« z igro: »Sultanova hči in dobri vrtnar« ob 8 popoldne v cerkveni dvorani. Vabljeni sle prav vsi I Vstop bo prost materam in (lanom Kol. prosvetnega druStvn. Iz naših društev _ Sloienri v Zagrebu. Prva nedelja v marcu nam je prinesla lepo Baragovo proslavo, ki jo je piircdilo Slomškovo prosvetno druStvo v spomin lega velikega misijonarja. Posebno slovesnost sta dala vsej prireditvi s svojo udeležbo oba slovenska škofa, ki sta se ta dan mudila v Zagrebu iar«ili posvetitve novega belgrnjskega nadškofa dr. J. Ujčiča. 2e pred 4. uro se je pričela proslava i veličastno igro »Beii Hur«. Med odmorom je za-ilopnifc SloiuSkovega prosv. druStva pozdravil oba jkofa In poudaril pomen prireditve, v naslednjem odmoru pa je imel zelo lep govor o Baragi ljubljanski škof; za njim je spregovoril Se mariborski tUdiki o Slomšku in o delu, da Slomšek doseže čast oltarja. Ko sta oba cerkvena kneza malo pred koncem igre zapuščala dvorano, jima je publika priredila viharne ovacije. Igra sama je trajala do pol devetih ln jo bomo na splošno željo ponovili na cvetno nedeljo popoldne ob pol štirih. Kdor ni bi! prvikrat, naj pride sedajl Domlale. V Orobljah pri Domžalah bedo priredili koncert slovenskih narodnih pesmi akademiki Ir. Ljubljane. Na dan sv. Jožefa ob pol 4 popoldne sle vsi vabljeni v Društveni dom. Preskr-lille si pravočasno vstopnice, ker je zanimanje veliko in jih l>o najbrž« zmanjkalo. Borovnica. Čeprav se malokdaj oglasimo mi iz Cokelburga, vendar nismo brez življenja. Politično se ree ne mlejstvujemo bogvo kaj, »jito pa skušamo m prosvetnem polju več delovali. Živahno življenje je v naši prosvetni dvorani. Samo lepe in resna ipre najdejo na našem odra prostor. 8e nam je v spominu lepa fantovska igra Luč z gora« in dra-nialijita uprizoritev »Živ [K)Uopa"!<. Oba st« bili lepo odigrani; zvabili eta resne uiiali ln tudi eolte. Za praznik sv. Jožefa se živahno pripravlja fantovski odsek s sportno-glmnastlčniml vajami, dekliški krožek pa z lepimi simboličnimi vajami. Da bo program še bolj poživljen, bodo tudi otroci nastopili z ljubkimi prizoriki iu petjem. Na to športno akade-mi|o vse farane ln sosede naše fare lepo vabimo. Smlednik. Na praznik sv. Jožefa obhaja svoj 60. god po vsej Gorenjski in še daleč okrog znani B u r g a r Jože, veleposestnik ln župan smleške občine. Tudi »Domoljub« tega jubileja odličnega moža ne sme pozabiti, kakor ga ne bodo pozabili župljani in občani v Smledniku. Zakaj vsi prijatelji in znanci gosp. Burgarja vidijo v nJem vzornega gospodarja, skrbnega župana, posebno pa požrtvovalnega zadrugarja in javnega delavca, kmetje pa zlasti umnega stanovskega tovariša in svetovalca. Bog daj jubilantu tako čilost še naprej kot jo kaže sedaj pri svojih šestih križih! Kamnik. Na Jožefovo, ob 8 zvečer bo pevski zbor akademikov »Naša pesem« iz Ljubljane priredil v Kamniškem domu koncert slovenskih narodnih pesmi. Nekatere pesmi se bodo v priredbi z borovega dirigenta prvič pele. Vsi, ki vam je pri srcu naša slovenska narodna pesem ne zamudite te lepe prilike! Mavčiče. Na praznik sv. Jožefa bodo naši fantje in dekleta na društveni prireditvi pokazali, kaj so se naučili v svojih društvih v zimskem času. Poleg različnih telovadnih in športnih vaj, pri katerih bodo nastopili tudi naši najmlajši, bomo videli In slišali še marsikaj drugega zanimivega. Priditel Vrhpolje pri Moravčah. Kat. prosvetno druStvo vabi k predstavi na Cvetno nedeljo, dne 21. uiarca in un Belo nedeljo, dne 4. aprila ob 8 popoldne v Društvenem domu na Vrbpolju. Na sporedu je Igra »A njega ni«, vojna drama v 8 slikah. Igra nam kaže žalostno sliko iz svetovne vojne, ki bo vsakogar gnniln. — Pridite! Sv. Helena. Slov. kat. izobr. društvo pri Sv. Heleni uprizori na Cvetno nedeljo ob 8 pop. mi-sterij »Slehernik«. Ker se igra ue bo ponavljala, vatlimo vse, zlasti pa okoličane, da napolnite našo dvorano. Ta prireditev je poslednja v tej sezoni, zato pridite vsi t zabnica pri fikoiji Loki. Izobraževalno društvo priredi na dan Sv. Jožefa popoldne ob 8 skioiptično predavanje o Španiji. Pridite v obilnem številu po^ elušat in slike pogledat. Ig, Prosvetno društvo jo zaključilo drugi ba-novinski kmet. gospodinjski tečaj v nedeljo, dne 7. marca. Dekleta so pod vodstvom obeh strokovnih učiteljic pripravile v okrašeni dvorani večerjo za starše in nekaj povabljenih gostov. Dekleta so nastopila s petjem, govori in nekaj prizori na odru. Bog daj, da bi bili sadovi obeh tečajev trajni) Kakor so dekleta ob začetku vsakega tečaja bila prepričana, da ta šola veliko zahteva od njih, sta tečaja zelo hitro minula, in dekletom jo bilo ob koncu težko elovo od te šole. — Ob koncu obeh tečajev se Prosvetno društvo v imenu vseh deklet javno zahvaljuje zlasti banski upravi, ki Je pokazala toliko razumevanja za tako potrebno in resnično kmečko izobrazbo v našem kraju. — Tečaj za ročna dela končajo dekleta z razstavo ročnih del, ki bo na dan sv. Jožefa v dvorani. — Prosvetni tečaj fantov, ki se je vršil od 11. jan. vsako sredo in petek, je Prosvetno društvo zaključilo prejšnji teden. — Pri propagandi za »Domoljuba« so društveni Slani-fantje dosegli, da prihaja v ižansko faro do 150 »Domoljubov«. — Ilvala Bogu, da je prišla svoboda, da lahko delamo za dobro stvar, kar je bilo prejšnja lota na vse načine ovirano ali celo prepovedano, Ješica. Fantovski odsek prosvetnega društvo priredi na Cvetno nedeljo ob 3 pop. v cerkveni dvorani gimnastlčno-športno akademijo. Vstopnina 4 in 8 Din. Bog živi t St. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova Čitalnica priredi na Cvetno nedeljo po popoldanski službi božji v Ljudskem domu pretresljivo igro »Konec poti«. Med odmori igra domača godba, Pridite, ne bo vam žali Sneberje—-Kaitobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori v nedeljo, dne 21. marca ob pol 4 pop. novo dramo v 3. dejanjih in €. slikah »Uničeua mladost«. Spisal in za oder jo j« priredil domačin Ivan Vodnik. Vstopnice so v predprodaji pri tov. Avšiču, Sneberje 18. Igro dobe pri avtorju lahko tudi druga društva. Pišite na njegov naslov: I. Vodnik, Sneberje 61, p. D. M. v Polju. Brdo pri Lukovioi. Dne 28 februarja smo zaključili kmetijsko-gospodinjski tečaj, hi je trajal 3 mesece. Tečaj je priredilo prosvetno društvo, v noga, ludi te hofejo sovjetski lurisli zasenti. iNa pbrus in Kazbek, znana kavkaška vrlin, pa gre na stotine planincev. Dunajska stolnica sve-uja Štefana dosega skoro svoio tisočletnico. Veličina je njena notranjost, veličastna njena višina. Kako ie ogromno to po-»>op|e, povejo te številke: »sloji iz domala 3000 me-cesnovih hlodov. V ma-™ stolpu visi zvon, te-120 slotov, v velikem P> zvon z 20.000 kg vi-m širok pa 3 inetre. , m mož ie treba, da "zvoni, med zvonenjem P» se premika stolpov vrh ? celih 65 cm. Pod stol-„™.> staro dunajsko k> krije prah «M»n,,h plemenitašev, sjotov m vojvod dun».j-«ga mesta. Na poslopju vrV neprestane po- KVadn c "čeli M i50 leti i„ jih <|0 da. 2? 5e mso izvršili. Stro- aUanie znaSa)° višino »Halkov malega trga. r/fancozi in Anifleži, _ »ancoz, bol vljudni kot ,31'- .Prisotni Anglež Sleli »■»« An- lav L'0, P™aj0,« S« P»« d\lTma *Sa> 10 ie ne delaj skrbi, vrnem ti otroka!« Mati Mahtilda se je oklenila s prsti njegove roke, pogledala k njemu in po-kimaia; njene roko so drhtele in svetle solze bo tekle po licih. Zigenot se je nasmehnil in odšel skozi vrata. Komaj pa je stopil na prosto, v besneči vihar, ga je stresel plah nemir; urno je segel po veslu. »Viho! Viho!« Je zavpil. A pritekla je samo dekla. »Hlapec je šel vasovat nekam, ne vem kantk Zigenot je zavihtel veslo na ramo in se pognal P° griču do! proti lesi; za njim dekla. Ko sta prispela na prod, če/, katerega je vsak nov val razlil penaste curke vode, se je jarko zabliskalo. V žareči svetlobi je uzrl Zigenot enodebelnik na obrežju. »Ah, ti moj Bog,« se je ustrašil, »vzela jc samo mali čoln!« Vrgel je veslo v enodebelnik ler se na kolenih in oblit z vodnimi penami uprl z ramo ob ležlri čoln. Dekla mu je hotela pomagati, toda še preden je stegnila roke, se je čoln že zibal na valovih, in Zigenot je stal v njem in vdeval veslo v be-kovo ručo. V silnih zamahih je gnal enodebelnik, ki je z rilcem tleskal ob dvigajoče 3e valove. Blisk za bliskom je ožarjal temo. Zigenot je prežeče gledal po ribniku, toda videl je samo vrtince bele vode. »Potica! Rotical« je zavpil, da se je razlegalo; toda njegov klic je zadušilo bučanje viharja, in odgovora ni bilo od nikoder; samo gori na Vacejevem dvorišču so tulili in zavijali psi. »Rotical Rotical« je ponavljal Zigenot svoje klicanje in veslal, da je škripal drog. Vsak nov val je stresel eno debelnik, ga dvignil in pogrez.il; toda čoln se je trdo držal smeri. Zdaj je plul škrtaje skozi ločje, šumel mimo Tresovegu otoka in pred Zigenotoin se je razširilo <>d-jirto jezero. Hrurn in šum, grom in odmev je polnil ogromni kotel. Užgal se je blisk, a Zigenot je videl samo belo se peneče valove in sive gmote mogel, ki jih je gnal vihar dol z gorskih strmin. »Rotical Rotical« Tedaj se je sem od Falkenštajnske stene odzval ihtež krik. »?.e prihajam, Rotical« je zavriskal Zigenot in so vrgel z vsem telesom na drog. Zamahi so gnali čoln čez kipeče vodne grebene in vedno bliže se je priznikaia črna stena. Blisk je obliznil gore, in v ognjenem žaru, ki se je razlil čez kuhajoč« se vodo, je videl Zigenot 60I-nič viseti na navpično iz vode vstajajoči steni in butati ob peč — ali dve postavi je nosil čoln in štiri roke so se oklepale bornega grmiča, ki je rastei v skalni razpoki. Vroč strah je presunil Zigenotovo srce, in z njegovih ustnic se je utrgal jecav vzklik. Tedaj je bilo zopet vse v temi. Toda enodebelnik je drčal proti steni, veslo je škripalo in pene lomečih se valov, ki jih je gnal vihar, so zagrinjale čoln in čolnarja. Zopet se je posvetilo — enodebelnik je drčal tik ob belopenastem čolniču z obemi dekleti — Zigenot je izpustil veslo, iztegnil obe roki, objel Vacemanovo hčer okoli ledij in jo zuvihtel k sebi v čoln. Reka je omahnila, njene roke so se oklenile ribičevega vratu In težko je obvisela na njegovih prsih. Zigenot je objemal dekleta; čutil je drget njenega telesa, utrip njenega srca, vroči dih njenih ust — kakor žerjavica ga je zapeklo po vsem telesu in do srca iu roke so mu burno zadrhtole. Tedaj je od skale skozi hruut in šum jeknil v smrtnem strahuEdelrotin glas: »Tonem! Tonem 1« Zigenot se je prebudil. »Rotical« je zavpil pridušeno in njegovo roke »o izpustile Reko, da so je opetekla in zgrudila na dno čolna. »Zigenot!« Tik ob onodebelnihu je kriknil prodir-ljiv glas, ne več pri steni, ampak Zteenotu pri'nogah, med valovi. <>» orvi vrsti seveda sa svoje članice, vendar so se ga udeleževala tudi druga dekleta, k. so tut.la vcsclie v gospoda rsko-gospodinjski stroki se »e temeljiteje izobraziti. Kako je bil tečaj potreben, se vidi že iz obiska prvega tečaja, katerega je uosečrdo '.«> deklet, iu i* dejstva, da smo zaradi novih Številnih priglnšenk morali zaprositi za ponoven trimesečni tečaj, ki se je nekaj dni po prvem že pričel, .lavno se zahvalimo vsem, ki so pripomogli k tolikim uspehom tečaja. Predvsem gre naša zalivala voditeljici Minki Odlaskovi in njeni pomočnici Frančiški Koprivčevi. dalje g. Ko-matarju. okrajnemu zdravniku v Lukovici. Nič mar,j pa nismo dolžni hvalo tudi onim, ki so pripomogli. da se ju tečaj sploh mogel vršiti. S tem tečajem je naše prosvetno društvo dokazalo, kako prav pojmuje svojo nalogo, širiti tudi med širokimi plastmi naroda piavo prosveto in kulturo. Najbolje pa so vsem poplačale ta trud udeleženke tečaja same s prav lepo uspelo razstavo ob zaključku tečaja. Želimo samo, da bi vea ta trud in vse to prizadevanje rodilo trajne in vidne uspehe tudi po naših kmečkih domovih. Vsem skupaj še enkrat bogati Bog plačaj! Mengeš. Kakor je za božič naša far« priredila za ta čas primerno igro »K r a lj z neb a«, se tudi sedaj pripravljamo na lepo postno velikonočno igro: >V času obiskanjac. Spisal jo je Edvard Gregorin Je še globlja in po izvedbi še težja kot božična. Popisuje nam lepo in prav živo douodke našega odrešenja v velikem tednu. Z globokim verskim čutom in veliko odrsko spretnostjo nam pisatelj slika Jezusovo delo med izvoljenim narodom. Slika nam njegovo trnjevo pot odrešenja in zmago, ki jo je na križu dosegel. Upamo, da nam bodo s to predstavo velikonočne skrivnosti še bolj oživele. Popoln uspeli, kolikor ga je sploh mogoče doseči, bodo pa predstave, če bodo sodelovali ves čas tudi gledalci in dn v odmorih ne bo prekinjeno ono ubrano razpoloženje trpljenja, bomo med odmori prepevali vsem znane' postne pesmi, katero naj poje vsa dvorana. Predstave bodo na praznik sv. Jožefa, na Cvetno nedeljo In 4. aprila na Belo nedeljo. Vabljeni tud! okoličani, ki imate lepe zveze z vlaki. Priporočamo slasti gostom, naj vstopnice v naprej rezervirajo, da bodo lahko izbirali po svoji želji. Litija. Na Cvetno nedeljo ob 3 pop. ponovi na- 1 še društvo v dvorani ca Stavbah krasno dramo »Reka«, ki so jo našli igralci že v nedeljo z velikim uspehom predvajali. — Vabljeni! IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Dekliški tečni K. Z. Velika razgibanost je sedaj med kmečkirr ljudstvom za Kmečko zvezo. Pomen stanovske organizacije so spoznali po večini vsi kmetje m uvideli, da je njihova rešitev samo v močni stanovski satjp-nosli. Občni zbor delegatov, ki se j« vršil dne 7. marca v Ljubljani ie dokazal, da se i« naš kmet z vso ljubeznijo oklenil te svoje organizacije, v kateri ie prepričan najti rešitev iz težkega položaja. Ne samo gospodarji in gospodinje, tudi kmečka mladina, moika in i enaki ie začela v Kmečki zvezi živahno delovati, zavedajoč se. da na uieš sloni doberšen de! uspeha. Današnji čas zahteva mnogo od človeka, tudi od kmečkega. Če hoče pravilno uravnavati svoje korake, mora vedeti, kaj s« okoli njega godi. V vseh važnih vprašanjih mora biti n« jo&ii&m, pojmi mu morajo biti čisti. Kdor pa pozna razmere našega kmeta ve, da ima zelo malo prilik« izobraziti se toliko, da bi si lahko o vsaki stvari ustvaril pravi pojem. Za izpopolnitev te praznine skrbi, tudi Kmečka zveza, zato pa prireja veliko število tečajev Zlasti skrbi, da »e kmečka mladina izobrazi, d« postane odporna proti tujim vplivom in da dobi že v mladih letih podlago za pravilno ocenjevanje vseh mogočih vprašanj. V to svrho je Kmečka zveza priredila r januarju 9 dnevni tečaj za kmečke fante, v marcu pa za kmečka dekleta. O prvem snv) na tem mestu že poročali, o drugem, ki se je zaključi! pretekli teden pa prinašamo poročijo danes. J5 krepkih deklet iz vseh krajev Slovenije (• sodelovalo na tem tečaju. Tečaj je trajal en teden, vsak dam pa je bilo po 6 in ur predavanj, poleg njih »o si ogledala dekleta vse zanimivosti Ljubljane. Obiskale »o dr. Krekovo gospodinjsko lok) v Šiški, muzej, Jugoslovtnsko tiskarno itd. Predavatelji ao bili najboljši, pravi kmečki sinovi, ki so znali podati težava kmedkega tjudstv* m naslikati rane, pod katerimi danes trpi. Prav vsa važna vprašanja «o bila otiravnan«, seveda v ii-rok*h obrisih, veadar dovolj jasno, da jih bodo lahko same izpopolnile s praktičnimi izkustvi. Glavne miril predavanj so si zapisovale v za to pripravljene zvezke, d« jim bodo služile tudi po- zneje. ko bodo delale v svojih odsekih. N« p,«), večer zaključka so priredil« k in »tki večer, a* h. terem so pokarale, kako si zamišljajo prirejanj, sestiioloov v vttoi. Zadnji dan pa i« bU določen za piemenu logo in izpraševanje. Ix snovi, ki aa ie m t^;., predavala so morale odgovarjati na »osaroeni Vprašanja. Videlo se j* i* odgovorov, da eo pr«. davanja pazljivo poslušala m si VB« bistveno dobro zapomnila, Se med izpraševanjem je prišel zaključek tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki j, t zanimanjem poslušal izpraševanje, nato pa Lme4 ' na tečajnice lep nagovor. Vse tečajnice so vzpodbudilne besede g. ham sprejele z navdušenjem, v imenu vteb pa te m\i j» zahvalila gospodična Sagajeva. Gospod ban ie nato osebno izročil vsem tečajnicam ličae diplome, kot izkazilo o udeležbi tečaja z motom iz Župančiieii pesmi: Sveta ti zemlja in blagor na, komur plodil Zborovanje v Gaštanja Preteklo nedeljo «4 je vršilo v Guštanju ji vso mežiško dolino veliko kmečko zborovanje. Nt tem zborovanju so nastopili kot govorniki načelnik Kmečke zveze g. Brodar, Kotnik Beno, kmet r Podkraju, Martelam: Kare!, kmetijski relereat, Ku-govnik Julij ia Vrhnjak Ivan. Udelefba ns tem taboru ja bila velika, ker zanimanja za Kmečko zvezo ie med tamošnjim kmečkim ljudstvom močno. Ob tej priliki je bila ustanovljena tudi Okrajni kmečka zveza s sedežem v Guštauju. K. Z. v Trebelnetn Miisel za stanovsko tkupnosi naieniu kmetu oi vei tuja. Dobro se zaveda, da danea ns pomeni posameznik nn\ da pa mor« močna stanovski organizacija doseči marsikaj. Visoko gori leži vu Trebelno, o kateri bi človek mislil, da s« ne ranim« za vprašanja današnjega čMa, is manj pa M jim pripisoval, da ee zunimajo za organizacijsko življenje. Vendar je tudi ta vas občutila potrebo, da se združi z močno stanovsko organizaci o Kmečko zvezo in da pomaga tudi mu pri uresničevanju nalog, ki si jih je nadela. Težke so prilike tamot- W. Hautf - | O.; Pravljice Mladeniči so nemalo strmeli spričo časti, ki naj bi je bil deiežen starec, ki so ga imeli za berača; ko je ta šel tja, da bi sedel k šejku, so zadržali nadzornika sužnjev in pisar ga je vprašal: >Pri prerokovl bradi, rotim te, povej nam, kdo je ta stari mož, ki smo z njim govorili in ki ga šejk tako časti?« >Kako!« vzklikne nadzornik sužnjev in od začudenja ploskne z rokami. »Tega moža ne poznate?« >Ne, ne vemo, kdo je.« -Pa saj sem vas že večkrat videl na cesti z njim govoriti, in moj gospod, šejk, je to tudi opazil in še pred kratkim rekel: To morajo biti vrli mladeniči, da jih ta mož smatra za vredne razgovarjati se z njimi.« >Tak povej vendar, kdo je!« vzklikne mladi trgovec ves nestrpen. >Pojdite no, za norca me hočete imeti,« je odgovoril nadzornik sužnjev. >V to dvorano ne pride nihče, kdor ni izrečno povabljen, in danes je starec šejku sporočil, da pripelje s seboj v dvorano nekaj mladih mož, če mu ni to neprijetno, in Ali Banu mu je velel reči, naj razpolaga z njegovo hišo.« -Ne pusti nas dalje v negotovosti. Kakor resnično živim, ne veni, kdo je ta mož. ki smo se slučajno z njim spoznali in govorili z njim « >No, potem se smete za srečne šteti, zakaj govorili ste z učenim, slavnim možem, in vsi navzoči vas žara d. tega časte in občudujejo. To ni nihče drug kakor Mustafa, učeni derviš.« >Mustafa! Modri Mustafa, ki je vzgajal šejkovega sina. ki je spisal mnogo učenih knjig, ki je mnogo po- potoval po vseh delih sveta? Z Mustafo smo govorili? In govorili, kakor bi bil naše vrete, brez vse spoštlji-vosti ?< Še vedno so se mladi možje razgovarjali o teh pravljicah in o starcu, dervišiu Mustafi. Čutili so se nemalo počaščene, da jih je tako star in slaven mož smatral za vredne svoje pozornosti in da je celo večkrat z njimi govoril in se z njimi prepiral. Za pride k njim nenadoma nadzornik sužnjev in jih povabi, naj gredo z njim k šejku, ki hoče govoriti z njimi. Mladeničem je srce utripalo. Še nikoli niso bili govorili s tako imenitnim možem niti na samem, kaj šele v tako veliki družbi. Vendar ao se opogumili, da bi ne na-pravljali vtisa nespametnikov, in so šli z nadzornikom sužnjev k šejku. Ali Banu je sedel na bogati blazini in srebal soi bet Na njegovi desni je sedel slarec, njegova revna obleka je počivala na krasnih blazinah, svojo preproste sandale je bil postavil na bogato preprogo perzijskega dela, a njegova lepa glava, njegovo oko, ki je žarelo dostojanstva in modrosti, je pričalo, da je vreden, da sedi poleg moža, kakor je Sejk. Šejk pa je bil zelo resen in starec ga je menda totežil m mu dajal poguma. Mladeniči ao menili, da jo tudi vabilo, naj pridejo pred šejka, zvijača starca, ki je najbrž hotel žalujočega očeta razvedriti z raziro-vorom z njimi. »Dobrodošli, vi mladi možje,« spregovori šeik »dobrodošli v Ali Banujevi hi«i.' SvojemT sLemu prijatelju sem hvaležen, da vas je pripeljal semkaj; malo sem pa le jezen nanj, da me ni že poprej seznanil z vami. Kateri izmed vas je mladi pisar?« >Jaz, o gospod, in vam na službo!« pravi mladi pisar, pieknža roke na prsih in se globoko prikloni. RAZNO Vodni traktor je izdelal nek ameriški inženjer. Namenjen ie za iskanje zakladov, ki ležijo na morskem dnu. Traktor je nad dva metra dolg ter tehta izven vode S00 Kg, elektrika ga žene, o raslu}»i igralcev in režiserjev lepo uspela. Tudi dvorana je bila kljub slabemu vremenu polna. V vsako Imo »Doma?juha«! DOBRO Čl'IVO k Naš govorniški mo|sler dr. Mihael Opeka nam je za 40 letnico svojega mašnišlva podal un-vo knjige: Rimske šmaruice ali Marija v rimskih svetiščih. Pisatelj nas spremlja v 31 Kratkih sestavkih po najslavnejših rimskih Marijinih svetiščih in nam o njih zgoščeno pripoveduje vse polno zanimivosti. Na Marijine svete kraje in podobe uruet niško iznajdljivo navezuje najrazličnejša razmišlja nja. nauke in pobude. Posamezni popisi so pravi biseri, ki jih bo bralec v tihih, samotnih urah z vžitkom in duhovno korisljo spet in spet rad prebiral in dvigal svoje misli in prošnje k nebeški Materi. Kratka berila pa bodo hkrati tudi izvrstno služila za šinarnifno berilo po cerkvah Knjiga sta ne broširana 15 Din, vezana v celo platno 22 Din, poštnina 2 Din več. Prodaja jo jugoslovanska knji garna v Ljubljani. k Ako kupujete ali prodajate, rabite zanesljivega računai ja. I o Vam nudi knjižica »Računar v kronski in dinarski veljavi«, ki stane vezana Din 15 in jo dobile v jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Marsikdo ni imel prilike v ljudski šoli. da se z. računanjem dodobra seznani, /.ato vam bi) knjižica Računar« pri vaših kupčijah najzanesljivejši pomočnik. Na prvih straneh najdeš tabele, kako preračunaš krone v dinarje in narobe, dalje račune za cene od ene pare (vinarja) do 200 dinarjev pri enem metru, litru, kilogramu, kosu itd. do 1000. Na koncu so tabele od jx>! odstotka do 12 odstotkov na glavnico do 100.000 Din (kron) za en mc--.ee, pol leta ali celo leto. k Icre za materinsko proslavo. Glede iger za materinsko proslavo so bili odri vedno v hudi zadregi. Letos pa iz.ide v začetku aprila posebna zbirka mladinskih iger pod naslovom »Slovenski materi«, ki bo vsebovala poleg treh iger za druge prilike pet Izvirnih iger za proslavo materinskega dne. Igre so silno ljubke, iirisrfne in preproste, tako da bo eno ali drugo izmed n j i ti mogel uprizoriti vsak mladinski oder. Vse vloge so pisane za otro-k <■ ; pripravljene bodo tudi skladbe za glasbene točke. Za uprizoritev so določene posebne ugodnosti. Zbirka se naroča na naslov: Mladi oder, Ljubljana. Ker je naklada knjige majhna, povpraševanje pa veliko, naj v.rije!o njent kože, »a jc onemugla obležala na tleh. kjer so jo našli "ruK° julro. Hoteli so io spraviti v živalski vrt, pa je grede izdihnila. Čuden časopis. L. 1"0S jf /ačel v Moskvi izha lal1 lisi z naslovom »Ca-i fopis bosonogih*. Izhajal ! v mali nakladi in bil n"utajen samo zauplji->"n naročnikom. Ta ča-je izdajala družba vlomilcev. V niem so se nanajali najraznovrslnej-! nasveti za goljufije, tatvine. Tako je Pr. stalo v tem zsnimi-;ei» listu pod dnevnimi ovcami: Stari tata M. »Aleksijevi ulici 5 je od-rel « teden dni na deže-Hišnik je Kl„h, druge •Juiinčadi ni v hiši. List Plenila''3 'eVe tal<0i iTJ«nske med 5eboj. — npi°k',draža «osl>a' » teh >e,,b let,h ,te sa uk0 ^menila. ds vas ni- »eč sp07naIll,„ „,„ M. liuba gosp«, sem vas & takoj po vaSem rta'«ra klobuku.. ^"alskem imajo J »o tako različna, da se ••«'" najbližji sosedje e razumejo. j Vi poslušale torej zelo radi zgodbo in citate radi knjige z lepimi verzi iu izreki?< Mladenič za rdi m odgovori: »O gospod! Za svoj del res ne vem, kaj ib bilo prijetnejše, kakor na tak način dan preživeti. To duha bistri in čas preganja. Vendar vsak po svoje, zato ne grajam nikogar, ki ne —« JŽe dobro, že dobro,« mu seže šejk smeje v besedo in pomigne drugemu. »Kdo si pa ti?« ga vpraša. »Gospod ja/, sem po svojem poklicu pomočnik zdravnika in sem sam že nekaj bolnikov ozdravil.« : Prav,« odvrne šejk, »in vi sle tudi, ki ljubite dobro življenje; vi bi radi včasih z dobrimi prijatelji sedeli pri polni mizi in bili dobre volje. Kaj ne, da sem uganil ?< Mladega moža je bilo sram, čutil jc, da je izdan in da je najbrž starec tudi o njem govoril. Toda osrčil se je iri odvrnil: »Seveda, gospod, mislim, da spada k prijetnostim življenja, če moremo biti včasih z dobrimi prijatelji veseli. Moja mošnja kajpak ne premore dosti več, kakor da pogostim svoje prijatelje z melonami ali podobnimi cenenimi rečmi, vendar smo tudi pri tem veseli in lahko si je mislili, da bi bili še dosti bolj, če bi imeli več denarja.« Šejku je ugajal ta pogumni odgovor in ni se mogel vzdržati, da se ne bi nasmejal. >In Icrsaveite za praznike v največji in najlepši izbiri dobite najceneiie edino le pri P. i.eOHIGUR, Ljubljana, sb. Petra s. Z9 in §0 Sodnik: »Preden vas obesimo, izrazite lahko &! poslednjo željo.« Obtoženec (brivec): »Nič drugega si ne želim, samo gospoda državnega pravdnika bi rad še obril.« du »Lenka.« ie nagovoril oče svojo hčerko, »ravnokar je bil .Matija pri meni in obljub.il sem mu, da te laliko vzame.« »Toda, oče, jaz ne maram proč od malere.« »Zaradi tega ne bodi žalostna, saj jo lahko vzamež s seboj.« Soliden nakup damskega volnenega blaga za pomladanske plašče in oblek® ter razno mmufakturo nudi državnim uradnikom tudi na obroke iililsifci za Stotem Ljubljana, T»rSeve 29 j[.jmlp!af tmn.^StonJ» totfjleea maltrifali a 5«Jil »treJ« rto!>K»t itolt! i vtnJuHi* tem. Manej* Mras XX« antlplatom. Od It® 19:83 JHt> M iC-SS Din iS,- Ia pomladansko sezlio «• , dospela velika izbira krasnih stolov 2!> moSke " priliki počastite s svojim ceni. obiskom ali naro- Anton Savnita, sfecsja loha V Butalah so imeli občinsko sejo, na kateri so "j?!«?!" 0 ^trebi novc kaznilnice. Po dolgo" tra nem debatiranju so Se končno zedinili ter ekV zida S 1 80£r',fda sc 110va kaznilnica PC« S svrho pod?e Vendafpa SMS" ,0,ik° V ">»" dokler Ti ne »Domoljub« stane 78 Din ?.i> celo leto, zn inozemstv« (,,. nZ r, " ! --——■— jate In reklamacijo pa »prava !„t - Dopise }„ spige «prefcw6 koucesiionirsna trg. agentura v bančnih ln kreditnih !>o«iih v Ljubljani. Beethovnova «1- «4/1. Telefon 35-10 - vnovCI viO0« denarnih zavodov najbolje takoj v gotovini vetrna najkulantnej«. Vse informacij« brezplačno. edsNtfo »Domoljuba«, KI ----------.ju_____ naročnino, lnse» - Tefelon uredništva In oprave? — Za Jugoslovansko tiskamo* Karel Ceu