Odkrita beseda Niti besedice zgražanja ali obsodbe ali protesta nismo mogli zaslediti kadar koli so bile doslej vržene bombe na naše ustanove v niti eni številki italijanskega nacionalističnega in šovinističnega tiska, ki predstavlja glas tržaških sekcij tako imenovanih ((italijanskih demokratičnih strank». Takšno stališče pač ni mogi0 pomeniti nič drugega kot to, da so se omenjena glasila in tisti, čigar glasniki so oni, s terorističnimi nočnimi atentati na tihem strinjali. No, ena izmed zadnjih dveh bomb pa je bila namenjena predsinočnjim tudi sedežu ZVU. Zdi se. da je bil prav to vzrok za nekaj svojevrstnih protestnih skromnih vrstic, ki jih objavlja v tej zvezi demo-krščanshi popoldnevu,k« Uiti, me Notiaie« pod nosiovom; «Provocatori o pazzi?« Pripominjamo pri tem. da jutranje demokrščansko glasilo uGior-nale di Trieste» m smatralo za potrebno obsoditi ponovnega terorističnega atentata in spada torej njegovo poročilo v vrsto tistih poročil, ki smo jih omenili zgoraj. Demokrščan-ski novinarji so očitno čakali navodil svojih strankarskih voditeljev, ki so v omenjenem včerajšnjem popoldanskem protestu povedan končno svo-o odkrito besedo, kaj pravzaprav o zločinskih atentatih sploh mislijo. Takole pišejo med drugim,- «Namen bomb navaja na predpostavko, da je dejanje narekoval neki politični namen; nenadnost dejanja, absolutno pomanjkanje psihološke priprav«, navaja na misel, da so njegovi izvajalci ali norci ali pa provokatorji.« Torej 'v tem grmu leži zajed Z drugimi besedami; pri dosedanjih terorističnih zločinskih nočnih atentatih je najbrž demokrščanski tisk videl vsakokrat «psihološko pripravo)) in se mu je torej vsak dosedanji atentat zdel najbrž zaradi tega popolnoma. «v redu«. Vendar pa se zdi, da se skuša demokrščanski odkritosrčni novinar že vnaprej zavarovati pred kakršnim koli ((slabim tolmačenjem« besed o Pomanjkanju «psihološke pripraven in svoj članek nadaljuje s sle. dečimi besedami; «V izogib slabega tolmačenja, pojasnjujemo takoj izraz «potnanjkamje psihološke pripraveza razliko od ostalih-razdobij nedavne preteklosti-, ko so nepTeudarrui in od poli. tičnih strasti zagreti posamez. niki metali po mestu bombe, je danes, splošni položaj zelo miren, noben močno razburljiv čimitelj ne drži prebivalstva v razburjenosti, nikakršna časopisna kampanja — v naišib časopisih in v nasprot. tuh časopisih — ne more opravičiti narave izvršenega dejanja.« Kaj to pomeni? To pomeni, da demokrščansko glasilo italijanskega šovinizma v Trstu odkrito na posreden način pri-znava, da je iredentistično časopisje za vse dosedanje zločinske teroristične bombne atčntate pripravljalo njih tako imenovano ((psihološko pri. pravo«. In vsakokrat, ko je prišlo do atentatov, proti katerim t0 časopisje » smatralo za potrebno protestirati, so biij ti atentati posledica prav teh šovinističnih časopisnih kampanj. V tem je tudi vzrok, da to časopisje proti atentatom ni protestiralo. Zdj se, da nočni uredniki pri jutranjem demokrščanskem glasilu niso bili takoj na jasnem glede te «časopisne psihološke pripre. ve», ozir. so bili prepričani, da je takšna priprava bila izvršena. Po včerajšnji obrazložitvi demokršč&nskega popoU dnevnika pač ne moremo napraviti drugačnega zaključka. Nastane sedaj le vprašanje, ali morda le ni bila tudi tokrat takšna psiho loška priprava izvedena morda prav s strani istega demokrščanske-ga popoldnevnika, ker se po drugi strani zdi, da morda glede tega v obeh uredništvih tržaških demokrščanskih dnevnikov niso istega mnenja, sicer bi hfti proteste objavili v obeh dnevnikih. Mislimo pri tem na tisti članek, v katerem se je nedostojno podtikalo, da so «titovcin začeli z «aneksiomstično» «balkansko« politiko ob priliki pripravljanja predvolivne kampanje za občinske volitve, čeprav je jasno, da gre zgolj za poudarjanje borbe za samostojnost tržaškega mesta, pri čemer je bilo točno povedano, v čem naj ta samostojnost obstoji. Dalje: nenehna kampanja laži in obrekovanja proti ljudski oblasti cone B in FLRJ; objavljanje neštetih protestov in razburjanje zaradi pomanjkanja uveljavljanja italijanskih zakonov v coni A, podaljšanja mandatne dobe bodočih občinskih svetovalcev od 2 na 4 leta, s čimer naj bi bila odložena za to dobo ponovna priključitev Trsta k Italiji v smislu tristranske izjave; pret-nja, da se zaradi tega itatijan-,ske nacionalistične vranice volitev 'ne bodo udeležile itd. itd. — bi se kaj lahko prištevalo med ((psihološko pripravo)), Ici po demokrščanskem mnenju najbrž opravičuje teroristične atentate. Pa še eno vprašanje nastaja ob vsem tem odkritem tolma-čenju vsega dosedanjega metanja bomb v Trstu s strani «nepreudarnih in zagretih posameznikov«. To vprašanje se glasi; morda pa le ne gre za «psihološko pripravo» zločinskih atentatov zgolj in samo preko časopisja in njegovih kampanj, temveč se taksna priprava vrši morda tudi v drugačnih oblikah in na drugih mestih? Zato bj bilo prav, da bi nam demokrščani raztolmačili tudi te oblike in načine psihološke priprave• za kar jim bomo prav tako hvaležni kakor smo jim hvaležni za odkrito besedo glede časopisne kampanje. Kakšno vrednost pa imajo spričo vsega tega besede protesta demokršicanskega po. poldnevnika ob korjcu njegovega skromnega člančiča, naj presodi čitatetj sam. Pri’ tem bi pripomnili k izrazom; «dop-piamente idioti — doppiamen-te idioti e criminali...« p, to, da so zločinski nočni atentatorji in tisti, ki so jih poslali v prvi vrsti zločinci, ker v takem primeru označba idiot zveni kot nekakšno opravičilo posebno če se postavi na prvo mesto. No, pa saj tudi to sledi logično iz odkritega de-mokrščanskega razlaganja psihološke priprave terorističnih atentatov. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 17. februarja 1951 Steel Corporation«. Delničarji bodo danes v kompenzacijo prejeli vladne državne vrednotnice, ki bodo v ta namen izdane. Znano je. da so na podlagi zakona vse družbe, kj proizvajajo nad 20.000 ton jekla ali surovega železa ali Pa izkopljejo nad 50.000 ton železne rude, nacionalizirane. Pod ta zakon ne pride samo eno podjetje in to je britanski Ford s Dagenhamu, ki je podružnica ameriškega Forda. Zakon namreč izključuje vse družbe, katerih «glavni posel je avtomobilska proizvodnja«. Samo Ford, ki proizvaja 220.000 ton surovega železa letno, je v takem položaju. * # * Dvanajst ur po zaključku razprave o obrambi v spodnji zbornici je Churchill skupno z 5 drugimi konservativnimi poslanci predložil resolucijo proti zakonu, ki pooblašča investicije za vladni načrt za pridelovanje podzemljskih orehov v Centralni Afriki. Attlee je danes obiskal Bevina in je izjavil, da se je njegovo stanje zelo izboljšalo. Laburistična večina v parlamentu se je znižala na sedem glasovi ker je bil pri dodatnih volitvah v Bristolu izvoljen konservativni delegat. ffir?alno PbHtiko in v «o,- n,, ,iTo pripraviti, da bo laže sledil uresničenju vseh njihovih bodočih načrtov. Da so naše trditve resnične, nam dokazuie že vse nadalinje delovanje omenienih voditeljev ki niso v vsem t m času sprožili niti er.e same sindikalne borbe, katore cilj bi bil konkretno tobclišanje življenjskih in delovnih pogojev tržaških de’avcev, temveč so bil; nasprotno pripravljeni na kakršenkoli kompromis z delodajalci, pa četudi je ta predvideval le malenkostno izboljšanje dosedanjih težkih pogojev. Lahko torej trdimo, da se položaj v bistvu prav nič ni spremenil, tržaški delavci živijo danes v enakih in morda še težjih življenjskih pogojih, kot pred letom dni. le s to razliko, da so lahko še pred letom dni upali, da se bo stvar rešila, medtem ko smatrajo delodajalci tedaj, po vseh ((borbah« tukajšnjih sindikalnih organizacij, vsa sporna vprašanja že za «rešena» Pred dnevi so nekateri lokalni časopisi javili, da sta od- Zakaj. ZAKAJ ti na obmejni že-'znižv.i po t ji v Dragi clvil-a edicija ob prehodu v Ju-oslavijo vs^kikrat pr isne a rotno dovolilnico velik ečat? (Ijo kmalu doma ? šla predstavnik Delavske zbornice Novelli in predstavnik E-notnih sindikatov Radich v Rim na pogajanja o vprašanju premične lestvice. Njihova navzočnost na teh pogajanjih pomeni, da bodo tam sprejeti sklepi avtomatično veljavni tudi za Tržaško ozemlje, kot je bilo to že storjeno za ukrep o ustanovitvi notranjih komisij na našem ozemlju. Nihče torej ne bo spraševal tržaških delavcev, če bodo s pogoji, sprejetimi na teh pogajanjih, zadovoljni; o tem bosta odločala samo omenjena »sindikalista)). Kaj naj tržaški delavci pričakujejo od takšne «sir.dikalne borbe». Ali lahko takšna «bor-ba» reši vprašanje povišanja mezd, vprašanje brezposelnosti, povišanja pokojnin, nastavitve mladih delavcev itd.? Kaj naj na primer pričakujejo tudi pristaniški delavci od «uspehov» takih pogajanj, ki jih rešujejo Radich in Novelli daleč od Tržaškega ozemlja, kjer živijo delavci v posebnih pogojih, kjer imajo delavci še tisoč in tisoč vprašanj, ki bi jih morali rešiti? Toda voditelji omenjenih sindikalnih organizacij kot tudi voditelji nekaterih pristaniških družb imajo danes vse kaj drugega po glavi kot pa reševanje vprašanj, ki so življenjske važnosti za pristaniške delavce. Njih naloga je danes, da z lažnimi protesti in ogorčenimi pismi prikažejo pristaniškim delavcem svojo vlogo pri izvedbi ukaza štev. 21 vojaške bila. Omenjenemu ukazu so sledile sicer skupščine in seje, toda rezultat teh je bilo le klavrno protestno pismo, ki predstavlja vse «ogorčenje» in «jezo» pristaniških delavcev. Nič čudnega ne bi bilo, če bi Radich in Novelli s svojega potovanja v Rim prinesla tržaškim delavcem še kakšna druga «izboljšanja» poleg seveda že rešenega vprašanja glede premične lestvice. Tako bi se lahko r.a primer zgodilo, da bi bili tržaški delavci deležni kakšnega novega «poviška» plač, takšnega na primer, kot so ga dosegli v lanskoletni februarski stavki, ki je znašal komaj 43 lir dnevno (in še za izplačilo tega so se morali delavci sedaj ostro boriti). Dolžnost in naloga tržaškega delavstva bo preprečiti tem vo. diteljem omenjenih sindikalnih organizacij, da izpeljejo svoje načrte, ki so v popolnem nasprotju z interesi delavskega razreda. Tržaški delavsk; razred mora preprečiti, da bi raz. tako imenovanih sindikalistov takoimenovanih sindikalistov mogla še nadalje škodovati interesom vsega delavstva ter služiti nasprotno interesom delodajalcev. Razredni sindikat, ki je sindikat vseh delavcev in zahteva od svojih članov edino to, da so kot delaVci res pripravljeni boriti se za interese delavskega razreda, mora predstavljati osnovo za ponovno obnovo sindikalnega gibanja delavcev Tržaškega ozemlja tpr s tem tudi silo, ki bo lahko vodila trža Za spoštovanje pravic gospodinjskih pomočnic Pred dnevi smo prav slučajno prisostvovali pogovoru dveh gospodinjskih pomočnic, ki sta se srečali v tramvaju. Iz pogovora. smo sklepali, da sta se bili domenili, da preživita nedeljsko popoldne skupaj, pa ene izmed njiju ni bilo na določeni sestanek. Ta se je svoji prijateljici opravičevala, češ da ni mogla z doma, ker je imela njena gospodinja obiske in si pri tolikem delu sploh ni upala prositi za dovoljenje. «Pa pretekli četrtek te tudi ni pustila z doma» je vpraševala prva. «0. saj bi me bila pustila, pa nisem vedela, kam bi šla in tako sem ostala doma«, se je opravičevala druga. «Ne bodi neumna in ne de- uprave v vse drugačni in ne-t ški delavski razred v njegovi dolžni luči kot je pa v resnici | vsakdanji borbi. DRilMSM SKUPIM Z OPČIN bo uprizorila v nedeljo 18. februarja 1951 ob 16. uri na KONTOVELU Golievo štiridejar.ko Vabimo k številni udeležbi. Cisti izkupiček bo v korist Dijaške Matice. laj več takih «uslug», je spet nadaljevala prva pomočnica, »gospodinje sj prav rade takih uslug navadijo in kar je danes samo še usluga, postane jutri že navada. In če ji drugič takšno uslugo odrečeš, ti tako zameri, da ji še dolgo potem ne prideš v milost. Da bi ti take usluge plačala, ji seveda še na misel ne pride. Jaz delam popolnoma drugače. Kadar je moj svobodni dan ali večer, ta- Od tu in tam nam pišejo ie v Prečni ,08 SEMEC iz Sv. Križa. :k, ki je imel tako imeno-o »modro bolezen» Prof. * p S uici ga je operiral in Sv. Križu čakajo, da ga moljenega zopet pozdranrijo V tvoji sredi. Sinoči so se zbrali v Prečniku nekateri domačini na kmečko posvetovanje, ki ga je organizirala Kmečka zveza. Zastopnik KZ je govoril o delovanju in nalogah Kmečke zveze, ki zastopa naše kmete, brani njihove interese ter je že mnogo koristnega napravila za naše ljudi v enem letu obstoja. Vsi so prišli do zaključka, da je nujno in koristno, da se vsi naši kmetje ne glede na politično pripadnost združijo v svoio stanovsko organizacijo, da bodo tako laže branili svoje koristi. Tov. Janko Furlan je nato še omenil razne probleme našega kmetijstva, navzoči domačim pa so povedali svoje težave in potrebe svoje vasi. Kakor po nekaterih drugih vaseh v nabrežinski občini, imajo tudi v Prečniku jusarsko zemljišče. vaščani pa se pritožujejo, da se jim godi v tem pogledu krivica, ker nabrežinska občinska uprava ne upošteva pravice vasi do jusarske samouprave. Ker je ta zadeva y nabrežinski občini na dnevnem redu in je nujno, da se uredi čimprej, bodo tudi v Prečniku izvolili jusarski odbor, predložili ga bodo v odobritev pristojnim oblastem, da bo upravljal jusarsko last, ki je večinoma gozd, a so ga Nemci skoraj vsega posekali med vojno. Predvsem oo moral ta odbor zahtevati plačilo odškodnine, za škodu, ki so jo Nemci napravili s sekanjem gozda, po-skrbetj pa bo treba tudi za novo pogozdovanje itd. V Prečniku bi potrebovali tudi novih trtnih sadik, to je takih. ki bodo uspevale na naši kraški zemlji, semenskega krompirja itd. Kar se pa tiče nujnih vaških potreb, je treba v Prečniku postaviti javno razsvetljavo v vasi, vsaj tri žarnice. V Prečniku imajo namreč že električno luč, ker so si jo že pred leti sami preskrbeli, občinska uprava pa bi morala čimprej postaviti po vasi javno razsvetljavo, ker imajo v Prečniku iste pravice kot druge vasi, kjer je že luč in javna razsvetljava. Med diskusijo so govorili tudi o drugih zadevah in osebnih problemih, za katerih rešitev se bodo obrnili čimprej na Kmečko zvezo in kdor še ni, bo postal njen član. Neka domačinka je tako pripomnila ob zaključku sestanka; ((Skoda, da nisem tega vedela bi hila prihranila toliko poti po raznih katastrskih in drugih uradih ter pisaniah v Trstu in Tržiču«. Jz Ricmanj Zakaj ni na avtobusih slovenskih imen naših vasi V našo vas vozi iz Trsta avtobus podjetja Ferjančič - Fe-riar.i. Toda s sedanjim vozilom nismo prav nič zadovoljni, kw ie v slabem stanju. Večkrat se med vožnjo ustavi, pa tudi no. traniost ni prav lepa, zlasti glede čistoče. Pa ni samo to. Lastnik avto. busa, čeprav je Slovenec, ni dal napisati na sv°l avtobus, ki vozi v popolnoma slovenske kraje, slovenskih imen naših vasi Kaj še čaka g. Ferjančič? Pravico imam0 zahtevati od vsakogar, da spoštuje« imena našinivasi, to pa še zlasti od Slovenca in podjetnika, ki jma od naj dobičke. Tudi na voznih kartah naj bodo dvojezični napisi; uslužbencem, šoferjem in sprevodnikom pa priporočamo, na-j se ne sramujejo svojega jezika Iz Doline Seja Ljudske fronte za dolinski okraj Ob polnoštevilni udeležbi je bila v četrtek v Dolini seja Ljudske fronte za dolinsko občino. Na dnevnem redu je bilo poročilo o politično-gospodarski situaciji v občini, nato pa se j.e razpravljalo o nujnejših gospodarskih in drugih vprašanjih, ki so ostala nerešena zaradi nezadostnega zanimanja občinske uprave. Številni problemi življenjske važnosti za občane so obtičali nerešeni, na mrtvi točki Tako je z borbo za enakopravnost jezika, zato se ni čuditi, da se upa kmečki inšpektorat pošiljati italijanske predavatelje slovenskim kmetom, kot se je to dogodilo v Boljuncu z izgovorom, da ne razpolagajo s potrebnim številom slovenskih strokovnjakov itd. Prisotni tovariši iz Boljun-ca so poudarili, da ne gre za pomanjkanje slovenskih strokovnjakov ker jih mnogo poz-znajo, ki bi lahko predavali; pač pa gre za načrtno poitalijančevanje. Zato je dolžnost občinske uprave, da se temu upre. Zelb so zaskrbljeni lastniki zemljišč v industrijski coni zaradi izredno nizkih cen, ki se uveljavljajo pri razlaščanju. Vsi so poudarili nujnost združitve vseh kmetov v strokovni organizaciji; Kmečki zvezi. Po drugi strani pa je dolžnost občine, da se aavzame in ščiti tudi v tem pogledu interese svojih občanov. Sprejeti so bili številni sklepi za rešitev važnejših vprašanj, nato pa so sklenili, da bodo odslej seje pogostejše prav glede na to, ker sedanja ko-minformistična občinska upra- Danes ob 18. uri bo v galeriji »Scorpione« otvoritev umetniške razstave. Kipar Sigfrido Maovaz bo razstavljal zanimivo zbirko svojih del. va zanemarja življenjsko važna vprašanja občanov, ki pa jih je treba rešiti v nacionalnem in gospodarskem interesu vsega prebivalstva dolinske občine. Nenadna smrt na cesti Včeraj dopoldne °b 9-30 so peljali v mrtvašnico splošne bolnice ter postavili na razpolago sodnim oblastem truplo Josipa Živca, stanujočega v UL Sončim 13. Nesrečnega Živca, ki je bil rojen pred 45 leti v Zgoniku, so pobrali mrtvega ob 7.20 zjutraj nekaj korakov stran od njegovega stanovanja. Kakor je pokazala zdravniška preiskava, je umrl zadet od kapi in to v trenutku, ko se je z vrečo orodja na rami napotil na delo. Žeparski podvig Včeraj popoldne je 42-leuii mehanik Giordano Cantarutti iz Ul. Mauroner 12 javil policiji, da mu je okrog 18. ur«, ko se je vozil v filobusu »L«, neznan žepar izmaknil denarnico. Okradenec je imel v denarnici 14.000 lir in osebne dokumente. Policija je uvedla preiskavo. Skodelica kave To ru skodelica kave iz Cankarjeve črtice, marveč ona druga, ki jo je 45-letna Marija Scarabot treščila v glavo svoji .-»(stanovalki 34-letni Mai iji Matosovich iz Ul. sv. Frančiška 14. Povzročila ji je s tem nerodno rano nad desno obrvjo, zaradi česar se bo morala Ma-losovicheva zdraviti najmarrj teden dni. Zadeva je imela opisani zaključek seveda šele potem, ko sta se ženski pošteno skregali in si povedali druga drugi vse ono, česar se človek pri dobri volji običajno ne do-i misli. Vsakodnevne nesreče Petindvajsetletni uradnik Stel-lio Polenghi iz Ul. Aifieri 7 si je med delom na parniku «Bru-ciatutto« iztrgal noht sredinca na desni roki. Z reševalnim avtomobilom RK so ga prepeljali v splošno bolnico in mu nudili pivo pomoč. Polenghi bo o-zdravel v 10 do 12 dneh. Pri varjenju cevi v lesnem skladišču se je nevarno opekel, po desni roki 27-letni varilec Amatore Pascolat, stanujoč v Ul. Trieste 49. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v splošno bolnico, kjer so ugtovi-li, da se bo moral zdraviti 12 do 20 dni. Desno zapestje si je poškodoval z mizarskim dletom 28-letni Bruno Vilmar, stanujoč pri S M.M, zgornji 205. V splošni bolnici, kamor so ga prepeljali, so mu obvezali roko, o se bo moral vseeno zdraviti nekaj nad teden dni. Proti večeru so sprejeli v ki-mrgični oddelek tukajšnje bolnice 9-letnega Marija Terčona z Repentabra, stanujočega na Proseku št. 2. Dečko ima več nevarnih poškodb na desnem stegnu in lažjo opeklino na desni roki. V bolnico so ga pre. peljali z reševalnim avtomobilom RK. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. Kakor je Terčon pripovedoval v bolnici, je s 15-letnim bratom nabiral drva za kurjavo na bližnji gmajni, kjer sta našla granato. Z nevarnim orožjem P3 sta ravnala tako neprevidno, da je eksplodiralo in mu povzročilo opisane poškodbe. krat hočem biti res svobodna. Ce nimam kam iti, potem pač kaj čitam. Toda prosta hočem biti. No če bi videla, da je prav sila, bi seveda pomagala, a da bi to potem postala navada — ne. tega nočem«. «Veš. moja gospodinja je zelo dobra z menoj in bojim se, da bi mi zamerila takšn,, ravnanje. kakršnega mi ti svetuješ. Ce bi morala iskati novo službo, bi mi bilo zelo težko, ker sem se te komaj privadila. Toda za prihodnjo nedeljo se lahko zmeniva: če ne bo prišlo kaj vmes. se lahko vidiva«. Ena izmed gospodinjskih pomočnic je izstopila in s tem ie bilo tudi pogovora konec. V zvezi z omenjenim pogovorom je vstal pred nami ponovno problem gospodinjskih pomočnic ki jih lahko upravičeno smatramo za eno najbolj zatiranih in izkoriščanih kategorij delavk, za katerih pravice in interese se niti sindikalne organizacije ne morejo boriti, ker gospodinjske pomočnice namreč nimajo svojega sindikata. 2e večkrat je bilo postavljeno vprašanje najti način, kako sindikalno povezati tudi gospodinjske pomočnice; glavna ovira pri rešitvi tega vprašanja je bilo vedno pomanjkanje nekakšnega združenja vseh gospodarjev, s katerim bi se lahko sindikalne organizacije pogajale ter cd katerega bi lahko zahtevale spoštovanje sprejetih določb v korist gospodinjskih pomočnic. Kolikor je nam znano, bi morale imeti pri nas gospodinjske pomočnice vso pravico do enega prostega večera v tednu (navadno v četrtek zvečer) ter do prostega nedeljskega popoldneva. Uživajo vse gospodinjske pomočnice, ki jih je v Trstu okrog 3000, to pravico? Mislimo, da ne. Seveda je tudi to odvisno od gospodarja oziroma gospodinje. Marsikatera gospodinja se zaveda, da je tudi njena gospodinjska pomočnica svoboden človek, ki lahko razpolaga s svojim prostim časom, zato ji te pravice ne odreka, za kar :i je pomočnica vedno zelo hvaležna. Se večje je pa število takšnih gospodinj, ki sicer vedo da bi morale tudi njih pomočnice imeti prost večer in nedeljsko popoldne, Pa jam je mnogo ljubše in bolj ugodno, če na to «pozabljajo» ter z izgovori j’ neizvršenem delu ali podobno, zadržujejo svoje pomočnice doma. Marsikatera gospodinja, ki sicer privoli v to, d!a ima njena pomočnica v nedeljo popoldne prosto, se izgovarja, da je ne pušča ob večerih z doma samo zaradi tega, ker je dekle še mlado in bi lahko zašla v slabo družbo. Ce še ve, da ima pomočnica morda svojega zaročenca, jo svari c«to na ta način, da bi bil tudi on nezadovoljen, če hi vedel, da hodi ob večerih sama z doma. Pri starejših pomočnicah uberejo drugo taktiko; te P° njihovem niso več potrebne nobene zabave in s£ tako lahko, na ljubo delu, odrečejo svojim prostim večerom. V začetku je gospodinjski pomočnici težko, potem pa v borbi za vsakdanji zaslužek pozabi tudi na to krivico, pozabi na to, da je tudi ona svoboden človek, ter se posveti popolnoma delu, za katerega prejme komaj toliko, da si lahko od časa do časa privošči novo oblekco ali čevlje, ali pa pošlje kakšno malenkost svojim staršem. Iz tega, kar smo do sedaj povedali, je jasno razvidno, da imamo med gospodinjskimi pomočnicami take, ki se svojih pravic zavedajo in se za spoštovanje teh tudi borijo; imamo pa prav gotovo še večje število takih, ki so prišle v službo popolnoma mlade in neizkušene in so se bale zameriti svoji gospod-inji takim se zdi, da jim gospodinja napravi že veliko uslugo in milost, če jih pusti proste ob nedeljah popoldne. Ob delavnikih zvečer se sploh ne upajo prositi, da bi lahko šle z doma, ker se bojijo jeze in očitkov. Dokler bo število takih ^spodinjskih pomočnic še veliko, je seveda zelo težko predvidevati rešitev tega tako perečega problema. Na vsak način bi bila naloga razredne sindikalne organizacije, da prouči tudi to vprašanje in skuša pomagati pri izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev vseh gospodinjskih pomočnic na našem ozemlju. Da bo borba za rešitev tega problema uspešna, morajo v tej sodelovati tudi vse gospodinjske pomočnice, kj morajo zahtevati spoštovanje svojih pravic in interesov. Zasluženi pokoj sodnijskega zapisnikarja Po skoroda polstoletnem službovanju se je včeraj uradno poslovil od sodišča in se umaknil v zasluženi poikoj 70-leitni sodffid zapisnikar Fra/ncesco Pa-temo, ki je v poslednjem času stal na čelu stanovskim tovarišem kot šef-zapisnikar prve stopnje. V imenu sodelavcev in predstojnikov sf, j e od njega poslovil predsednik tukajšnjega sodišča Santomaso ter mu v priznanje za dolgoletno vestno službovanje izročil v dar ličn0 spominsko posvetilo in radijski sprejemnik. Sindikalni sesH na Proseku Včeraj zvečer so se sestali na Proseku delavci, zaposleni pri raztovarjanju lesa, ki so včlanjeni v Enotnem razrednem sindikatu za mešano stroko. Sestanka se je udeležilo veliko število delavcev, ki so z zanimanjem sledili poročilu o celotnem položaju tržaškega delavskega razreda ter o nalogah, ki jih mora ta v bodoče rešiti. Po končanem poročilu so navzoči izvolili odbor, ki ga sestavlja pet članov, katerega dolžnost bo ščititi interese delavcev, zaposlenih pri raztovarjanju lesa na Proseku. Ob koncu sestanka so se navzoči obvezali, da bodo storili vse, da povečajo vrste članov razrednih sindikatov, ki bodo lahko tako še z večjo odločnostjo vodili borbo za obrambo pravic in interesov delavskega razreda na našem o-zemlju. Seja conskega »pravnega svela Na zadnji seji conskega upravnega sveta so se obravnavala razna administrativna vprašanja, ki so bila vpisana na dnevnem redu. Med temi j.? bil odobren odlok tržaškega pokrajinskega urada, da se izvrši izprememba v proračunu za leto 1951 za zidavo 36 stanovanj za nameščence, ker je ZVU zvišala svoj prispevek od 50 odst. na 56 od?t. Odobren je bil tudi odlok, s katerim bo otroška menza, ki jo je prlpremila Antitu-berkulozna zveza v Ul. Ponda-res 23, v letu 1951 v režiji pokrajinskega urada. Cene, ki jih je tržaška občina določila za uporabo kopalnic in prh po članih športnih društev ob prilikj tekem na občinskem stadionu v Ul. Val-maura, so bile odobrene Končno je bilo pregledano nekaj pritožb nanašajočih se na trgovske dovolilnice IZPRF.n SORIŠKA Hazard je nevarna igra Aprila meseca 1948 leta sta bila dva policijska agenta opozorjena na bar «X» v Ulici Roma, kjer so se številni gostje tega lokala in lastnik sam ukvarjali s hazardnimi igrami. Eden izmed dveh agentov je stopil v lokal, kjer je bilo o-krog večje mize zbranih 15 do 20 ljudi, zatopljenih v igro, drugi pa je stopil po ojačen je. Tako so zajeli okrog 15 oseb iii jih spravili zaradi prepovedane igre pred sodišče, kjer so se včeraj zagovarjali. Med razpravo je prišlo r.a dan. da se je igralo tudi za visoke vsote, akoravno je policija v trenutku preiskave zaplenila le 20.000 lir. Glavno krivdo je sodišče naprtilo lastniku bara Sergiju Salvatoriju, katerega je obsodilo na leto in poj zapora ter 96.000 lir kazni. Trem drugim, in sicer Sbrogli Romeu. Can-toniju Aureliju, De Marchi Claudiju je naložilo 30.000 lir globe, vse ostale pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Picciola, tožilec Burattini, zapisnikar Pivk. Obtožence so zagovarjali odvetniki; Ferrero, Bologna in Mar-tinelli. Urad za osebne izkaznice še danes zaprt Obveščajo se vsi zainteresirani, da bo urad za izdajo osebnih izkaznic v Ul. SS. Martiri štev. 3 zaradi selitve v Ulici Malcanton št. 3, še danes zaprt za občinstvo. KOLEDAR Sobota 17. februarja Kristjan, Bratomil Sonce vzide ob 7.06, zatone ob 17.33. Dolžina dneva 10.27 Luna vzide ob 12.39, zatone ob 4.w. Jutri, nedelja 18. februarja Simeon. Drago Sinoči sem na vasi bil Sinoči sem na vasi bil, na oni kraj potoka, slišal sem en mili glas, se moje dekle joka. Le jokaj se, le jokaj se, pj si si sama kriva; imela si fanta luštnega, zakaj si ga zapustila. V nedeljo je v Celovcu sejem, tja ga bom peljala, al’ ga bom zataušala, al’ ga bom prodala. Pa prav poceni ga ne dam, sem ga težko dobila, rajši ga domov peljarn, še bolj ga bom ljubila. žgancev mu bom skuhala, z ocvirki zabelila; bo ocvirke dol pojel, še mleka bom nalila. OF Obveščajo se vsi člani Osvobodilne fronte v Nabrežini, ki še niso zamenjali članske izkaznice, da se javijo na sedežu OF (Dutkova hiša). V nedeljo 18. L m.; v Sadežu bo bo 9. uri v običajnih prostorih konferenca Osvobodilne fronte za občino Zgonik. Razpravljalo se bo o politično-gospodarski problematiki občine Zgonik, v Nabrežini bo na sedežu ob 9. uri sestanek Osvobodilne fror.te, na katerem se bo razpravljalo o važnih politično-gospodarskih vprašanjih, v Sesljanu bo ob 14.30 v dvo. rani (pri peku) sestanek Osvobodilne fronte za Se-sljan in okoliške vasi. Na dnevnem redu bodo lokalna politično-gospodarska vprašanja. V nedeljo 18. t m.: bo sestanek članov OF za sektor Sv. Ane; sestanek se bo vršil na običajnem mestu. ZPP Danes ob 20. uri bo imela okrajna sekcija Zveze partizanov v Skednju svojo sejo, ki bo na sedežu. Glasbena šola v Trstu Sporočamo vsem staršem naših gojencev kakor tud; vsem onim, ki sc zanimajo za.naPre-dek na'e mladine na glasbenem polju, da h° v sredo, 21 februarja ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma (Avditorij) j vhod v Ul. Teatro Romano javna produkcija gojencev naše šole. Nastopili bodo gojenci iz klavirskega, violinskega, so. lopevskega in harmonikaškega oddelka. Vstop bo prost vsakomur. Ravnateljstvo Glavni svet ASIZZ ima v nedeljo 18. t. m. sejo ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. Nabavile si novo pesmarico! Ob koncu leta 1950 je izšla v Ljubljani v samozaložbi pesmarica. obsegajoča 5 eno in dvoglasnih pesmi znanega glasbenika Rada Simonitija. Pesmi «Gosli». «Naša muca« in «Ležaj, ninaj, tut ujnač» so e-noglašne in prirejene za dvo-glasje, «Veseli koledniki» in «Na Jurjevo» pa sta enoglasni s spremljevanjem klavirja. Priporočamo vsem šolam, ki imajo mladinske pevske zbore, da si pesmarice nabavijo. Naročila sprejema Glasbena Mati ca v Trstu. VI. Sv. Frančiška 22-1. ki ima omenjeno zbirko že v zalogi. Cena izvodu je samo 30 lir. Smrti in poroke lansko leto v nabrežinski občini Leta 1950 so umrli v nabrežinski občini: Ludvik Ferfolja iz Sesljam; Zofija Adamič, por. Bertolli iz Nabrežine; Karolina Bertonja, vd. Bertonja iz Stivana; Karolina Milič, vd. Tansani iz Se-sljana; Zofija Tavčer, por. Le-giša iz Sesljana; Cesare Pizzul iz Nabrežine; Vincenc Kocjan iz Cerovelj; ivcma Sosič, vd. Gulič iz Nabrežine; Kristjan Pertot iz Nabrežine; Ivan Žerjal iz Sv. Križa; Dario Legiša iz Nabrežine; Anton Redivo iz Trsta; Ivan Zidar iz Sempolaja; Claudio Venutti iz Trsta; Stefan Pernarčič iz Medjevasi; An-na Micali, vd. Gruden iz Nabrežine; Dominik Skerk iz Trnovce; Josipina Gabrouec, vd,. Dobrila iz Nabrežine; Cor-rado Roset iz Nabrežine; Ivana Terčon, por. Semolič, iz Mav-hinj; Antonija, Žigon, por. Colja, iz Devina; Tereza Miklavžina. iz Nabrežine; Frančiška Sardoč, vd. Leban iz Sesljana; Adelia Soldatič iz Prečnika; l-vana Kralj, por. Gruden, iz Sempolaja; Mario Ciano iz Trsta; Mariza Rebula iz Devina; Anton Cimador iz Nabrežine; Franko Pipan iz Sesljana; Anton Furlan iz Nabrežine; Amalija Devetak, vd. Gruden iz Nabrežine; Angel Sedmak iz Sv. Križa; Alfrida Lukman, por. Peric iz Nabrežine; Jernej Pertot iz Nabrežine; Ivana Gruden. vd. Caharlja iz Nabrežine; Marija Legiša, por. Terčon iz Mavhinj; Alojzij Pieri iz Sesljana; Ivan Legiša iz Mavhinj; Marija Pecikar. vd. Orsetti iz Devina: Frančiška Fabjančič, por. Penciz M ad je vasi; Avguštin Terčon iz Mavhinj; Frančiška Legiša, vd. Peric iz Se- sljam: Marija Tence, por. Košuta iz Sv. Križa; Marija Hoell-ivarth, por. Zoričič; Ferdinand Albert; iz Trsta. Poročili pa so se: Rudolf Rebula in Marija Me-acco, Julijan Kozmim in Frančiška Pernarčič, Ivan Legiša in Marija Vran, Teodor Prinčič in Figelj Ana Miroslav Peric in Bertonja Italia, Peter Voce in Bruna Perak, Bruno Acqnavita in Dominika Pernarčič. Anton Ušaj in Olga Čakanja. Egidio Carvter in Marčela Usa j, Vladimir Pernarčič in Danica Pahor. Silvester Mugerli in Josipina Stanič, Josip Suc in Marčela Kobal, Dario Pata in Jolanda Terčon. Klavdij Caha-rija in Diana Cimadori, Luigi Benigni in Jolanda Pogadni, Alvarez Abraham in Marija Stulin, Gino Soldatič in Pieri-na Adamič. Rudolf Gregonč in Rosina Pittoritto. Albert Kante in Elvira Žužek, Nello Bo-schi in Frančiška Doljak, Radi-voj Slavec in Otilija Kovačič. Mario Carrana Martinotti in Josipina Žužek, Vladimir Kariž in Ada Paušner, Karel Kukanja in Danica Pertot, Adam-son WiWam Eric in Marija Gruden, Virgilio lerini in Mari ja Pernarčič, Mario Occhini in Mafalda Rubieri, Luigi Mis-seroni in Stefanja Peric. Remi-mij Šušteršič in Adela Žužek, Božidar Lupine in Mirella Perčič Bruno Aloisio in Zora Bel-tram, France Kete in Bogomira Merkelj, Srečko Kobal in Marija Skerk. Farane Bogateč in Irena Visintin, Kristjan Sulič in Milena Zidarič, Guerrino Fancello in Ljudmila Gravina, Adolf o Nico lin in Argia Antonič. Silvano Braidat in Marija Simčič. Izleti PDT Izlet na Lokve, ki je bil najavljen za 18. t m., odpade zaradi slabih snežnih razmer. Priredi pa se izlet v Crni vrh nad Idrijo v nedeljo 25. t. m., kakor že javljeno. Odhod bo bo 5.30 zjutraj od začetka Ul. Fabio Severo. KINO Rossetti. 21.00: «Black and Whi-te» revija v dveh dejanjih. Ezcelsior. 15.30: «Medeleinina tajna ljubezen«, Ann Tott, Ivan Desny. Nazionale. 15.45: »Pravici je zadoščeno« Andre Coyatte. Arcobaleno. 15.00: «Dvoboj v Berlinu«. Barvni film. Fenice. 16.30: «Barbablu in njegovih šest žena«, Totč. Fiiodrammatico. 16.00: «Muka» A. Nazzari. • Alabarda, 16.00: ((Oktobrsko vabilo«, Glenn Ford v barvah. Armonia. 15.30: «Zaljubljenci mrtvege mesta«, Mac Crea. Garibaldi. 15.00: ((Generalni in- špektor«, Danny Kaye. Barvni film. Ideale. 15.30: »Skrivnost Mayer- linga«. Jean Marais. Impero. 16.00: «Strelci puščave«, G. Madison. Kino ob morju. «Adam in Eva«, Macario. Italia. 16.00: «Sanjal sem paradiž«. Savona. 15.00: «Vrni se domov, Lassi«, v barvah. Viale. 16.00: «Nočni prekupče- valci«. Vittorio Veneto. 15.15: «Lassijev sin«, P. Lawford. • Azzurro. 16.00: «Rdeče sence«, John Wayyne. Belvedere. 15.00: «Julija in Romeo«, N. Shearer. L. Hovvard. Marconi. 15.30: ((Ljubezen pod krovom«, v barvah. Massimo. 16.00: «Noetova barka«, Novo Cine. 16.00: «Klic gozda«, Clark Gable, Loretta Young. Odeon. 16.00: «Usodna strast« Jole Paoli. Radio. 15.30: «Zakon časti«, A. Ladd. Vittoria. 16.00: «Devica Orlean- ska«, Ingrid Bergman. Venezia. ((Kalifornija«, Deanne Durbin. Sv. Vid. 15.30: »Nora ženska«. m\ RADIO IH JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 17. FEBRUARJA 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini. 7.00: Napoved časa in poročila v slovenščini. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Operna glasba. 12.30: Melodije za harmoniko. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Napoved časa, poročila v slovenščini. 13J5: Pevski, ansambli in solisti. 13.45: Kulturni pregled v italijanščini. 14,00: Igra zabavni orkester Radia Ljubljane. 14.30: Pregled tiska v italijanščini. 14.45: Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Gospodarski pregled v italijanščini. 17.45: Sklaobe za orgle. 18.00: Pionirska ura v italijanščini. 18.30: Mladinske skladbe. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: Napoved časa in poročila v slovenščini. 19.45: Partizanski samospevi. 20,00: Hrvatski kulturni pregled v hrvaškem jeziku. 20.30: Hrvatske narodne pesmi. 20.45: Politični pregled v slovenščini. 21.00: Vedri sobotni večer v slovenščini. 21.30: Igra veseli kvintet. 22.00: Jugoslovanske aktualnosti v italijanščini. 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v italijanščini. 23.05: Zadnja poročila v slovenščini. 23.10: Objava nedeljskega sporeda v italijanščini in slovenščini. 23.15: Nokturni. 23.30: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRST II. SOBOTA 17. FEBRUARJA 1931 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek jutranje oddaje. 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Ljudje in nazori. 12.15: Orkester Melacrino, 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Slovenski dueti in kvarteti. 13.20: Šramel kvintet - Veseli godci. 13.40: Glasba za štiri klavirje. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Schumann: Koncert v A molu. 18.45: Vaški odmevi. 19.00: Programski periskop. 19.05: Gluck: Pariš in Helena -operna suita. 19.18: Včerajšnje in današnje melodije. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Pestra glasba. 20.30: Komentar o položaju na Koreji. 20.40: Vesela glasba. 21.00: Sobotni večer, nato Lahka glasba. 22.00: Balalajke, nato Vesela glasba za zaključek tedna. 23.15: NaDoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRST I. SOBOTA 17. FEBRUARJA 1951 7.45 Jutranja glasba. 12.00: Iz operet. 13.00: Poročila. 13.25: Ritmi in pesmi, orkester Lutazzi 14.30: Gabor Radies s svojim ' ciganskim orkestrom. 14.50: Gledališka kronika, Silvio D’Amico. 17,30: Glas Amerike. 18.00: «NI treba nikoli na nič staviti«, tro-dejanka A. de Musseta. - Nato lahka glasba. 19.40: Življenje mesta. Govori podžupan ing. dr. R. Visintini. 20.00: Poročila. 20.25: Orkestri. 21.15: Cik-cak, glasbeni variete. 22.00: Rimsky . Korsa-kov «Seherezada». 22.45: Kvintet Shop. 23.10: Poročila. 23.35: Ple-Shon. 23.10: Poročila. 23.35: Plesna glasba. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma IB; Al Lloyd, Ul. DelVorologin 6: Si-gnori, Trg Ospcdalp 8: Cr ce Vevde, Ul. Settef ntan<. 39; Gmciner, Ul. Giulia 14; Har ba. glia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imam stnlm nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 91509250. papirnati šterling 1750-1780. dolar 718-722, telegrafski dolar 722-724, švicarski frank 169 170. francoski frank 180-18\ avstrij. skj šiling 23:50-24 SLOVENSKO NARODNO gledališče za Tržaško ozemlji! Danes 17. L m. ob 20. on gostovanje na KONTOVELU z Božičevo dramo rt llniih y> Vlogo Mire Novakove Zlata Rodoškova Gledališče Ved V nedeljo ob 16. url bo^ ga predstava opere «11 piello« Ermana Wolf-Ferrar^ Na redu abonenti «D». V » Done Cate Panciarie Luig1 * . di, v ostalih vlogah isti kot pri prvi predstavi. D‘n" Umberto Berrettoni. Pripravlja se zadnja °I*r® sezone ((Nuemberški mop y pevci« Riharda Wa?nerja glavnih vlogah: Augu**0 Elena Rizzieri, Mariano s . Ie in Mario Tommasini. Plrs ral bo Robert F. Denzle1'" URADNE ORJAVE JAVNA DRAŽBA ZA GRADBENA DELA Tržaška občina obvešča« bo 6. marca 1951 od 12. ure javna dražba za dode ■ gradnje novega stranišča začetku Ul. Fabio Severo v _ žini že obstoječega. Vsa P0^. nila se dobe na občini v 203 (urad za pogodbe). ZAPRTI ULICI Občina obvešča, da bo februarja 1951 Ul. Monte višini Sa» 01 Gabriele zaprta v v“"~ ^ Monte Grappa zaradi P°P na plinski napeljavi. Od 19. februarja 1951 bo 01 Bar A. Caccia zaprta od Largo riera Vecchia do Ul. Par'D ..0 dovršitve dela za kanalih v isti ulici. poR0kE ROJSTVA, SMRTI IN Dne 16. februarja v Trstu rodilo 8 otrok, V j, je 10 oseb, porok pa ie Cerkvene poroke: v.^j]ja Giuseppe Arteritano in Zder/ka Dragičevič. “Tsl ika Mario Hullon in pr o**3. v0). Anna Luka, narednik ah6) ,*a ske Roy Hoomes in ttxW«o'l° Elda Ellero, uradnik r gj, Schiraldi in uradnica Al®* is mani, zidar Santo Gi^-onj. aosnodir.-ja Ana Benčič. Jjl, nik Guido Resmini in 8 n j a Teresa FPrenzo. ^ Umrli so: 80-letna Madd® jjj. Toso vd. Crisman, 71-to1"®cCifli« rjja Monkovič por CaP 't-76-letnl Giusepoe F a p r tli-letna Pasaua Miniussi niussi. SS-let^a Kat°rin ” ,jj» vd Dousan, 86-letna , „ A113 Požar Vd. Fait. 83-leW* ^ Kristovič, 53 letna Anv»l> • {A si, 87-letoi Michele "J? letni Armi^n Boscaroln Zalivalo .o Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, kiJ^jti;.. mi sočustvovali in v.serZč!^ na kakršen koli način P*7 spomin naš«* d!ra?e KrisOne roj. Rainer ^ Družine: BIsCAj# VRENCtC in MALI OGlM AMPLIFIKATOR M --aJ ^ vrstnem stanju na Pr., : godni ceni. Telefonira1*!^- Izlet v Planja priredj «ADRlA-hN« ob priliki smučarski*1 ort-U. MARCA. Skoki tf in 9icu s0y metrski skakalnici, prV' z avtobusom avtobus odide boto 10. marca vratek 11. marca ^jde Trst. Drugi avtobus i nedeljo 11. marca zVeČe^ povratek istega č^e Vpisovanje do 7 . V' ia pri «Adria-ExPt • Fabin Severo Sb. £ ' ADEX-lZL£fl 4, M A H C A ^ < bodo ir'e 11 momn Ljubljano ljJ5? 17. ** Vpisovanje do NOVE SLOVENSKE Anton Tomaž Linhart: ZBRANO DELO, 7j0 » France Bevk; OBRAČUN, platino ■ • J.TVc. . M. M. Rožen tal; MARKSISTIČNA DIALEKTU- ^ t NA METODA, polplatno........... 600 Brilej- PLANINSKI PRIROČNIK, platno . • ’ Jfl0 'SSL-SS!f&sssr. > DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V IN V GORICI 17. februarja 1951 _Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico l\ll, nadsU - L^MENM PRIPRAV ZA OBČINSKE VOLITVE Telefon 11-32 pristranosti P^jmeimi/aniii komisarjev ■® ko so za Steverjan imenovali komisarja, ki ustreza barvi Kčine, so za Sovodnje imenovali italijanskega komisarja je prefektura je obve-a sje, da je imenovala g. ov9 ustanovljeni občini 'Sisarif11! ? Sovodnie dva ko- iZ na’logate"m ie bila pover' potrebn pripravita vse Molitev °v-Za *zvedbo občinskih » tmi«L i h'**0 Predvidoma »Metnaj mesecih. *°l4iueVer^ansko obdino St«,..? 8' Rudolfa Maraža iz »SlNeki Iist * takoj veiiv anJu sprejel vest ^22stvo! ?■ tni Daj , ,. mraziti zadovoljstva ^ ie tu? Sklepom- Pol?g te§a Hiočr^ 1 S' Maražu samemu Pokadil, ^ra^J?10’ da Prefektu- »ostavil vedela’ koga b0 * ^ komisaria in da j, jj., reS takega človeka, hden z,ega ve, da je zelo so-bradrio ki danes vodi h Politiko Italije. sovodenjske. tira ip ,, ,ja Pa je šla pretekle ni raa® v tem primeru la kom?, ljila s tem. da bi venca 7. rja imenovala Slo-^žj, ’d l bl bil po barvi naj-atiipajj.^obristjanski stranki, fe je uni,. 1Ir|ela za potrebno, Posti r 1Sar iielijanske narod-l ir Ennres ie W1 Tako Sarro. •Po, rja] v zadetku naj pove-'•česar 5°, 8- Sarru nimamo kega, kar bi imenovan *Sravljalo ’ kar bl nas 80vih ?rr, -v dvom glede nje-tem°uZn°sti- Pač P3 smo •lsto slo,,*’ , prefektura v h ^ kor«^18 b krajih imenu-narod'3a,rie pudi italijan-k nit; ’ ki niso niti iz ^ralajii ,ne Poznajo domačih - tako temeljito, kot vsak domačin. S tem, ^hkov,r av?usta se je ob * Olaf .?eim'h na Travni- doStera fspodin’a lS so v brez denarnice, jji' Habr-,?ekaj tednih r-3 P°-n s° n ra Ved Podobnih pri-^‘Hile d ijske oblasti takoj V,a gre za poklicnega &sl8°spori'k?riŠča zamaknje-V.C-'"5 v Prodajalce. kl 3e gor in dob Nekl vesten enoletni pro v Su' ie hohr?d' nahoda ostal doma, kar se mu je poznalo F° slu trdniavah t0’ kar se 3e nauC11 na Pantet: kako je \i5stUh-ati; l<8obairt spreJemati člane cesarske hiše. Jasno je u rkep aniangt dle hdchste Herrschaft in der Nahe der ‘b De abzu^euern “ das Qeschtitz auf allen Bastionen und 3611 in der w, der Platzmajor empfiingt dieselbe mit i« and zu Pferde und reitet sodann vor.»* ' bočetei ^Je al° se kftkor t,kak0 na hodnik nadporočnik. tPoberlte se. e vročico, ostanite doma na postelji!« tih odi Se marl.1ivi enoletni prostovoljec odda-mev je prihajalo s konca hodnika hoh ‘o se visoke ^jtne nB°? na \o!eh Ul*bn<,st Pojavi v bližini trdnjave, je treba a Dr>ju 2 jjv. uhdbah in postojankah, službujoči častnik 'Snjeno sabljo in jezdi nato spredaj. njanje: «In dem Augenblicke. als der Kommandant salutiert, ist das Abfeuern des Geschtitzes zu wiederholen, welches bei dem Absteigen der hochsten Herrschaft zum drittenmale zu geschehen hatV* In spet sta se nadporočnik in Svejk molče gledala, dokler ni končno nadporočnik Lukas ironično rekel: «Pozdravljeni Svejk, v Čeških Budjejovicah. Kogar čakajo vešala, ta se ne utopi. Ze so za vami izdali tiralico in jutri ste pri regiments raportu. Jaz se z vami ne bom jezil. Več ko preveč sem se namučil z vami. moja potrpežljivost je pri kraju. Ce pomislim, da sem mogel tako dolgo živeti s takim bebcem, kakor ste vi....» Začel je hoditi po pisarni: «Ne, to je strašno. Zdaj se čudim, da vas nisem ustrelil. Kaj bi se mi bilo zgodilo? Nič. OproSčen bi bil. Razumete to?« «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da to popolnoma razumem.« «Nikar spet ne začenjajte. Svejk, s tistimi svojimi oslarijami, sicer se bo res kaj zgodilo. Stopnjevali ste svojo neumnost do neskončna, dokler ni vse katastrofalno počilo.« Nadporočnik Lukas sl je mel roke: «z vami. Svejk, je že amen.« Vrnil se je k mizi ter napisal na košček papirja nekaj vrstic, poklical stražo pred pisarno ter ji ukazal odvesti Svejka k profosu in mu izročiti tale listek. Svejka so odvedli čez dvorišče in nadporočnik je z vidnim veseljem gledal, kako odpira profos vrata s črno rumeno tablico «Regimentsarrest», kako izginja Svejk za njimi in kako ** V trenutku, ko poveljnik pozdravlja, se ponovi strel iz topa. ki se v tretje sproži, ko visoka osebnost razjaha. se kmalu nato vrača profos ven. «Hvala bogu«, je glasno pomislil nadporočnik, «je že tam.« V temnem prostoru vojaškega zapora je iskreno pozdravil Svejka debel enoletni prostovoljec, ki se je valjal na slamnjači. Bil je edini jetnik in se je že drugi dan sam dolgočasil. Na Svejkovo vprašanje, zakaj tam sedi, je odgovoril, da zaradi malenkosti. Pomotoma je oklofutal topniškega poročnika ponoči na trgu v pijanosti. Pravzaprav ga niti ni oklofutal, samo čepico mu je z glave zbil. Topniški poročnik je ponoči stal pod obokanim hodnikom in bržkone čakal na kakšno prosti tutko. Bil je s hrbtom obrnjen k njemu in enoletnemu pro. stovoljcu se je zdelo, da je to njegov znanec, enoletnik Frančišek Materna. «Ta je prav takšen pritlikavec«, je pravil Svejku, «zato sem se mu lepo od zadaj približal in rekel: «Servus, Franci!« In ta prismoda je začel takoj žvižgati na patruljo, ki me je nato odvedla.« «Ni izključeno«, je dopuščal enoletni prostovoljec, «da je pri tem padlo nekaj klofut, ampak to na stvari ničesar ne spremeni, ker je to očitna zmota. Sam priznava, da sem rekel: «Servus, Franci«, in njegovo ime je Anton. To je docela jasno. Meni utegne morda škodovati edinole to, da sem ušel iz bolnice....« «Ko sem namreč nastopil vojaško službo«, je pripovedoval dalje, «sem si najel sobo v mestu ter si skušal priskrbeti revmatizem. Trikrat zapovrstjo sem se namazal in potem legel v jarek, ko je deževalo, in si sezul čevlje. Nič ni pomagalo. Zato sem se v zimski noči kopal v reki cel teden, a dosegel sem prav nasprotek. Prijatelj,- tako sem se utrdil, da sem lahko ležal v iiiiiiiiiiiiiiiiHiMHiiiMiiiibiiiiiiiiiiinniiiiiJmilniniiHimiiiimniiiinMifiiTirimiTniHTiniliiiOI snegu na dvorišču hiše, kjer sem stanoval, celo noč in, ko so me zjutraj domači ljudje prebudili, sem imel tako tople noge, kakor da sem nosil copate. Ko bi bil vsaj dobil angino toda ves moj trud je bil zaman Smola, prijatelj, nekrščanska smola. Potem pa sem se seznanil ,Pri roži’ z nekim invalidom. Ta ral je rekel, naj ga kdaj v nedeljo obiščem, češ da bom imel drugi dan noge kakor vrče. Doma je imel tisto iglo in brizgalko -m res sem komaj prišel od njega domov, Ta zlata duša me ni prevarala. In tako sem slednjič vendarle imel svoj revmatizem. Brž v bolnico in že je bilo, hej! In potem se mj je sreča vdrugič nasmejala V Budjejovice je bil premeten moj sorodnik doktor Masak z Žižkova; njemu dolgujem zahvalo, da sem bil tako dolgo v bolnici Jaz bi bil prišel celo k superarbitracijl, da nisem vsega pokvaril z nesrečnim .Krankenbuchom’' Misel je bila dobra. Kupil sem si veliko knjigo, nalepil nanjo listek, na katerega sem narisal: .Krankenbuch des 91. Reg-’ Rubrike in vse je bilo v redu Zapisoval sem vanjo izmišljena imena, stopnje vro1 ice. bolezni in vsak popoldan po viziti sem šel s knjigo pod pazduho v mesto. Pri vratih so imeli stražo domobranci, tako da sem bil tudi s te strani varen. Pokažem jim knjigo in oni mi še salutirajo. Potem sem šel k nekemu znancu, uradniku na davkariji, tam sem se preoblekel v civilno obleko ter šel v gostilno, kjer smo v znani družbi razpletali razne vele-izdajniške pogovore. Pozneje sem bil že tako predrzen, da se še preoblačil nisem več ter sem hodil v uniformi po gostilnah in po mestu. Na svojo posteljo v bolnici sem se vračal šele proti jutru, in če me je ponoči ustavila patrulja, sem ji pokazal svoj .Krankenbuch' 91. polka in nihče me ni več ničesar vprašal, (Nadaljevanje sledi./ Kulturne drobtine 3. februarja je v Gomji Radgoni umrl dr. Janko Sle-bvnger. Pokojnik se je rodil pri Sv. Ani v Slovenskih goricah 19. oktobra 1876. Na Dunaju je od 1899. dalj'e študiral slavisti, ko in germanistiko. 1903. je bil že promoviran. Janko Slebin-ger je znan kot odličen bibliograf in .pisec neštetih literarnozgodovinskih razprav, ki so jih prinašali domači in tuji listi. Poleg tega j« njegovo delo v Narodni in univerzitetni knjiž. nad, kateri j^ bil skozi šestin, dvajset let upravnik, zapustilo V bjej trajne sledove. * * * — Partizanska pesnica Vida Brest je pred nedavnim zbrala ZEMLJA IN ČLOVEK Slep je, kdor se s petjem vkvarja France Prešern Veter zavija, oblaki se pode, nebo je sivo, preprečeno s temačnimi oblaki. Poti so blatne, zrak je čist kot po nevihti, a tam doli, kjer se končujejo’livade in razprostirajo smrekovi gozdovi, se lovijo plašne meglene toncice. nad tem ravnim svetom se dviga pogled po sivih pobočjih trebušastega Stola preti snežnemu vrhu, za njim se vrste čudni obrisi gora, tam za blejskim gradom je pogled moten, navkreber proti Gorjam se beli sv. Katarina v pomladanski krajini svetle sivine in mrtve rumenosti, preko temnozelenih dreves šumi v globeli kipeča sivobela Sava. Tu zgoraj po obledelih travnikih je zrak razgiban, da se težko upiraš njegovemu pritisku. Blatnorjavi kolov o. . se v « m * s sc^ižsr-ajsr« Badtnja leta objavila po raznih | za sadovnjaki se oh redkih mladinskih listih in pripravila lepo knjigo, ki ji je dala naslov Mihčeve pesmi. Vida Brest za kater0 je nekaj časa veljalo, d!a se je odpovedala poeziji, je u-smerila svoje ustvarjalne sposobnosti v mladinsko literaturo, T0 bo že tretja knjiga, ki jo je napisala mlada pesnica. * * « — Mala knjižnica je y svojem triintridesetem zvezku izdala izbor največiega kitajskega lirika Li—Taj—Peja v lepem prevodu dr. Alojzija Grad. Cika. Izbor obsega štiriintrideset pesmi, od katerih nam je del že znan iz Gradnikove Kitajske lirike. Dr. Gradnik, ki je največji živeči slovenski pesnik, se Je s temi prevodi uvr. stil med najboljše slovenske prevajalce, obenem pa nam je dal izbor, katerega smo že dolgo potrebovali. * * * — Ljubljanska Drama je 4. jfeforuarja uprizorila Krleževo !j drami0 «Vučjak«, katero je režiral znani režiser dir. Branko Gavella. Zanimanje za premiero je bilo izredno. Prva uprizoritev tega dela je bila v sezoni 1923/24 v Zagrebu v isti režiji. Uprizoritvi je prisostvoval poleg mnogih kulturnih delavcev tudii avtor sam, kar je prireditev napravilo še posebno slovesno. smrčkovih drevesih stiska gruča kmečkih hiš. Kolov,* je vegast, se vleče malo navkreber, zaide med stare sive zidove pritličnih hiš, se spušča na desno, na levi bbdrsa zid. na desni izraste iz tal stari leseni skedenj, ves poln špranj, zadelan z deskami, naenkrat se pot razširi, hiše se umaknejo v loku brez reda zvišanem prosto- ru, kjer raste stara lipa. Odtcd je Par korakov do Ribičevih. V hišo vodijo stopnice, v njej je vse staro, kamaru, krušna peč, kuhinja je vsa zakajena, vse je tako domače kot zategnjena vaška govoriva, ki kljub mehkobi zveni dokaj trdo zvok se gubi v hitrem govoru, ki se umiri v lepem ritmu. Besede so vsakdanje, pogovor se giba okoli polj in hiše, včasih seže do neba in tedaj ponavadi opravlja oblake, druge zadeve niso odvisne od človeške volje. Grčavi so obrazi mož, ženske so tihe, sanjavih lic, iskrečih oči. Lepe sr> ko slišiš glas njihove domače pesmi ob pokanju voznikovega biča. Lep je ta kraj. dolinski, obdan s hribi, ko se čuti prihajajoča pomlad. Na tej poti srečaš čudnega človeka, obraz mu je kmečki, trd, oblečen ni kot vsi pošteni kmetje po domače, ne, tu vohaš nekaj meščanskega. Odtujil se je domačiji, šel v šole, postal ((jezični dohtar« in piše verze. Po mestih je življenje drugače, ko zapustiš šUr: stene, si med ljudmi, to je družba', obiski, gostilna, delo v pisarni in še upi sreča v spreščenju, tudi potlačenost, brezup, ko je človek nezadovoljen sam s se- boj ter si išče Zopet veselja in družbe. No to ni vse za tako majhno mestece z vegastimi ulicami, majhnimi, potlačenimi, za oko čednimi hišami, cerkvenimi stolpi in z zelenilom, ki se oklepa teh zidov. Zelj ima v tem mestecu človek le malo. časopisje, revije in knjige, to prihaja iz Dunaja. Tam je življenje isto, samo se v večjem merilu, več zabav, vse bolj bahavo, sproščeno, a kljub temu ne manj votlo in popačeno, že v orožnikih veje duh avštrij-siva in provincialnosti, čudno razmerje pokroviteljstva in bahave domišljavosti naroda u-radnikov nad tem kmečkim ljudstvom, No, to ljudstvo živi naprej in si utira pot s svojim neuglajenim jezikom, ki se nikakor ne more sprostiti, človek se ne more v njem dovolj jasno izraziti, nekam trd je. In to so težave, ki jih ta dobri milijon kljub najboljši volji m mogel premostiti. Saj se je nedavno trudil baron Zois, še prej Pa Trubar, a so obtičali. Po raznih listih, v ((Čebelici« in končno leta 1846 v knjigi so tiskane pesmi. In kot tolikim stvarem, ki se dogajajo na svetu, se tudi temu dogodku ni pri-dajalo nobene važnosti. Res so se nekateri obregnili ob marsikatero nečednost; ljubezen, svoboda, domovina. m Prizor drame Miroslava Krleže »Vučjakii. ŠPORTNI DNEVNIK Eksotičen nogomet MANILA, 16. — Danska nogometna ekipa «Boldklubben» je premagala danes reprezentanco Honkonga z 6 proti 1. Tekma je bila zadnja, kar so jih Danci odigrali v teh predelih. RIM. 16. — Kolesarska dirka «Sest dni» se je zaključila v Hannoverju z zmago francoskega para Carrara . Lapebie. Na drugem mestu sta Italijana Ri-goni - Teruzzi. Prvak je izgubil, živel prvak! Niso se še polegli odmevi mat-cha La Motta-Robinson. iz izjav po bitki izvemo v glavnem tole: La Motta zatrjuje, da so mu nenadoma v deseti rundi zmanjkale sile im, da je na ta način izgubil že dvoboj. Iti ga je imel že v rokah. Novi svetovni prvak uSugara pripominja samo, da se je nasprotnik boril dobro in s tem seveda da razumeti, da vendar to ni bilo dovolj, da bi njega premagal. Najkasneje čez devetdeset dni bo povratni dvoboj. Tedaj bodo računi dokončno razčiščeni. Za enkrat pa La Motta še vedno ostane človek, ki še ni okusil poda, kljub temu, da se število njegovih profesionalnih matchov že bliža stotini. BEOGRAD, 16. — Danes je odpotoval iz Beograda v Benetke dr. Mihajlo Andrejevič, član izvršnega odbora jugoslovanske nogometne zveze, ki bo zastopal Jugoslavijo na posvetu organizacijskega odbora za «Evropskj pokal«. V pripravljalni komisiji so delegati Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije, Jugoslavije ter Švice. Na zasedanju, ki bo 17. in 18 t. m. bodo določili način tekmovanja, število sodelujočih moštev in razpravljali še o drugih Problemih. ki se tičejo tekmovanja. * * * MILANO, 16. — Danes je prispel z a vi onem iz Londona Sir Stanley Rous, sekretar britanske nogometne federacije, ki je potem nadaljeval pot v Benetke, kjer se bodo sestali predstavniki devetih držav, da bi obravnavali nekatere probleme, med njimi predvsem one, ki se tičejo tekmovanja za »Mednarodni pokal«, «Evroipski pokal« ter svetovno prvenstvo. * * * Benetke 16. — Na jutrišnjem sestanku bodo sodelovali zastopniki devetih diržav. Število udeležencev od včeraj neprestano raste. Kot zadnji se je pridružil druščSni sam predsednik mednarodne federacije Jules Rimes. Komisija b0 začela zasedali ob 9.30, vendar je zelo verjetno, da se bodo nato razne komisije sestaje ločeno. TENIS Prvenstvo Francjie LION, 16. — Na prvenstvu Francije na pokritih igriščih so odigrali danes te partije: Moške dvojice: polfinale: Drobny. Gamero (Egipt - Francija) sta premagala dvojico Borotra-De-buc (Francija) z 5:7, 6:4, 6:4, 7:5. Mešar.i pari polfinale: Quertier-Drobny (Velika Britanija Egipt) sta porazila Se-ghers-Dubuc (Francija) z 6:2, 6:3, Italijana Marcello in Rolan-do dej Beilo sta bila premagana od Francoza Destremaua ter Bernarda z 7:5, 6:2, 7:5. Gostovanja nogometašev na Danskem KOPENHAGEN, 16. — Poleti bosta obiskali ’ Dansko dve avstrijski nogometni enajstori-ci, poleg njiju pa bo gostoval tam tudi jugoslovanski »Partizan«. «Wiener Šport« bo igral 14. m^ja v Holetebro (Jutland) proti izbrani ekipi mest Hol-steborja, Viborga ter Skiveja. Ta reprezentanca treh mest bo igrala mesec dni kasneje v Skive proti avstrijski ekipi prve lige, ki pa še ni znana. Prav tako se bo junija v Vibor-gu srečal z istimi možmi tudi Partizan. Program nedeljskih tekem istrskega prvenstva Aurora - Arrigoni Koper ob 14 Umag - Meduza Umag ob 14 Strunjan - Novi grad Strunjan ob 14 Brtonigla - Buje Brtonigla ob 14 Počiva Piran ...in tržaškega Opčine - Skedenj igrišče Opčine ob 15; Nabrežina - Sv. Just igrišče »Prvi maj» ob 11; Mezgec - Montebetlo igrišče «Prvi maj» ob 15. IflaS Poldo bi piedb tmlja takole... Bologna Lucchese 1 Como Novara 1 Fiorentina Genoa 1 Milan Palermo 1 Napoli Inter 1X2 Pro Patria Padova 1 Roma Juventus 2 Sampdoria Atalanta 1 Torino Triestina l Udinese Lazio IX Brescia Legnano 1 Livorno Reggiana 1 Venezia Verona X12 Cremon. Fanlulla 1 Treviso Spezia IX Tudi oni Iz solidarnosti do državne li. ge, lige B ter dunajske lige, sq pričela stavkati tudi dru- .tv., ***** z^nrmi'»taiSrs federacije Voralberga, Koroške, Ta iskra je tlela vedno moč. neje in grela poznejše rodove, ki so spregledali in spoznali, da je tisto, kar ne uniči minljivost sveta, vrednota. Kaj imajo še dandanes te pesmi v sebi, da so nam tako svete? Glej luč! V njih blesti naš jezik, ta robati jezik. ves bogat, kipeč, poln skladja, čustev, globolcih spoznan;, razbito je okovje časa in kraja, vse tako lepo, misel žlahtna, vse tako iskreno in domače, kar so bile davne sanje, vrelo je ;] i: 1; ji: ji*,;,: 'm#* m Vojne grozote so vedno in povsod enake. Bile so v Evropi novega doma je pač žalostna in to se sedaj ponavlja na Koreji. Beg s fronte v iskanju nevega doma je pač žalostna posledica vsake vojne Mednarodna ko za kavčuk V Londonu je t® modna konferenca z* čuk, na kateri sodeluje ,v ŽSV' . Konferenca bo proučil^fjf žaj kavčuka, ki je P03®"! P žak zato, ker spada d. ^ tične surovine in je t prvih izdelkov potreb^^ vojno industrijo. Vrsta p \ čuti danes močno nje gumija in t0 žara® fr nakupov ZDa za ^ra zerve in zaradi močno n jv potrošnje Po vsem sve. ^ leg tega so glavni izvoTLj}.t' rovine v jugovzhodni je politično »nesigurn3*'j