dokumenti časa BOŽO REPE Utrinki iz bližnjega leta 1962 (2) (nadaljevanje in konec) Taki zaključki nekaterim v Beogradu niso bili preveč všeč. kar so nekateri slovenski politiki tudi pričakovali. Na seji IK CK ZKJ 3. aprila 1969 je Aleksander Rankovič ocenil, da so slovenski zaključki v nasprotju s celotno smerjo zvezne seje. da dajejo vtis tihega nestrinja-nja, ki ima svoje korenine tudi v razumevanjih, kot so prišla do izraza žc prej, npr. na januarski seji CK ZKS. da sc Slovenija zapira v svoj krog in poslavlja v vlogo nekakšnega branitelja sistema družbenega upravljanja. Tudi Tito jc menil, da so zaključki presplošni. da vse postavljajo na materialno bazo in da izražajo usmeritev nasprotno liniji ZKJ. Marinko in Lcskošck sta siccr ugovarjala: menila sta. da jc bila veČina razpravljalccv proti nacionalizmu in samokritična ter da v Sloveniji ni dezintegracijskih teženj, vendar se je kritiki pridružil tudi Kardelj (ki jc očitno ocenil, da mu drugega ne preostane) in menil, da v Sloveniji bodisi niso videli v čem je problem, bodisi so se mu izognili. Borbe ni več. občutek nevarnosti pa se jc izgubil, prav lako kol kritični odnos do tendenc domnevne obrambe pravic Slovenije in Slovencev. Kardelj jc slovenskemu vodstvu očital tudi prakticizem in psevdokratizem v smislu »mi hočemo naprej, oni vlečejo nazaj«, da ni borbe za vodilno vlogo partije, pa tudi to. da v Sloveniji ni nobene marksistične revije.'- (Posledica tega jc bila ustanovitev Teorije in prakse - op. B. R.). Sklep s seje (ki je siccr obravnavala poročila s sej republiških izvršnih komitejev) je bil. da sc bosta sestala sekretariata obeh izvršnih komitejev, kjer naj bi stvari razčistili. Kako jc potekal sestanek" in kakšno jc bilo razpoloženje v slovenskem taboru, jc v zelo življenjskem opisu (ki ga jc napisal takoj po dogajanju) prikazal Stane Kavčič. Tako on kot drugi člani sekretariata so bili pripravljeni vztrajati, tudi za ceno odhoda iz politike. Se pred sejo jih je na hodniku izvršnega sveta, kjer je bil seslanck. srečal Kardelj, ki je bil zelo zaskrbljen (Kavčič je ocenjeval, da jc bil eden od prvih ciljev zagovornikov centralizma odstraniti Kardelja, obenem pa tudi. da bi brez njihovega zaledja moral plačati račun in pobrati šila in kopita): sugcriral jim jc. naj rešujejo kar se da rešiti, obenem pa jim očital, da so ga po nepotrebnem potunkali v kašo. Sestanek, na katerem so bili od članov sekretariata CK ZKJ poleg Kardelja še Tito. Rankovič in Gošnjak. jc začel Tito »z zelo življenjskim, tovariškim in razumevajočim tonom-." ki jc kazal na to. da sc želi pogovoriti, ne pa disciplinsko obračunavati. Izrazil je vtis. da se jc v Sloveniji razpascl nacionalizem in celo tendence po odcepitvi in da zelo zapostavljajo vlogo ZK. (Kavčič jc ocenjeval, da je bil Tito precej enostransko informiran o nekaterih dogodkih, da ni imel popolnega in objektivnega pregleda nad stvarnim stanjem v Jugoslaviji, kar je bila posledica črnih udbovskih in drugih poročil). Obenem jc Tito poudaril, da razume razpoloženje v Sloveniji zaradi nerešenih gospodarskih problemov, zlasti v zvezi s sistemom delitve in racionalnejšega gospodarjenja in obljubil, da se bo za rešitev teh vprašanj sam zavzel. Slovenski predstavniki so mu v razpravi »uspeli precej dokazali, da Ic ni v Sloveniji vse " Zapisnik K)e IK CK ZK1 in po»očila i riz4ir)cmh sej republik. 3. 4 1962 ZA CK ZKJ. III/X9 * Zapisnik s nrhisu CK ZKJ ni ohranjen " Slane Kavčič: Spopad. Tele ki. 7. 1. 1988. ti I. ur 20. tako črno. kot bi izgledalo na osnovi nekaterih poročil«, in da so »na področju samoupravljanja, gospodarstva in razvoja socialističnih odnosov kljub nekaterim napakam in deformacijam dosegli očiten napredek, ki se kaže tudi v splošnem razpoloženju množic; njihov vtis pa je bil. da so »s tem razgovorom, s svojim nastopom in odporom dali dokajšen prispevek tisti družbenopolitični konccpciji. ki je dobila svojo ponovno potrditev v novi ustavi V Z današnje distance te ocene brez dvoma zvenijo pretirano optimistično, tako kar se tiče ustave, kol Kavčičeve ocene, da je »resna nevarnost, da se izdatno vrnemo nazaj z vsemi nedoglednimi posledicami, bila s tem tedaj odstranjena.«w Brez dvoma pa so bile izraz velikega olajšanja, ki je bilo - glede na to. da je bila Jugoslavija v tem času zelo blizu (upamo si trditi da najbližje kot v kateremkoli obdobju od leta 1948 do tedaj) variantni obliki realnega socializma po vzhodnoevropskem receptu, razumljivo. Od tod tudi Kavčičeva ocena, da je Slovenija - če kdaj - takrat »kot najbolj napredna republika dala svojo podporo naprednim konceptom in dala svoj prispevek taki izgradnji socializma, kot je proklamiran v našem programu« in da so »zastavili ideološko in politično ofenzivo na sistem neposredne demokracije in družbenega in delavskega samoupravljanja, katero so v začetku leta 1962 sprožila nekatera objektivno zaostrena in zavozljana družbena protislovja in tudi vsi tisti subjektivni faktorji, ki niso mogli, hoteli ali želeli razumeti položaj, v katerem smo bili, in prihodnosti, kakršna se je pred nami odpirala.«"' Na protislovnost tedanjih razmer kaže mešanje optimizma in črnoglednosti. saj je obenem zapisal, da kljub temu. da spomladanski državni udar ni uspel, obstaja latentna nevarnost »in zato toliko večja, ker so lahko Rusi takoj zraven, če že niso! - samo nadaljnji razvoj lahko prinese delinitivno zmago - sedaj smo zopet v ofenzivi - birokratizem je v nokdaunu ni pa nokautiran.«" V ta sklop Kavčičevih razmišljanj sodi tudi mnenje o Titovem govoru maja v Splitu (po nekaterih pričevanjih naj bi se Tito odločil zanj intuitivno, brez poprejšnjega posvetovanja z drugimi člani sekretariata oz. izvršnega komiteja - op. B. R.), ki ga je označil za »zelo nevarnega«, vendar, da je »pokazal, da je dorasel položaju - kljub vsemu je krenil naprej in ne nazaj.«^ Seveda pa so take ocene ostale v skrbno zaklenjenih predalih. V resnici je slovenski izvršni komite svoj »confiteor« (čc uporabimo Kavčičev izraz) izmolil do konca. Na seji 19. aprila 1962, je - po Marinkovem poročilu, da se je sekretariat IK CK ZKS v celoti strinjal s kritiko IK CK ZKJ in da jo je tudi sprejel; in ocenil, da se »ostra kritika nacionalističnih pojavov (s seje IK CK ZKS 29. marca - op. B. R.)... v naših zaključkih ni izražala v tej smeri, kot je bila podana«,61 sklepe spremenil. V spremenjenem dokumentu je poudaril demokratični centralizem (»odločno in brezkompromisno je treba nastopiti proti vsakršni kršitvi discipline pri izvajanju enotne linije Zveze komunistov Jugoslavije ter sklepov in stališč centralnega komiteja in nižjih vodstev ZKS«); in v kar nekaj točkah borbo proti domnevnemu nacionalizmu (»z vso politično ostrino se je treba boriti v našem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, zlasti pa v vrstah ZK proti malomeščanskemu liberalizmu, proti pojavom nacionalizma, partikulariz-ma. lokalizma. egoizma, proti vsemu, kar razbija idejno enotnost ZK ... Izvršni komite CK ZKS opozarja vse člane, organizacije in vodstva ZKS na nujnost boja proti tistim posameznikom. ki z nacionalističnimi ekscesi rušijo enotnost, kršijo družbeno disciplino in zavirajo nadaljnji razvoj naše skupnosti in sistem socialistične demokracije... Izvršni komite CK ZKS obvezuje članstvo za odločen boj proti nacionalističnemu »frazarjenju posameznikov, ki govorijo, da je relativna razvitost Slovenije zgolj plod truda in naših nacionalnih sposobnosti, pri tem pa ne vidijo, da je tudi rezultat zgodovinskega razvoja ter podcenjujejo in napačno prikazujejo razvoj, ki ga doživljamo v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov.«" * Prav um. * Prav tam w Prav tam *' Prav tam. str. 21. Prav tam B Zapisnik rartirjcnc seje Izvrfncga komiteja CK ZK Slovenije, ki je bila I», apnla 1962. str 1. 2. ZA CK ZKS. seje IK CK ZKS. m/l} ** Prav tam. str 30-43 Iz sklepov ni izostala tudi kritika negativnih pojavov v gospodarstvu po vzoru zveznih sklepov, čeprav so v drugem delu besedila, ki je zadeval Slovenijo, nekatere ugotovitve s prejšnje seje ostale. Preden pogledamo, kakinc posledice je povzročil v jugoslovanskem političnem prostoru obravnavani zakulisni boj. se za trenutek spustimo v bazo. ki naj bi sprejete sklepe uresničevala. Slovenski izvršni komite je razpravo o sklepih IK CK ZKJ. pa tudi o svojih, skrbno pripravil. Na vsako občinsko sejo je moral oditi vsaj en član IK oz. CK (od tistih, ki so sodelovali na seji). »Predelavo in izvajanje pisma IK CK ZKJ« so že v aprilu opravili občinski komiteji. 13 republiških aktivov (vodilni člani CK). 29 okrajnih aktivov (vodilni člani OK). 168 občinskih aktivov ZK. garnizjjski komiteji in razni drugi aktivi, poverjeništva. tovarniški komiteji, osnovne organizacije." V izvršnem komiteju so ocenjevali, da so bile razprave ostre, kritične, samokritične, konstruktivne, principialne. da se je pokazala popolna enotnost s pismom, da je pripravljenost na izvajanje stališč (le redki naj bi izraZali dvom v učinkovitost pisma). Sklepi, ki so pismo konkretizirali, naj bi bili obsežni in naj bi dajali orientacijo za delovanje komunistov Se najslabše so bile po oceni izvršnega komiteja teritorialne organizacije, kjer so bile »razprave slabše, splošne, deloma obrnjene navzven, nekaj kritikastrskih izpadov in neargumen-tiranih kritik vodilnih tovarišev, predvsem v mestnih organizacijah z malomeščansko menta-liteto članov.«•• Posledice ukrepanja na temelju pisma so bile odložene gradnje administrativnih objektov in zadrževanje problematičnih gradenj, rebalansi proračunov, ukrepi za iz.boljšnjc delovanja aparatov, reševanje proizvodnih problemov (povečevanje izvoza, zmanjševanje proizvodnih stroškov, zmanjševanje reprezentančnih stroškov, zmanjševanje delovnih mest. zlasti v upravi (pri vsem tem je šlo kajpada bolj za sklepe oz. »proučevanje možnosti«, kot pa za dejansko izvajanje - op. B R.). ipd. Kakšne dejanske posledice je imel kampanjski pritisk z. vrha med ljudmi, ki razen redkih izjem bistva konflikta v vodstvu niso poznali, kažejo zbrane številke o kadrovskih menjavah in »negativnih izpadih«. Analitiki v CK ZKS so ugotovili, da je bilo v teritorialnih organizacijah skupaj 1093 negativnih izpadov. v gospodarstvu 1754. v ostalih organizacijah in aktivih pa 547." Za ilustracijo, kaj so pod -negativnimi izpadi«, »destruktivnimi nastopi-, »breznačel-nimi« diskusijami v vodstvu ZKS pojmovali, navedimo nekaj jirimerov. Med take pojave jc sodilo stališče, da. če bi neki okrajni ljudski odbor tiste osebne avtomobile, ki jih jc poceni prodal nekaterim funkcionarjem, prodal po tržnih cenah, bi lahko zvišali plače prosvetnim delavcem. Sem so sodile tudi ocene »da riba smrdi pri glavi«, pa kritika vodilnih tovarišev, ki imajo razkošne vile in vikende v turističnih krajih (med njimi so omenjali Borisa Kraigherja in Staneta Kavčiča ter nekatere člane tedanjega izvršnega sveta), mnenje, da so borci zapostavljeni ipd. Kampanja je zajela vsa področja življenja, najbolj pa gospodarstvo. Zlasti so po osnovnih organizacijah kritizirali nabave avtomobilov (poceni prodaje službenih avtomobilov posameznikom). gradnje hiš. visoke dohodke j»leg plač (premije, kilometrine, bankete, darila), malvcrzacijc s stanovanji, prikrivanje razponov v osebnih dohodkih ipd. Veliko kritik, zlasti na račun poslovanja, je bilo upravičenih, vendar so le izjemoma posegale v bistvo problema - to je neustrezen sistem (zaradi katerega je bilo treba npr za odprtje gradbišča v tujini potovati v Beograd po soglasja več kot stokrat), pač pa so se omejevale na posledice (težek položaj posameznih panog, napačna gospodarska usmeritev, nerentabilnost. draga in neekonomična organiziranost dela. investiranje ne glede na potrebe in možnosti J. Veliko je bilo tudi medsebojnih obračunavanj na račun starih zamer. Skratka, boj za prevlado v vrhu. konflikt med zagovorniki »preizkušenega modela« na eni. ter reformatorji, ki so želeli samoupravni socializem prilagodili zahodnemu (tržnemu) gospodarskemu modelu na drugi strani, jc zaradi nerazpoznavnosti bistva konflikta ostal v okviru »klasične« socrealislične čistke, ki je v Sloveniji imela za posledico zamenjavo dvainštiridesetih vodilnih ljudi (pet v upravi in sedemintrideset v gospodarstvu) ter še nadaljnjih dvaintrideset »v postopku-, partijsko kaz- " Predelava lil izvajanje prwna IK C K ZKJ.