Prilaga Navin. IIIIvi LliT / O o £ o o o o o XXVI. 8. novembra 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen lis'; Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovci" Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vs države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca jezušo voga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i izvrši vse naročitve Amerikancov i Kanadancov brezplačno. Naročniki se deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno k lendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava za srečno smrt". M. List z kalendaro Srca Ježušovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List, to je ki plačajo samo 10 Din, naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovog V vredništvi M. Lista vvČrensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martin pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Din, z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnega venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: „Priprava za srečno smrt" 2-50 Din. Dari. i. Na sirotišnico „Dom Sv. Frančiška" v Črensovcih so v dinaraj dariivali sledeči: Martinec Štefan Rankovci, prosi blagoslov pri obojoj stvari 10, Marija Škerbinc Maribor mesečno rato za črep 27, Horvat Ve-rona Golnik 10, Magda Puhan Golnik 10. Lebar Marko Hotiza v zahvalo za ozdravlenje maloga deteta 20, Ftičar Kata Hotiza v zahvalo za srečno odajo jabok 20, moške kotrige bratovčine svete Orše z Trnja prosijo za srečno smrt 10, Prša Jožef Žižki v zahvalo za prijete dare 10, Ciglar Treza Žižki prosi po sv. Antoni za odvrnitev nesreče 10, N. Beltinci 100, Madjar Janoš Hotiza od nagrade 10, Kolarič Mihal i žena Lena Trnje 615, Tiirnar Ana Črensovci prosi po svetom Antoni za zdravje stvari 10, ista v zahvalnosti svetomi Frančiški za zbolšanje zdravja 10, Vučko Anton Srednja Bistrica prosi za pokojnoga očo i mater 20, Kocet Marija Črensovci prosi za dvoje pokojne stariše, pokojnoga Plej Ivana t pokojno Kocet Kato, potem naj se počasti^ sveti Anton i sveta Družina, daruje skupno 60, Horvat Anton Kozarov Žižki 617 din. 50 p, isti od sreč ne odaje živine 10, pokojna Haklin Ana Žižki na smrtnoj viiri zročila 250, Plej Maričika i Čurič Veronika Črensovci nabrale tu 177 din. 50 par, Sar-jaš Marija Trnje prosi za betežno mater 20, Žilavec Jožef širiteo Marijinoga Lista nabrao v Tropovcih 104, dariivali so njemi sledeči: Števanec Franc 20, Varga Ana i Kous Janoš vsaki 10, Lajnšček Marija, Števanec Franca, Žilavec Jožef vsaki 5, Plahiit Roza, Lazar Lena, Lejko Treza vsaka 4, Gabor Treza, Rajbajr Mirna po 3, Geder Ana 6, Lazar Palonka, Farič Verona, Lejko Janoš, Želodec Lena, Rajbar Jožef 2, Lazar Janoš Kovač Meca, Farič Marija, Baša Bara po 1 din. Bakan Štefan kaplan, D Lendava mesto cvetja na grob pok. Sakovič Jožefa v znak zahvalnost" poštiivanja i iskrene liibezni 100, Žižek Kata Žižki prosi za Vuk Leno __ieriki za stanovitnost 10, Franc Orša Žižki prosi za sebe srečno smrt ^H^ta prosi za pokojne stariše i rod 10. od odaje otave 30, Gabor Šte-W* jv\aia Polana od srečne odaje 20, Škrban Marija Mala Polana 5, Hez-n Gize'a * Ignac Chicago dva dolara = 112, Mes-rič Martin Melinci 4 i 50 par. Gjura Marija Melinci 10, N. Beltinci v zahvalo ka njemi je Jljvinče ostalo 10, Legen Kata Gančani 8, N. N. Polana prosi za zdravje ■ fn isti v zahvalo, ka je stvar občuvana 10, isti v zahvalo za srečno cda-lo 10, Vuk Lena iz Žižkov zdaj v Chicagi prosi za pokojne duše 90, Ko-J, er'Štefan Odranci prosi za zdravje 10, N. Odranci prosi za mir pri hiti 30, Godina Marko D. Bistrica prosi za pokojnoga sina Martina i po-Kojno hčer Marijo 10, Vučko Jožef D. Bistrica prosi, naj se počasti sv. Anton „10, Cigan Ivan Dolnja Bistrica prosi za pokojnoga sina Ivana 20, Gerič Štefan Gornja Bistrica v zahvalo za dobro odajo 10, Tkalec Štefan j Žena Vogrinčič Mica iz G. Bistrice, zdaj v Argentini, prosita za stanovitnost 10, Tkalec Marija G. Bistrica v zahvalo sv. Antoni, ka je stvar občuvana 20, ista prosi Marijino^ pomoč za sebe 10, renda od njive 550, Cigan Verona i Čurič Aga v Črensovcih nabrale 266, Copot Ana Odranci 30. Turnar Marija Črensovci v zahvalo za zboljšanje zdravja 50, Kolenko Fema Žižki prosi za srečen porod 10, Žal g Verona iz Črensovec zdaj v Chicagi za sebe 660 i mesto matere Treze za pokojnoga očo i celo fami-Hp 660, N. Gor Bistrica v zahvalo za 25 letnico Marijinoga Lista i prosi za srečno smrt 12 din. 50 p, N. Gor. Bistrica nrosi za pokojno družino, za pok. rod, za živoči rod i za vse pokojne 40, Škafar Matjaš sodni siuga v Soboti 40, Kožar Roza Martinje 15, Gomboc Kalman Martinje ,15, Andre-jek Karol Trdkova 5, Knaus Karol Beltinci 10, P. M. Beltinci 10, Jerebic peter Renkovci prosi za blagoslov pri marhi 20, Matjašeč Ivan V. Polana v zahvalo za zdravje i blagoslov pri stvari 50, Celeč Agneš Krajna v zahvalo, ka Je mož ozdravo 20, Horvat Jožef Vančaves 5, Franko Anton Mos-tje 12, Števanec Veronika Petanci 10, vGabor Treza Gradišče 5, Horvat Janoš i Marko nabrala v Trnji 420, Čurič Martin Črensovci prvi deo čre-pa 200, Horvat Bara Črensovci zdaj v Chicagi za družino Horvat Ivana 660, Bratovčina sv. Orše iz Sr. Bistrice za žive i pokojne kotrige 15, Gju-rek Ana G. Bistrica 12, Balažic Orša G. Bistrica prosi po sv. Oremuši za zdravje 10, Kolmanko Ana Gradišče prosi za zdravje 10, Varga Ana Gradišče prosi za blagoslov i zdravje 10, Škaper Treza Doliče, dovica 100, Lesič Štefan, Lenarčič Karol, Škaper Frančiška, Bokan Štefan, Bokan Marija vsi iz Doliča vsaki po en din., Bokan Štefan Doliče 5, Kisilak Štefan invalid G. Lendava 213, Sleimer Marija Doliče 10, N. Gančani 10, iz Gradišča : Sever Treza 30, Ratnik Treza 10, Lukač Franc 5, N. Nedelica prosi po svetom Antoni za blagoslov 10, Gobar Antonija Gradišče 2, Rajbar Ana Gradišče 2, N. Petanci 10, Geder Marija Kobilje 10, Žižek Kata iz Žižkov i Plej Kata iz Črensovec nabrale 20. oktobra na senji v Črensovcih 287 din. 10 par. V toj šumi je tudi dar Žižek Age iz sv. Bolfenka 80, Skerbinc Marija Maribor mesečna rata za črep 27, Vogrinčič Anton Can-kova 21, Mencigar Franc Dolnji Slaveči 25, Lazar Koloman Crezaney, Francija 21 din. 20 par, N. Srednja Bistrica 100, Koštric Marija Žižki 100 dinarov. - oča sirot naj obilno povrne vsaki najmenši dar! ODBOR n. Na podporo Marijinoga Lista so dariivali v dinaraj: Romarje iz treh Bistric k Marija Lovreti 5, naročniki od Lipe 33.50, Griiškovnjak Marija Chicago 55.60, Lebar Jožef Chicago 55.60 Din. — Marija Dla^i Vami — Vr&dnišfffo IH- tista. a) m. Za fond Marijinoga Lista so dariivali sledeči v dinaraj: Kolenc Franc, kaplan M. Sobota 30, Čačič Jožef, pleb. Črensovci 100, Ofer « Črensovskoj cerkvi 497, Rožman Franc Cleveland 222 40, Horvat Marija' Cleveland 56, Zver Bara Nedelica 10, Č <§> biti mesec pod njenimi nogami! Vsi naj pridejo po meni k tebi dobra mamika i po tebi k Jezuši! O samo v te namen naj mi jg- tečejo dnevi življenja i tiidi pretečejo! Mesec bledi v temi sveti: <2> Za mir prosi vsemi sveti . . . <31 Mamika se ga dotika: jjSj Zato sveti! . . . Kakša dika !. ? Srčen. Gasimo ogenj našim pokojnim! Kak naj gasimo ? Samo edna jedina vretina je na sveti, ki ma moj te strašen ogenj gasiti! Ta se pri svetih mešaj prelava i je krv naše; Gospoda Jezuša Kristuša. Radi posliišajmo zato posebno te mesec sve meše i darujmo to dobro delo za pokojne v očiščelišči. Tečejo pa te vretine iz Jezušovih svetih ran ! V te zato zračajmo naše pokojne. Gda je v te zročimo, te je namočimo v takšo globočino, ka se eele pogrozijo i ohladijo pa tudi proti čistijo. Delajmo to telikokrat i tak dugo dokeč popolnoma ne ščistijo 1 Gda te vrstice prečtemo, opravimo včasi z našimi domačimi slede zročitev: Jezusove presvete rane, vam zračim vse svete meše, bi jih bom te mei poslušno I vsa svoja dobra dela, naj rešite vse duše i2 očiščelišča, posebno pa na pokojne i Kratka je ta molitvica a prinese veliko olejšanje, zato, ka so Jezuš ve svete rane neskončne vrednosti, ki so i celi svet odrešile. Najsvetejše Ime Jezušovo. XI. Jezušovo najsvetejše ime poveličujemo tak, če je Itibimo i na pon zezavamo. Koga rad mam, tistomi se tudi veselim. Zato se lUbezen do Je šovoga imena kaže v tom, ka se njemi veselimo je iz radosti občUdUjeu Sveti DUh Bog nam naznanja to lUbezen z temi rečmi: »Gospod^ Gospod, kak čfidovitno je tvoje ime po vsoj zemlji I" (Ps. 8.-23). duša, štera z takšimi občutki pozdravlja Jezušovo ime, lehko pravi v nevolaj i bridkostih z psalmistom: »Zgledni se na mene i se me vs po pravici tistih, ki lUbijo tvoje ime 1" (Ps. 118-132.) Ta lUbezen pa i navči na nakaj drUgoda tudi. Navči nas, da znamo dičiti, zvišavati to i sveto ime. Krasno pesem svetoga Bernarda „0 Jezuš sladki moj spon tfeselje srčnih globočin", je rodila lubezen do toga presvetoga imena. I kak r jglfibezen rodila to krasno pesem, ravnotak jo tiidi liibezen popeva. „Hvalo t bom Gospoda po njegovoj. pravici i imeni Gospoda, Najvišišega, bom 1 hvalo spevao." (Ps. 7—182). Ali: »Zato te bom med narodi hvalo, Gos-g^d i tvojemi imeni bom hvalo popevaol" (Ps. 17—50.) Lubezen do Jezušovoga imena pa nas poleg hvale i dike, štero njemi skažujemo, nas jče navči prositi to presveto ime, ka je kje ne zgObimo, ka je kje ne razgalimo. Koga liibimo, tistoga se bojimo razžaliti. Zato nas lubezen nadi-gavle, ka prosimo v skiišnjavaj pomoč toga presvetoga i premočnoga imena. Sam Jezuš nam kaže pot te itibezni z rečmi štere čtemo v evangeliumi svetoga Janoša: »Zaistino, zaistimo vam povem, če bodete Očo prosili v mojem imeni, vam bo dao. Dozdaj neste nikaj prosili v mojem imeni. Prosite i bodete sprejeli, da bo vaše veselje puno." (Jan. 16—24.) Nega pa vekše sile i vekše nevarnosti i vekše nesreče kak je greh. Lubezen do Jezušovoga presvetoga imena nas zato bo silila najbole na to prošnjo: »Zavolo tvojega imena, gospod smiliij se nad mojimi grehi, vnogo jih je." (Ps. 124-11.) Jezušovo najsvetejše ime naj zato bo našemi srci tisti ogenj, ki de je segrevao, tista roža, ki de vredna njegove liibavi, tista voda, ki de je hladila i njemi žejo gasila, tista kniga iz štere se navči poti večnoga življenja, tista sladkost, z šterov se napuni popolnoma. Jezušovo najsvetejše ime naj bo tisti kinč, zavolo šteroga človek kak Jezuš sam pravi, oda svojo vrednost i kupi njivo, v šteroj se te kinč skriva. Njiva, v šteroj se te najdragši kinč skriva, je pa: sveta katoličanska maticerkev. (Dale.) Med tem, gda se je okoli sredine petoga stoletja Atila, vodja Hunov, vrno od svojega prvoga napada v Galijo, gde je bio h Katalanni potisnjen, v Panonijo, je zavzeo, prle kak bi prek Rena odišeo, najodličnejše mesta: Kolonijo, Agripino, (zdajšnji Koln) i ga je zavolo sovraštva do [katoličanske vere, ki je tam jako cvetela, z ropanjom i klanjom optlstošo. Najbole divje strastni so pa barbari navalili na deklice-device, ki so se ta preselile iz Britanije i so tam prebivale: med temi se je najbole odlikiivala prelepa . devica, Orša po imeni, ki je drfige svoje tovarišice spobadjavala, da se naj rajši podvržejo vsem mokam i sprimejo najstrašnejšo smrt, kak bi pa kaj trpela njihova deviška sramežlivost. Gda se je ta plemenita četa devic Hunom najodličnejše proti postavila, so bile nešterne med njimi z mečom vmorjene, nešterne s sulicami prebodjene, nešterne so pa z kolji pobili. Orša je pa nazadnje zmagoslavno doprinesla svojo žrtev, okinčena z vencom krvi za svojo vero i čistost 1 je pripelala v nebo celo vnožino devic, ki so raj sprijale najstrašnejšo smrt, kak bi pa svoje devištvo zgubile. Gda je pa divja ploha barbarov odtekla, so Kolnci zbrali razmetana trilpla Devic i drugih mučenikov i so Jih z najvekšoj Sastjov pokopali. Na polji, rdečem od deviške krvi, gde so mantrnike najšle sv. mir, je bila zgrajena bazilika, ki so njoj že v sredini sedmoga stoletja pravi]] bazilika svetih Devic. V 9 stoletji je bio postavleni tam samostan. Cto^ sv. Orša i tovarišic se obhaja 21. okt. H iraMjMMBM imsSacs Smrt sv. Orše. ^ »It it. Tretjeredniški kongres v hasek sirotišnice „Doma sv. Frančiška." ifi ■ Oktobra 5. se je vršo letošnji tretjeredniški kongres na hasek podi-gavanja sirotišnice Doma svetoga Frančiška v Črensovcih. Namen tomi ;<Č> G).(S>!G>.(9 CERKVENI GLASI. Veličastna zakljiičitev 25 letnice Marijinoga Lista. Črensovska cerkev se je spremenila od 23 do 26. oktobra v morje_ Dober Jezuš je skopao to morje i je svoje neizmerno bogite milošče vle! jao v nje, v šterom so se v teh dnevaj jezere i jezere dtiš skopale. p0„ božnost je bila tak lepa, tak globoka, tak prisrčna i tak istinska, ka oa prvi pogled nosi na sebi znake tiste materne lubezni, štera Je te milošjj svojoj dečici sprosila. Marija je vod la vse to i njeni blagoslov se je raz. lejao na celo pobožnost. Zato je tak veliki bio te. V toj številki samo tel-ko omenimo od krasne pobožnosti, več v posebnoj slavnostnoj številki, v šteroj popišemo potek cele pobožnosti, vse govore i vse milosti, šterih so •deležni postali Marijini častilci. Za zdaj naj bo zadosta globoko priznanje, ka smo Mariji dosta, predosta dužni, ka se je po njenih priprošnjaj pobožnost 25 letnice tak lepo obnesla. Hvala, jezerojezerna hvala njej naj bo! Blagoslavljanje nagrobnih spomenikov pokojnih Črensov. skih duhovnikov. Na Vsesvetcovo so bili Črensovski farniki deležni genljive pobožnosti. Na spomin, ka se je letos podigno »Naš Dom" i na spomin 100 letnice smrti prvoga Črensovskoga plebanoša Borkovič Petra, je dala posojil-niča, ki je zidala „Naš Dom", prenoviti križ na pokopališči i na novo zozidati spomenike $tiram„ pokojnim Črensovskim dOhovnikom z peneznov pomočjov preč. gospoda Čačič Jožefa plebanoša Črensovskoga i z čren-sovskih farnikov. Na sredini pokopališča se je vse lepo vredilo, grobi zagradili z cementom, trije grobi dobiii nove mramornate table z zlatim napisom. Rože so cvele celo leto na grobej tistih, ki so celo svoje živlenje posvetili za blaženost svojih bližnjih. Več kak stolet starkriž pok. BorkoviJ Petra je dobo popolnoma novo lice i je čakao na nove table ostalih treh duhovnikov, da bi se z ednim blagoslovili vsi štirje spomeniki. Blagoslovili so se na Vsesvetcovo. Pred blagoslovom je bila predga, štero so držali vrednik Marijinoga Lista. Njihov govor se je etak glasio: ,.Dragocena je pred Gospodom smrt njegovih svetih."'(Ps. 115—15.) „Dragi krščeniki! Zakaj je dragocena pred Gospodom smrt njegovih svetih? Što so ti sveti? Ti sveti so vse duše, štere se ločijo z toga sveta v milošči posve-čiijočoj, to je brez smrtnoga greha. Vsaka duša, štera nema smrtnoga greha, je sveta. I dober Bog veseli smrti takše duše. Zakaj? Zato, ka njemi ž njov človek najvekši pokloni. V živlenji njemi lehko daruje vrednost svojo i si zvoli mesto siromaštvo; v živlenji njemi lehko dariije zdravje i prenaša betege me toga; v živlenji njemi more darUvati veselje i prenaša mesto toga san žalosti i bridkosti; a ne more njemi dati naj vekšega dara; živlenja. 1 njemi more pokloniti jedino pri smrti! Zato je tak dragocena pred Go podom smrt njegovih svetih 1 Potem pa je zato dragocena ta smrt, ar ta smrt svedočanstvo, ka je sad Jezušovoga trplenja zgubljen. Veseli i f dober Bog z svojov dUšicov, ka jo je ne zaman posveto i sprejeo za bolje dete Duh sveti po svetom krsti. Veseli se, ka Jezuš nejo je zaman hrano z svojim svetim telom i napajao pa krepo z svojov svetov krvjov! Ve-" seli se dober Bog, ka opomini angela čuvara meso se zgubili i ka je plašč dobre nebeške matere ne zaman pokrivao dobre dušice! A te veliki dar živlenja, šteroga daruje duša dobromi Bogi i šteromi se te tak neizmerno veseli, je vsaka duša dobila po duhovniki. Samo duhovnik je Jezušov namestnik i samo njemi so povedane reči: „Komi odpustite grehe, odpuščeni so i komi je zadržite, zadržani so 1" Samo duhovniki je dana oblast kruh i vino v Jezušovo presveto telo i krv spremeniti 1 Samo duhovnik je namestnik Kristušov i delivec njegovih skrivnosti i milosti! Samo duhovnik Je sluga Materecerkve, samo on i jedino on, nišče drugi ne. Zato samo on i jedino on je tisti, po kom dober Bog dobi te lepi dar od dUše, dar: srečne smrti. Duhovnik očisti dušo greha; duhovnik jo krepi, da več ne spadne, duhovnik jo mrtvo pali obUdi na živlenje po spovedi; duhovnik jo hrani z telom božim; duhovnik njej je vse mesto Boga ; po njem dobi vse, zato tiidi miloščo srečne smrt. Kakšo hvalo zasluži zato pokojni duhovnik, ki je telikim dušam odpro srečna nebesa? Kakšo hvalo zasluži od svojih vernikov? Ne li goreče molitve? Ne li globoki spomin na dni srca? Pa duhovnik vse te milosti deli svojim vernikom v cerkvi. Največ duhovnikov je teliko srečnih, ka cerkev že dobijo pripravljeno, v šteroj morejo dUše voditi k srečnoj večnosti. A v Črensovskoj fari so štirje prvi duhovniki si mogli tudi šče cerkev spovati i vrediti. Podvojena more zato biti zahvalnost farnikov do njihl Pokojni g. Borkovič Peter so dali ravno pred stomi leti 2000 rajnškj v zlatoj vrednosti za zidanje te lepe velikanske farne cerkve i šče veliki deo svoje gibajoče vrednosti. Oni so zaistino oča te cerkve i fare. Pokojni g. Borovojak Matjaš so začeli zidati cerkev. A dober Bog jih je taki prvo leto k sebi pozvao. Njihov naslednik pokojni g. Sabar Jakob so cerkev dogradili i dali posvetiti 1. 1860. Pokojni gospod Vugrinčič Boltižar so jo pa dali kak Kristušovo zaročnico lepo okinčiti z velikim oltarom i z oltari Srca Jezušovoga, Marijinoga i sv. Jožefa, potem z prečkov, božim grobom i lepimi oknami. Vsem štirim pokojnim so vaši očaki ali vi sami pomagali v tom deli. Oni so vas zgojili potom vaših očakov, ka ste se zavzeli za podignenje i lepšanje bože hiše. Vaši očaki so dali cigeo i foringe pa težake k toj velikanskoj cerkvi v gorečnosti svojega srca. Od te več kak glasno svedočita grabi poleg pokopališča Crensovskoga i na Gornjoj Bistrici. Njihov trud za to cerkev i njihov herb vu vaših dU§aj, ka ste goreči, kak so vaši očacje bili, zasluži globoko zahvalo. Štirje duhovniki vaši i vaših očakov tela tam počivajo skupno na sred pokopališča. Pastirje z svojimi ovcami, šterim so odprli srečne večnosti vrata. Z nebe doli gledajo oboji na vas, svoje potomce, svoje sorodnike, svojih ovčic naslednike i se veselijo oboji. Veselijo se, ka ste vi spoznali svojo veliko dužnost zahvale i ste postavili dostojen spomenik njim, svojim najvekšim dobrotnikom. Bog vam povrni vsem dare, predvsem posojilnici ! Nastane tU pitanje, zakaj pa postavljamo spomenike, zakaj mamo v ■ časti grobe svojih pokojnih ? Jezuš nam da na to pitanje odgovor. Kda je bio v hiši Šimona gobavca, je neka žena vlejala drago dišeče olje na nlegovo telo i je to namazala, Judaš Iškariot se je kregao zavolo toga, ka zakaj nese je to odalo i penez dao siromakom ? Ali Jezuš je dobro ženo zagovoro rekoč, ka je to za njegov pokop naredila. Vidilo se njemi je, ka se njegov grob počasti, zato se je dao i v novi grob zakopati, kak pravi sveto Pismo. Pa nesamo. ka se je njegovo telo po smrti znova namazalo, nego je šče ženam, ki so šle k njegovomi grobi, da ga olepšajo, za svojov materjov prvi prikazao, i neje je kregao zato, ka so nesle na grob rože i dišavo, nego pozdravo jih je: „Avete 1 to' je pozdravljene bodite!" Pa kak nam svedočijo cerkvene molitve, v grobi drage matere Marije so na Jezušovo želo rože precvele. Zakaj ? Maj OStanbi naših pokojnih majo ne foti dragih spomenikov, nego bar edno rožico na od plevala ŠČiČenom grobi Skoz celo leto! Ta rožica naj cvete na tistom teli, v šterom je sam Jezuš neštetokrat počivao i štero bo on sam na sodnji den prijao i zbiido na večno veselje! Jezušova dečica počiva v grobi i ta si ne bi zaslužila bar edne rožice!? Pa naš oča, naša mati, naša deca, naš tivariš, naša tivarišica, naš rod, naš dobrotnik ne bi bio vreden edne rožice, štera bi.živoče spominala na tisto liibezen, štero je pokojna dtiša mela do nas i štero smo njej mi dužni povrnoti?! Ali pa more z koprivami obraš-čena, pozabljena gomila koga na srečno večnost opomenoti? Zato pa skoz celo leto kinčimo ne JjiZdflUO, nego prosto, skromno z rožicami i čis-točov grob svojih pokojnih. Ta misel je vodila tudi nas vse, ki smo kaj daruvali za nagrobne spomenike naših prvih štirih duhovnikov. Naša fara je par let morje božih milošč. Zahvalimo se za nje i zato priromajmo med popevanjom lauretanskih litanij na pokopališče i podaj-mo se ta z vročov molitvov na grobe naših pokojnih duhovnikov, da se njim zahvalimo za vse njihove dobrote, štere so skazali toj fari i štere ešče mi v obilnosti vživamo. Za to smilenost dobimo smilenost. Kak mi mrtve pokapamo tak bo se dober Bog skrbo, ka bomo tudi mi pokopani kak dobri krščeniki, ki so mrli z smrtjov svetih, štera je dobromi Bogi dragocena. Amen." Po predgi je šla cela fara med popevanjom lauretanskih litanij na pokopališče, kde so gospod plebanoš Čačič Jožef blagoslovili prenovljen veliki križ, pod šterim počivajo prvi Črensovcih plebanoš BorkoviČ' Peter i vse nagrobne spomenike celoga pokopališča z novimi duhovniškimi vred. Po blagoslovi je pesmarski zbor g. Luthar Štefana popevao genljivo žalos-tinko. Med popevanjom Marijine pesmi se je velikanska procesija vrnila nazaj v cerkev, kde je dobila blagoslov lubljenoga Jezuša. Moramo omeniti, da je red pri toj procesiji bio najlepši. Genljivo je bilo gledati stare možake i ženke, ki so še več pokojnih duhovnikov poznale, kak milo so obstali njihove grobe! Zamisli so se v tista srečna leta, kda so jih pokojni vodili po poti zveličanja i na posebne dobrote, štere so njim delili. Zdaj k njim, k pasterom si želejo! Mladina obojega spola je bila v polnom števili zastopana i resna, vse hvale vredna. Nekša tiha genjenost se je naselila v vsako srce, gda je cela fara obkolila grobe svojih štirih pokojnih došnih pastirov i molila za nje pa za vse pokojne pokopališča. Tak se te vidilo vsakomi, kak če bi nekša nevidna roka gladila naša srca, ar drOgoga kak pobožnost, štera išče samo Boga i večnost, neje mogla najti v njem mesta. Tak je bilo, ar so pokojni dliševni pastirje z pokojnimi svojinji ovčicami z našimi o^aki, poznanci, sorodniki nas z večnosti gledali, i nas blagoslavljali za našo zahvalnost i -'!; ■ ; • ' • ' " i * ......... j