ARHIVI XX nn>7
Ztnadi vrste podatkov pa h» HSS»v5 zanimiva tudi za širš» strokovno javnost.
Jury 1'atiič
VudniK po fondih in zbirkah Zgjdovm skcgc arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1997; 352 slrani
271
vinskem arhivu v Celin, ki pa seveda ni prctlpiran element vodnika. V Vodniku so objavl jene I udi rc-pnnhikcije arhivskega gradiva (nekalerc v harvni leh niki)j ki publikacijo pojemo popcslri jo
P» pogledu voilnika menim, da ,c pravi vi i s in zaključek la, )la vodnik nndi uporabniku zelo dobro orienlai 'jo pn arhivskem gradivu, ki ga hrani Zgodovinski aihiv v Ceiii« in da je z. j/.ilajrf te publikaciji; ailiiv ilostojno nhclci.il svojo Stiridesellelnieo obstoja.
Sonjo Anžič
Ocene in po rodila o _p n i) 1 ik a cij a 11 in ra/.slavnh
Zgodovinski ariiiv v Celju praznuje letns šl i rč— ilcscilclnir.n svojega delovanja. Ta lep jubilej je mol drugim (rajni) zahclei.il z izdaj« Vodnika po fondih in zlmkali Zgodovinskega arhiva v Celju, ki je bil prvič prc)isiavl;':n v mesecu nklobrn v Celju.
In kaj nanr nudi nov» izdani V-idiiik? Ke ga odprtino, se najprej seznanim« v. njegnvo nkvirnn vsebino, ki nfciii je podana preko kazala Ravnatelj Zgodo vinskega arhiva v Celju g. Rmlolf Koželj nadalje v uvmlni besoli sprcgnvnri n dnsedanjih objavah pregledu« arhivskega gradiva celjskega Zgodovinskega ailii-va in zakljočojc, d;> je Vodnik rezu 11 al strokovnega ile-la vseh )lela\'7cv, znpnslerih v Zgodovinskem arliivn sedaj in v prctcklo-li. Sloli pregled razvoia arhivske dL-javnoso na celjskem oil začelkov varovanja arhivskega gradiva, ustanovitve Zgodovinskega arhiva do današnjega stanja, prnblenmv i« perspekliv Navodila uporabnikom so kratka in jasna, prav tako Imli prcglol arhivskih fontlnv in zbirk, ki se pričenja z. zbirkami lisbn. Listine so nanizane pns.mnen» iti poleg datum.i izstavitve in številke vpisa v biventarnn knjigo je na vedc.na tudi zadeva, na k;itero se listina nanaša. Na slednji zbirki: rokop_.ii in urbarji so navedeni podobno kot liaine. Pti v«aki ml zh.ik so »pisan1 kriKrri. ki so dnloeali vzpi.sta/Ucv iloločene zbirke, oziroma je na veden najosnovnejši skupni imenovalec dokumentov, ki H'orijo določeno zhLrkn. Osnnvna razvrstile v prikaza arhivskih fondov v Zgodovinskem aibivn v Celju je sledeča: ilržavni in avtnnomni »rgani, »kupncijski nt gan. polilieni in vojaški organi NOH organi družbenopolitičnih skupnosti, piavosoihi organi, gospo darsivo, .zobrazevanje, kiihura, zdravstvo in socialno varslvn, družbcnopolilične organizacije, politične si ran ki , d rušiva in družbene organizacije, cerkvene ustanove ter osebni in družinski fondi in zbirke. Pri fondih so najprej naveden pregledni splošm lustor.ati ii: Ivarjalecv, pri konkretnem arhivskem fondu pa kun kreini historiati z vsemi potrebi, mi i podatki (o na st.mkii, organizaciji, reorganizaciji in evemtuelni tiki nihi ustvarjalca). Nadalje sla navedem najstarejša in najmlajša letnica gradiva v okviru fonda, količina gra liv.i, pripomočki za npnrabn, vsehina ler po potrebi opnnihe kjer se nahaja opozoril» glede posebno;;! i poranicz.nih f»ndov. Krajevno kazaln, ;ezna)ii spremenjenih kr,revnih imen ter navedha publikacij, ki jih je izdal /.godovinski arhiv v Celju zaključujejo puh!ik:t-jijn. Dobr»došla bi bil* verjetno I udi navedha bibliografije delavcev, ki so bili in so zaposleni v Zgodo
Vodnik po fondih in zbirkah PokiajinsKega arhiva v Novi Gorici. Nova Goric? 1997
Ob 25 demie, ^ukrajinskega arhiva v Novi Gorici in MMetnici priključitvi Primorske k matični domovini, smo raziskovalci, ljubitelji zgodovine in drugi uporabniki dobili v r»ke pregled pisne kulturne dediščine severn»primorskega območja, ki j« ie v 25 letih zbral hik raj irski arhiv v Novi Gorici
Vwlnik »hse ga 264 strani, na kalerih jc poleg nvodnega poglavja še sedem poglavij. Najprej jc u.Crp un prikazan razvoj arhiva seznamom publikacij, k jih jc arhiv izdal in : seznamom zaposlenih v letih P_>66 do M'97, Sledijo "'Napol k i za nporabr «odrika 1er drugi nasveti za uporabo arhivskega giadiva", k vsebujejo v ovodneni delu podatke o zakonskih osnovah za izdelavo vodnika in o sesti' i vodnika s po-niočjn ptogr,miški ga paketa "Armida", v nadaljevanju pa jc opisana sestava potlatkov za vsak fond j/.irrtnu zb.rko, krajevno kazalo in splosna puiasr'ta o pogojih uporabe nrlnvskegi) gradiva. Osrednji del vodnika je pregled po fadmli in zbirkah pokoli 20001 m), Klasifikacija fondov ir, zbirk upošteva nedavna prizadc vanja Arhiva RS po enotni klaàlikaeiji fondov in zbirk v arhivih. Od vseh klasifikac kai ;ih je bilo v vodnikih na slovenskem do sedaj, se mi zdi ta klasifikacija najboljša. Manjka splošni pregled zakonskih osnov posameznih vrst institucij -n to je edina pomanjkljivnsi tega v»dnik;i Za pretežni del usivarjalcev so takšni pregledi že napisani in nam vsem dobro znani, odiod morda raziinicnin, zakaj teh pregledov ni. Toda Pr. morska ie specifični) pokrajina v Sloveniji in le na Pri-iimrskcm hranijo fonde ustvarjalcev, k t jih ostali del Slovenije nt pozna zaradi državnopravnih ok-'irov, v kalerih so bili )leli Primorske skozi stoletja, fondi so Slev)lčcni zato. daje lahko uporabljati "krajevno kaza lo fondov in zbirk". Na ta način nimamo samo vpo gleda v fonde i/, določenega kiaja, ampak imamo v kazalu podatek o kraju! ki se poiavljanja čez. ccloini prtgled f)md»v (po iii))jem mnenju je takšno kazalo boljše nd preprostima kazala f)in)lov po k raj i 11). K mrtdnjonii )lelu vo)lnika spadata S; izbor "Virov in litcraliirt". 1er "Okrajšave in kratice", ki so bile upo rabljene pri sestavi seznama Tondov. Povzetek jc napisan v slovcnsčim, Angleščini, nemščini in italijan
272
Occnc in poročila o [Aihliknciinli in razstavah
ARHIVI XX 1997
ščini.Vodnik jc j>opcsircn z barvnimi folograir.ami ter lično in pregledno izdelan. Samo želimo r,i lahko, da bi nač-ii arh;vii o izdaji vodnika na zgoščenki ozimna na spletnih straneh zaživeli v najkraj.icm možnem času.
Ž/irkn Bizjak
Registraturni načrt za namastniStvo in okrajna glavarstva na Kranjskem, za
objavo pripravila in prevedla Oiga Pivk, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1996, redak iorica dr. Ema Umek, Tiskarna KURIR Ljubljana, naklada. 200 izvodov, 70 strani
Arhivisika Arhiva Republike Slovenije Olga Pivk jc prevedla v slovenščino in pripravila za objavo Regislralnrs-Plan fiirdie Staalbalterci tmd (lic Bczirks hauplmannscliaflcn in Krain, ki jc izšel tela 1851 v Ljubljani kot pripomoček za enotno sistematično razvrščanje oziroma arhiviranje spisov na podlagi vsebine Veljal jc za Iclo poprej ustanovljeno Namcsi ništvo v Ljubljani kol najvišjo državno upravno oblasi v deželi in za podrejena okrajna glavarstva kol nr.-nižja dr/avna oblastva. Nova upravna oblastva. na stab po leiu i 848, so no ta način poenotila pisarniško poslovanje, ustvarila pognjc za hitro in pravilno rcfcvanje ter arhiviranje zadev m nkrsti olajšala delo državnim uradnikom pr* namc-slništvu in okrajnih glavarstvih, Za Nameslništvom v l,|ubljani je isti rcgL siralurni načrt vse do leta I9J8 uporabljala tudi Deželna vlada zr. Kranjsko, na kar p? v naslovu publikacije ledaj ri mc glo bili pesebej opozorjeno.
Sis.cmalične razvrSČanjc arhivskega gradiva po vsebini na pcdlagi sicer razhčn.b rcgistralurnih načrtov v kombinaciji z vlcžnim zapisnikom oziroma bolj poznanim pod imenom dclo"odnik jc za ccntralnc urade na Dunaju, kaicor tudi za vsa državna in avtonomna deželna oblastva na Kranjskem /nafc.lno žc od srede 18. stoletja pa do leta 1918, ko so na splošno prenehali uporabljali način odlaganja rešenih zadev po snovi. V prvi polovici 18 stoletja jc kranjski stanovski registrator Karel Zaifrid Pcrizhofičr zaccl po snovi preurejati tudi starejši del spisov kranjskih deželnih stanov, skupaj z Viljemom Hcilom pa sla sredi 18. stoletja po snovi preuredila gradivo tedaj ukinjenega Kranjskega viccdomskcga urada V obdobju Stare Jugoslavije se jc rcgisiraturni načrt obdržal le pr. upravnih oddelkih velikega županstva mariborske in ljubljanske oblasti Id Banskc uprave Dravske banovine cclo tja do let.? W45. Razvrščanje gradiva po viebini je po letu 1923 značilno tudi za upravne organe na slovenskem ozemlju, priključenem Italiji, znova pa so ga uvedli (udi Nemci p i okupacijskih upravnih organih na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem m-jd 1941 in 1945, Ljud'ka oblast v Socialistični rqiub'iki Sloveniji ga jc znova uvedla nn upravnih organih šele z letom 195(i. Takšen sisicm velja ludi /.a državne upravne organe i nI organe lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji od leta 1994,
pri čemer jc treba poi darili da klasifikacijski nam za razvršianic zadev od ledij ni enoten in je p repu še en posameznim organom. Zaradi zelo različnih pristoj nosti, nalog in funkcij Icli organov jc to nujnost, ki pa imr tudi velike slabosti.
In zakaj je sedaj potreben prevod in ponatis enotnega registra!urnega načrta rz !cta 1851?
Nedvomno bo načrt koristen pripomoček arluvi-slom pri nadalinji strokovni obdelavi arhivskega fenda Namcslništva v Ljubljani v Selili 1851 dr, 1854 in 1860 dc 18M ter fonda Deželne vlade za Kranjske od 1854 do 1860 in od 1861 pa vse do propacia avstro ogrske moTiarliijc leta 1918. Poleg tega ka?.c na podlagi enotnega registraturnega načrta obnoviti pivolno ureditev štcvilniu ohranjenih fondov okrajnih glavarstev na Kranjskem, ki so načrt uporabljala od lela 1853 pa do 19i8, nekatera pa tudi nekrj let dalj. Načrt se pri okrajnih glavarstvih ni uporabljal le v letin od 185d do 1807, ko so namesto njih mešani okrajni uradi poslovali po posebnih navodilih pisarniškega posk vanja. Posebno vprašanje jc ludi, kolik" so posamezna okrajna glavarstva načrt tekom !ct modif icirala oziroma dopolnjevala, saj so jim predpisi to dovoljc vali.
Na drugi strani pa naj bi bil objavljen enolcn rcgislralurr' načrt ludi eden od osnovnih infrrma-cij.sk h pi 'jomočkev laliko hi ga imenovali tudi vodnik, za znanstvenoraziskovalne in študuske potrehe, saj nudi uporabnikom, prcdv.xm /godovinaijcm, temeljni pregled naci vsebino fondov deželne m okrajne državne »prave na Kranjskem za obdobje xl 1851 do konca prve svetovne vojne 38 »lavnih snov-n n skupin, inicncvanin fascikli, ki sc razdeljena na večje ali manjše število podskupin oddelkov, skupaj z abceednim kazalom stvarnih gc: cl nudijo izčrpen pregled nad številnimi temami oziroma zadevami, ki jih jc najti v arhivskih londih za najrazličnejša raz-ikovanja. projekte, študije, seminarske in diplonrkc naloge s področja zgodovinopisja. Za ilustracijo v kazalu pod črko R najdemo naslednja gesla: rabe'j, raroeclniki, razredni davek razsvetljava mest, rečna policija, reke, regulacija ribolov, rojstva ■ izkazi, rokodelstvo, roparji, roparske tolpe kraje, roparske živali nagrade zanje, rudarski uradi, rudarstvo in rudnik Idrija.
Nenazadnje jc enoten registraturni načrt llahko tudi dober zgled današnji državni upravi .n lokalnim skupncsiim, kako uredili ta vprašanja enotno vsaj /a upravne enote ter nova inesla in občine. Le tako bosta nova slovenska drža"na uprava in lokalna samouprava lahke dosegli cilj, ki sta si ga leta I9y4 zastavili v Uredbi o pi arniškeni poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradila (Ur.l. RS. št. 72/94, popravek št. 2/94). Zapisan so, da jc vsako delo upravnih organov treba dokumentirali / ustreznimi zap.si, ki jih jc potrebno evidentirali in klasificirali po vsebini na pcdlagi klai itika:ijSkega naeria, tako da jc delo kasneje mogoče pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, dokazovali dejstva in ohianiti zap se ko; kulturno dediščino,
Vladimir /.umer
i