ETIČNA NAČELAv ZDRAVsTvENI NEGI
Vera Grbec
''DA BoM V SLEHERNO HIŠo, KAMoR ME BoDo KLICALI,
STOPIL SAMO ZARADI KORISTI BOLNIKOV...''
''DA BoM MoLČAL o VSEM, KAR BoM PRI IZVRŠEVANJU
PRAKSE VIDEL ALI SLIŠAL...''
''DA BOM VEDO SVOJO VAROVAL VSESKOZI NEOMA-
DEŽEVANo IN PoŠTENo...''
Hipokľat
''PREDVSEM NE PoČNITE NlČ ŠroouIVEGA.''
Florence Nightingale
Temeljna načela medicinske etike se od Hipokĺata napľej niso
bi stveno spľemenila. S hitrim ra zv ojem znanosti na vseh podľočj ih,
še posebej na področju naravoslovja, pa se postavljajo pľed
medicinsko ętiko nove dileme, ki terjajo odgovor na vse zahtevnejša
vpľašanja. Danes, ko zmoľemo zelo veliko, prihaja vse bolj v
ospredje moralno vpľašanje, ali to smemo.
osnovno načelo medicinske etike 
je 
tudi danes načelo DoBRo-
NAMERNOSTI, delovati v skladu S tem, kaľ 
je 
bolniku v koľist.
ob tem 
je 
potľebno bolj poudariti tudi zahtęvo Florence Nightin-
gale - NE ŠKODOVATI. Nekateľe ľaziskave v svetu kaŽejo, da 
je
problem iatrogeno povzročene škode bolnikom zaradi razl1čnlh
napak in nezgod relativno zelo visok.
Vera Gľbec, VMS, dipl. org. dela, Domžąle
5

1
I
Lęta 1993 smo medicinske sestľe in zdravstveni tehniki Slovenije
dobili svoj prvi lastni profesionalni kodeks etike, ki 
je 
nadomestil
prejšnji skupni Kodeks etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije iz
leta 1963.
V celotni vsebini kodeksa soizrażenastališča, prepričanja in vľed-
note, ki opredeljujejo STRoKo\,/No FILoZoFIJo zdľavstvene
nege.
Nanašajo se na:
- splošna načela medicinske etike,
_ 
človekove pravice in
- speciÍične profesionalne vrednote.
Čeprav med njimi ni ostľe ločnice, 
jih je 
smiselno pľedstaviti po
časovnem zaporedju predvsem zato,ker so prva nastala najprej in
jih poznamo iz Hipokĺatove prisege. Večina vrednot, povezanih s
človekovimi pľavicami, 
je 
bilo opredeljenih mnogo pozneje, šele
v 18. stoletju' ko se 
je 
zzačetkomľenesanse povečala zahtevapo
enakosti med ljudmi in po vrednosti, ki 
jo 
ima vsak posameznlk.
Specifične profesionalne vrednote zdravstvene nege pa So Se
izraz1lę šele pozneje. Povezane so z uveljavljanjem zdľavstvene
nege kot samostojne strokovne zdravstvene discipline, ki 
jo je
utemelj ila Floľence Nightingale.
- NAČELO DoBRONAMERNoSTI, bolnikove koľisti. Kot smo
Že v uvodu omenili, 
je 
to temeljno načelo in osnova za odločanje.
Pređstavlja zahtevo, đa zdravstveni delavci s svojim delovanjem
prispevamo kzđravju, dobremu počudu in zmanjševanju 
Ęljenja
bolnikov oziroma varovancev. S tem 
je 
skladen koncept "Nursing
Advocacy'', ki postavlja medicinsko sestro v vlogo zagovoľnika
bolnikovih oziromavarovančevih koľisti.
6

-l
- ZAYEZAMoLČEČNoSTI'
- NAČELO PRAVIČNOSTI IN ENAKOSTI 
pomeni pravično
porazdelitev omejenih virov (kadrovskih, materialnih, pro-
stoľskih...) ter preprečevanje vsake diskriminacije ljudi glede na
spol, starost, raso, nacionalnost, politično in versko pľepričanje,
socialni po|ožaj, zdľavstveno stanje, izobrazbo itn.
V sklopu človekovih pravic 
je 
na področju zdravstva najmočneje
izraźęna pravica do človekove AVTONOMIJE in človekovega
DOSTOJANSTVA.
V zahodni filozofiji pomeni avtonomija osebe največjo vrednost in
je 
temeljni kamen etike in zakonodaje. Izĺač,elaavtonomnosti osebe
izhaja:
- pravica bolnika ozitomavarovanca' da 
je 
o vsem informiľan,
- pravica, da sodeluje V procesu odločanja glede zdravljenja in
zdľavstvene nege'
- pravica, da sprejme končno odločitev na osnovi popolne
informiranosti.
Človekovo dostojanstvo 
je 
naravna, prirojena pravica. Zato ni
odvisno od človekovih pozitivnih ali negativnih telesnih, duševnih
ali družbenih značilnosti. ''Vsa človeška bida so rojena svobodna,
z dostojanstvom in s pľavicami...'' (Splošna deklaracija o
človekovih pravicah)'
od specifičnih profesionalnih vrednot 
je 
treba omerriti pľedvsem
INDIVIDUALIZIRANO ZDRAVSTVENO NEGo, ki 
jo 
najlažjeiĺ
najbolj sistematično uveljavimo z metodo procesa zdľavstvene nege
in celostno - holistično obľavnavo bolnika oziromavarovanca.
V zdravstvęni negije glede na naľavo dela posebej občutljivo vpľa-
šanje ZASEBNOSTI in INTIMNOSTI. To 
je pľavicaposameznika,
7

da nima stika z drugimi, če tega ne želi. Pri zdľavstveni oskrbi
bolniki opustijo del svoje zasebnosti. To 
je 
sicer nujno, ni pa prav,
dajim zdravstveni delavci odvzamemo vso zasebnost. 
''Načrtovane
intervencije se lahko opravijo le ob ustľeznem spoštovanju
bolnikove zasebnosti in intimnosti. ob posegu so lahko navzoče le
tiste osebe, ki so nujno potrebne, da se poseg opravi, razeĺ č,e
bolnik ne da drugačnega soglasja:'' (DeklaracijaSZo o promociji
pravic bolnikov v Evropi, 1994)
Bolniki so zelo ranljivi in njihove pravice se lahko hitro zmanjšajo,
še posebej v bolnišnici.
Kako so zaščiteni?
- Z ustr ęzno zakonodaj o,
- s kodeksi etikę in deontologije,
- z mednarodnimi kodeksi in določbami (Splošna Deklaľacija o
človekovih pravicah, Deklaracija SZo o pľomociji pravic bolnikov
v Evropi...)
Veliko lahko pripomorejo tudi različni seminarji, konference in
izobraževanje. Najpomembnejši pa so pri tem zdravstveni delavci,
ki imajo visoke osebnostne norľne in visoko občutljivostzaetična
vpľašanja v odnosu do bolnika ozkomavarovanca.
Liteľatura:
l. Badman E. Nursing Ethics in the Life Span. Norwalk: Appleton-Century
Crofts, 1985.
2. Fry S. Ethics in Nuľsing Practice' Genevą: Inteľnational Council of
Nurses,1994.
3. Grbec V Deklaľacija SZo o pravicah bolníkov v Evropi. obzoľ Zdr N
1995;29:2-3.
4. Grbec ĺĄ Etika medicinskih sester in zdľąvstvenih tehnikov in današnji
čas. Utrip 1994; ll: 8-1L
8

5. Kodeks etike medicinskih sester in zdrąvstvenih tehnikov Slovenije.
Ljubljana: Zbornica zdľavstvene nege Slovenije, I994.
6. Leape L. Napake v medicini. JAMÁ 1996; 4: 15-24'
7. Milčinski J. Medicinską etika in deontologija. Ljubljana: Univerzum,
r 982.
8. Šelih A. Človekove pravice in kazensko prąvo. Raziskovalec ]992; ]-11.
9