Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Nj. veličanstvo svetli cesar so brzojavili turškemu sultanu, naj se takoj sklene mir med Grško in Turško pod onimi pogoji, ki jih stavijo zastopniki evropskih velesil. — Skoro vsak dan poroča groli Badeni cesarju o notranjem toli zmešanem položaju. Tudi baron Banftv je oni dan bil pri cesarju, ker vsled obstrukcije ogerska vlada ničesar ne more dognati v državnem zboru. — Na Dunaju so v nedeljo imeli pogovor nemški liberalni veleposestniki s Geškega ter se izrekli zoper Badenijevo vlado. Češko. Nemški shod v Hebu je v nedeljo vlada prepovedala; vendar se je ondi zbrali lOtisoč nemških prenapetnežev, od kojih je popoldne polovica šla čez mejo na Bavarsko, kjer se je govorilo celo zoper našo vladarsko hišo. Proti večeru so v Hebu nastali nemiri, da je vmes posegla policija in vojaštvo. Več Nemcev je bilo ranjenih ali pa zaprtih. Tirolsko. Grof Badeni bojda v kratkem pokliče nekaj laških poslancev na Dunaj, da se ž njimi dogovori o samoupravi južne Tirolske. Ako tirolski Lahi pridejo do tako lepih pravic, potem moramo priti na vrsto tudi mi štajarski in koroški Slovenci. Štajarsko. Nemški »šulverein«, ki nam Slovencem toliko škoduje, je za ponemčevanje slovanskih otrok še izdal polčetrti milijon. Ker vedno manj dohod- kov dobiva, obrnilo se je njegovo vodstvo do vseh Neraeev, naj vendar >šulvereina« ne pozabijo. Vsak pameten Nemec bi z nami moral klicati: Proč z nepotrebnim »šulvereinom«! Koroško. Na velikonemški shod v Gelovec je došlo do 700 zastopnikov. V Hebu in tukaj so se nemčurji izrekli, da Nemci morajo v Avstriji vladati, sicer začnejo boj zoper Avstrijo. — V Celovcu se je ustanovilo krščansko-socijalno društvo »Austria«. — V Pokrčah se je ustanovila nova Ciril-Metodova podružnica. Kranjsko. Ljubljana da za uboge slovenske jetnike v Trstu 200 gld. — Kmetijska družba vpelje v Ljubljani gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. — Odbor katol.-političnega društva se je izrekel za direktne in tajne volitve v deželni zbor. Primorsko. Danes teden je v zdravišču dr. Svetlina na Dunaju umrl preblagi goriški nadškof dr. Alojzij Zorn. Pogreb je bil včeraj v Gorici; udeležili so se ga škofje Glavina, Mahnič, Sterk in Flapp. — Naučno ministerstvo je Lahom na ljubo odstavilo okr. Solskega nadzornika za tržaško okolico, gosp. Dolinarja. — V Trstu hočejo odpraviti vse okoličanske prodajalke kruha in drugih živil. Nov udarec zoper Slovence! Vnanje države. R i m. V jeseni bode konzistorij ali zbor kardinalov, v katerem bodo sv. oče potrdili 7 novih katoliških škofov na Ruskem. — Koncem meseca avgusta pride v Rim do tisoč francoskih delavcev, da se poklonijo papežu. Italijansko. Oni dan je izjavil v poslanski zbornici vnanji minister Visconti-Venosta, da namerava vlada v najkrajšem času domov poklicati armado iz Kasale v Afriki; samo v Masavi še ostane vojaška posadka. Angleško. V ponedeljek se je v tej državi začel največji štrajk, kar jih je bilo sploh kje v tem stoletju. Stotisoč kovinskih delavcev je ustavilo dolo. Zahtevajo osemurni delavnik in višjo plačo. Rusko. Kitajski roparji so napadli v Aziji oddelek tehnikov, ki oskrbujfcjo trasiranje za nameravano kitajsko vzhodno železnico. Obofoženi tehniki so po hudem boju zapodili v beg roparsko dpuhal. Bolgarsko. Knez Perdinand se je te dni mudil v Parizu in potem v Rimu. Govori se, da bi bojda rad postal kralj. — Ako bi Bolgarska zoper Turčijo začela kako vojsko, bode Turkom pomagala Rumunska. Srbsko. Skupščina si je izvolila predsedhikom Pasiča, podpredsednikom pa Katiča. Ko so se ministri in vsi poslanci predstavili kralju, je ta izrekel, da ministerstvo uživa njegovo popolno zaupanje. Turško. Dasi so že tirjali ruski car, naš svetli cesar, nemški cesar ter angleška in francoska vlada od sultana, naj se vendar sklene mir med Grško in Turško, še ta vedno ni sklenjen. — Turčija namerava več vojnih ladij poslati na Kreto. — Na Kreti je bil blizu Kandije boj med turškimi bašibozuki in angleškimi vojaki; 16 Angležev je bilo ubitih, bašibozukov pa je mnogo padlo. Amerika. Na Kubi so med ustaši in Spanskimi vojaki zopet boji. Ustašev je 35 tisoč, in teh 110 tisoč Špancev ne more ukrotiti. Nad 14 tisoč Špancev pa leži po bolnišnicah, 17 tisoč jih ie bilo ubitih ali so umrli za mrzlico, 12 tisoč ranjencev pa se vrnilo domov.