Ameriška Domovi ima HžfiBffl /«jia er i m—h o iw« e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 9, 1964 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII VOL. LXII Če Hanoj in Psiping Puslila sosedo v mira I-e Novi grobovi v tem slučaju je mogoč mir V jugovzhodni Aziji 80 let. Bila je vdova, brez potrebe po naslonitvi tega predela na katerokoli stran. v Washington, d.c. — Dr- tajnik Dean Rusk je pre-ejni petek razlagal časnikarjem ^v°ie poglede na ameriško po-1 iko v jugovzhodni Aziji,, pa dotaknil tudi vseh drugih enutno perečih mednarodnih vprašanj, v katere je zapletena ^aša dežela. Združene države se pripravljene umakniti iz ia jugovzhodne Azije, gre i?red vsem za Laos in Južni letnam, šele, ko bodo komu-izpolnili svoje obljube da-v pogodbi o končanju vojne ^ Judokini, sklenjeni leta 1954 ^švicarski Ženevi in o dogovo-0 premirju v Laosu, sklenje-prav tam pred dvemi leti. ean Rusk je poudaril, da ni-a Nobenega smisla sklepati s ^^Unističnimi državami kake ..^ dogovore, dokler ne izpol-že obstoječih, šele ko bodo ^ >zp°injene bodo komuni-sosedje začeli spoštovati ^;akljivost Laosa in Južne-lGthama, bo mogoče misliti ^ ’levtralizacijo omenjenih pQ^ _ dežel. Ta izjava je nekak q o0-ien odgovor na predloge De ^au ia o nevtralizaciji Vietna-je m na zadevno debato, ki se dežel•"'eIa P1"6^ P31" v na^ Rose Nestich Na svojem domu na 15316 Ridpath Ave. je preminula Rose Nestich, roj. Poveljak, stara soprog (je-^aer^ki državni tajnik je j^o' ’ da ne vidi nobene druge y ZriCsb kot nadaljevati razgo- e ° razonožtivi v Ženevi, če-Pfav +• , rg e 1:1 zaradi ruskega odpo-rodfr°^ kakršnemukoli medna-ne/l0mu nadzoru ne premak-he b Z mesta- Združene države do Pakistanu in Indiji, da se azumeta o Kašmirju, kon- spremenile svoje politi-S(.ro Kube, dokler ne bo Ca-Ze d^-drgal svoje sedanje zve-S Swjetsko zvezo in dokler 0 Prenehal podpirati upo-Lat; Pr,0ti obstoječemu redu v t°Val1Sp1.,vt™eriki' 'RUSk ^ SV6‘ spo,r biočmV0-* S^>°r ^er z združenimi Pred 1 VaruJeta Prednjo Indijo ra^i nevarnos^mi 0,d zunaj. Izšlo. d"16 tU<^^ uipanie> da bo pri- ziin ° sp'orazu'ma med Indone-J0 Malezijo, Imeli bomo tudi sin-insulin njakomSBnRGH’ Pa' ~ Uče' buj h na univerzi v Pitts-skuLU se J6 po petletnih pobi iri„ prečilo sestaviti umet-iznajdij1 ln- Praktično nima ta kaijti na 86 no'benega pomena, subn, 0lZV°dnja umetnega in- Izbairil Še Zel° draga' ber l , a je važna radi tega, he Vr , 0 Mhkp sestavljali raz- tej Dot'Wsuhna in morda po kornP kje je kal slad- namreč do orne b sedal .bolezni. Tega aj še he vemo. ^0ri’ Dr^0 obišče Washing- merik-, ’ preko 5 milijonov A-JKaneev. V remenski Steve je umrl leta 1942. Tukaj zapušča hčere Barbaro Major, Diano Kasunic in Anno Herak, 10 vnukov in pravnukov in druge sorodnike. Družina je dolgo let živela na 443 E. 160 St. Rojena je bila v Veliki Gorici na Hrvatskem. Bila je članica Društva Sloboda br. 235 HBZ in delničarka Hrvatdkega doma. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. fke m stalno zasedte .podpredsedyica WASHINGTON, D.C. — Po zadnji svetovni vojni je Amerika že drugič brez podpredsednika. Tak položaj je izredno nevaren, ker dobiva ameriški predsednik zmeraj več veljave in pristojnosti v domači in zunanji politiki. Ako ga zmanjka Ruby je iidelal načrt za umor H. L. Oswalda Policija miriier Srbe v cerkvi sv, Save v Parmi CLEVELAND, O. — Od kar je prišlo v srbski pravoslavni Po izjavi policijskega nared- cerkvi v Ameriki in Kanadi do nika pred sodiščem je Ru-( razkola med pristaši škofa Dio-by temu dejal: Hotel sem nizija in med pristaši škofov, ki SVetu pokazati, da imajo jih je imenoval srbski patrijarh judje korajžo! DALLAS, Tex. — Proces proti Jacku Rubyju, ki je obtožen umora Harveya L. Oswalda, obdolženega morilca predsednika Kennedyja, je že v četrtem tednu. Pretekli teden se je posrečilo sestaviti poroto, ki je nato začela poslušati obtožnico in priče, ki podpirajo njene navedbe. V petek je policijski narednik izjavil pred sodiščem pod prisego, da mu je Jack Ruby utemeljil ustrelitev Kenne-dyjevega morilca Harveya L. Oswalda z besedami: “Hotel sem le. pokazati svetu, da- imajo judje korajžo!” Obtoženčev oče je iz Rusije v Združene države priseljeni jud. Obtožnica temelji v glavnem na tej izjavi Rubyja, med tem ko hoče obramba dokazati, da v Beogradu lansko poletje, je prišlo v raznih srbskih cerkvenih občinah do hudih notranjih sporov in prepirov. V Clevelandu so v preteklem decembru1 pristaši novih škofov zmagali in dosegli, da je bil rev. Kuso- je obtoženec streljal na Oswalda pri trenutni razburjenosti, ki ^ Parnie Je imela v sobo- MCNAMARA PROUČUJE RAZMERE V VIETNAMU Obrambni tajnik McNamara je prišel z načelnikom skupnih glavnih stanov oboroženih sil gen. M. Taylor jem, načelnikom Osrednje obveščevalne službe (CIA) J. McConem in vodilnimi uradniki državnega tajništva v soboto v Sajgon, da prouči položaj in izglede na uspeh v boju z rdečimi gverilci. SAJGON, J. Viet. — Tekom včerajšnjega dne je o-njic, dosedanji vodnik njihove| brambni tajnik McNamara poslušal poročila o položaju v cerkvene občine, ki je trden pri-! Južnem Vietnamu tako od strani ameriških vojaških in ci-staš škofa Dionizija, odstavljen j vilnih vodnikov kot tudi od južnovietnamske vlade, poln mu bila prepovedana vršitev! sebno od samega predsednika gen. Khanha. Po poročilu bogoslužja. Preteklo soboto so' obrambnega podtajnika za tisk Sylvestra je McNamara njegovi pristaši uspeli priti v' spraševal posebno veliko o stanju železniške proge, ki vodi zakljenjeno cerkev sv. Save na iz Sajgona skozi ves Južni Vietnam proti 17. vzporedniku, 1160 W. Ridgewood Drive. Nato'ki tvori mejo s Severnim Vietnamom. Nekateri bi radi iz so ostali tam preko noči do vče-! tega sklepali na proučevanje možnosti prenosa vojne raj, ko je imel rev. Kusonjič od; proti rdečim v sam Severni Vietnam, kar pa v uradnih kro-pol enajstih dopoldne v njej i gih zanikujejo, službo božjo. V cerkvi so se! Sylvester je dejal časnikar-zbrali pripadniki obeh skupin. I jem, da je McNamara dobil od Kusonjičevi pristaši so se u.! Poslan-i^a H. C. Lodgea vrsto WASHINGTON, D.C. — deleževali službe božje, njegovb "Priporočil” ter se je raz§0" Ameriško delegacijo na po-nasprotniiki pa so jo sabotirali i vaGal z gen- Khanhom blizu in skušali motiti s petjem. Po- tri ure. To je bilo sicer prvo srečanje med McNamaro in i Iz Clevelanda i in okolice Zadnje vesti m nima pripravnega nasledni-j naj bi se y njem kuhala in do_jto in včeraj tam okoli 20 poli-ka lahko pride naša dežela v|zorela do izbruha vse od obja_ čajev, ki so skrbeli za mir in veliko krizo. Zato se zadnje ca-|ve vesti Q umoru predsednika jred ne samo zunaj cerkve, am-se množijo predlogi kako zase-, Kennedyja prve priče obram. pak tudi v njej sami. Skupina sti mest0 Podpredsednika, ka- ^ ki so nastopile v petek; sojrev. Kusonjiča trdi, da ima ve- v glavnem skušale podpreti to ^no hoče dobiti v roke cer-trditev obrambe. rkveno občino, katere odbor je Razprava je bila v petek pre-!aedaJ v rokah Pns-tašev novega kinjena in jo bodo nadaljevali ^ufa- Med temi so največ sta- kor hitro se izprazni. Eisenhower ima v tem pogledu preprost in praktičen predlog: predsednik naj imenuje o-sebo, ki naj postane podpredsednik, njegovo izbiro pa naj o-uobri Kongres. Tako bi dežela ne bila nikoli dolgo časa brez podpredsednika. danes. ronaseljenci, med tem ko podpirajo rev. Kusonjiča v glavnem oni Srbi, ki so prišli v našo deželo po drugi svetovni Oto- vojni in so posebno odločni v Valežani dvigajo glave LONDON, Ang. — Na Drugo vprašanje je, kdaj in ku”, kot pravijo Angleži, živi boju proti Titovemu komuniz-kako naj podpredsednik prevza- okoli 2,600,000 Valežanov na mu. Oni trdijo, da so novi škof-me posle predsednika. Pri Roo- j vzhodni strani, med Liver- je, imenovani ' od patrijarha v seveltu in Kennedyju je smrt poolom in Cardiffom. Čeprav Beogradu, pod vplivom Beo-rešila to vprašanje. Kaj pa ta-jnimajo nobene volje, da bi po- grada, oziroma titovstva. krat, ako predsednik postane | stali samostojen narod, je ven- Q______ nesposoben ali kako drugače o- darle med njimi dosti ideali- viran pri vršitvi svojih poslov. Eisenhower misli, da je treba zaenkrat uveljavljati sedanjo tradicijo: vsak predsednik naj s svojim pravnim naslednikom sklene dogovor, kako naj se prenos oblasti izvrši. Tak dogovor je imel Eisenhower z Nixonom, za njim pa tudi Kennedy z Johnsonom. Med tem naj Kongres izdela potreben zakon o prenosu oblasti, kar je pa samo na videz preprosta zadeva. V resnici pa je zelo zamotana. Novi Albion SACRAMENTO, Calif. — Kalifornija je bila prvotno znana pod imenom Novi Albion. To ime ji je dal znani angleški pomorščak in raziskovalec Novega sveta Francis Drake 41 let preje, predno so se prvi pilgri-mi izkrcali v Plymouthu. stov, ki trdijo, da jih Angleži preveč zapostavljajo. Zato so u-stanovili svojo politično stranko valešlkih nacijonalistov in že gen. Khanhom, od kar je zadnji 30. januarja prevzel oblast v. Južnem Vietnamu. Vietnamski general je bil pred srečanjem | menda precej nervozen, pa se' naglo pomiril, ko se je razgovor začel. Ameriški državni tajnik je pokazal očitno, da Združene države podpirajo vlado gen. Khanha in ne marajo v Južnem Vietnamu nobenega novega prevrata. Kot že tolikokrat v preteklosti, je McNamara tudi tokrat Vietnamce zagotovil, da bodo Združene države stale z njimi, dokler komunistična nevarnost njihovi svobodi ne bo odstranjena. lavama hds v Jugoslaviji p&sfavHi z de^arjesTi iz Kanade Sv. oče hoče pospešiti obredne reforme RIM, It. — Sv. oče je imenoval posebno komisijo, ki naj iz- BELGRAD, SFRJ. — S poso-postavili svoje kandidate v ne-1 dela vse predpise, ki so potreb- jilom 21.5 milijonov kanadskih katerih volivnih okrajih. |ni za obredne reforme, kar jih dolarjev bodo 'kanadski stro- Noben njihov kandidat ni je sedanji Vatikanski koncil že kovnjaki postavili v Mostarju zmagal. Sedaj so se odločili, da'sklenil. V komisijo je imenoval v Hercegovini tovarno viskozne bodo postavili kandidate v vseh 42 članov iz 26 dežel, med nji- celuloze, jo opremili z vsemi 25 valeških volivnih okrajih, mi je 10 kardinalov. ! potrebnimi stroji in poskrbeli Zmagal ne bo nihče med njimi,' Na čelu komisije je kardinal za njen redni obrat z izvežba-toda svet bo vsaj zvedel, kako Lercaro, nadškof iz Bologne, njem strokovnega delavstva in močno je valeško nacijonalistič- znan prijatelj in vnet zagovor- vodstva. no gibanje. jnik cerkvenih reform. Nekaj re- Posojilo bo dala na razpola- V Londonu se samo bojijo, da form je že začelo veljati s 15. go E x p o r t - Credit Insurance bi vodstvo gibanja utegnilo pri- februarjem, tako na primer.ob- Association v Ottawi z jam-ti v roke raznim zagrizencem, vezne pridige pri sv. mašah ob stvom kanadske vlade. Vrnjeno ki bi se za dosego svojih ciljev nedeljah in praznikih. i bo v 15 letih. Kanadčani bcdo| lahko posluževali istih metod; Sv. oče je menda tudi izrazil oskrbeli vse načrte, stroje in' kot začetkom tega stoletja Irci. željo, da bi bilo letošnje zase-’ delovni proces. Izdelki tovarne -------o-------- jdanje Vatikanskega koncila bodo služili kot surovina za u-| — Toča pada v naši deželi zadnje in da bo treba temu pri- metna vlakna, iz katerih izde-največkrat v juniju, ki je sicer memo pohiteti z razpravami, lano tekstilno blago pojde veči-znan kot mesec porok. j ki so še potrebne. noma v tujino. greb v petek umrlega grškega kralja Pavla, ki bo v četrtek, bosta vodila bivš' predsednik ZDA H. T r u-man in žena sedanjega predsednika Mrs. L. B. Johnson. Truman je s svoje znano “doktrino” rešil Grčijo po drugi svetovni vojni pred komunistično nevarnostjo, zato uživa tam med vsemi Amerikanci največ spoštovanja. WASHINGTON, D„C.Serv Prestal operacijo— G. Janez Stefančič z 1139 Addison Rd. je prestal pretekli teden v Women’s bolnišnici težko operacijo. Leži v sobi 538. Obiski so dovoljeni. Seja— Jutri, v torek, ob 7.30 zvečer ima Društvo Danica št. 11 SDZ redno mesečno sejo. Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo v šoli sv. Vida. Asesment bo tajnica pobirala od 4.30 dalje. Slovenska pisarna— Na željo mnogih članov naših društev bo Slovenska pisarna v Baragovem Domu zopet poslovala. Zastopniki Lige KSA bodo na razpolago za nasvete in posredovanja. Za začetek bo pisarna odprta ob torkih od 4. do 6. ure popoldne, ob petkih od 5. do 7. popoldne in ob nedeljah od 3. do 5. ure popoldne. Zastopnik Lige KSA, Frank Lončar bo sprejemal naročila za Ligine darilne pakete in za slovenske časopise, revije in knjige. Zadušnica— Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmermana ob 5. obletnici smrti. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v .itor-ekf -.-tw^eer .ob 7.30 sejo y F. J. Lausche je označil SND na E. 80 St. Washington Sajgonu: Ne pretrgajte zvez s Parizom ko napet je položaj v Južnem Vietnamu, pričajo lepo odnosi med sajgonsko vlado in Parizom. Sedanji vietnamski diktator je verjel sluhom, da Francija: želi novo revolucijo', ki bi spravila vietnamske nevtralce na krmilo. Naši diplomaciji ni mogel dati nobenih otipljivih dokazov za to trditev. Zato mu je državno tajništvo svetovalo', naj ne pretrga diplomatskih stikov s Francijo, kar je namreč hotel storiti. Naši diplomatje so tudi pripomnili, da ne bi mogli iObjav prevzeti vsega sodelovanja, kar neViht n°’ yeWovno in toplo z ga je še danes med Francozi in Kato ami ^6Z dan *n na noč. i Vietnamci, ako bi francoski dr-višja P°s1:(>Pna ohladitev. Naj- zavijani radi preloma s Pari-36. emperatura 57, najnižja1 zom odšli iz Južnega Vietnama. ;; i^j V Južnem Vietnamu je nam- WASHINGTON, D.C. — Ka- reč še zmeraj kakih 15,000 pra- vrste režimom, tudi s vib in naturaliziranih Franco- njim. zvo, ki nekaj pomenijo za viet-| Generalu Khanhu seveda ni namsko gospodarstvo, kulturo prav, da so Francozje za nev-in zdravstveno službo. Francoz- tralnost, toda na istem stališču je imajo na primer vse plantaže za kavčuk v svoji upravi, pa tudi vse večje tovarne in rudni- seda- more dobro počutiti tistih 2,000 ameriških žen, uslužbenk in o-trok, ki bi se večinoma rade vrnile v Ameriko. Precej med njimi se je že odločilo za ta korak. Vietnamski rdeči gverilci soj dobili nov poklon: kitajska vlada jih je postavila za vzgled vsem “osvobodilnim gibanjem” v jugovzhodni Aziji, kako je treba preganjati ameriške “im- stejijo tudi kmetje na deželi, mali domači trgovci in obrtniki ter svobodni poklici. Vsi so za ke. Komunistični gverilci so nevtralnost, Iker upajo, da jim jim preje hudo nagajali, odkar,bo dala mir in red. Da bodo po je pa De Gaulle za nevtralnost ’ tej poti prišli pod komunistič-jugovzhodne Azije, so gverilci no diktaturo, tega sploh ne ra-opustili vse napade na franco- j zumejo. Kako hudo so se v Juž-ske gospodarske postojanike na nem Vietnamu že razpasle sim-deželi. Na vietnamski univerzi pati j e do nevtralnosti, priča in srednjih šolah je še zmeraj vladin odlok, ki postavlja vsa-veliko francoskih učnih moči lko zagovarjanje nevtralnosti na Francoski priseljenci upravlja- Za!?žno klop pred Vojažkim s°-jo tudi večino bolnišnic in sana-. dlSpre^takem razpoloženju med onjev. a o imajo priliko', da precejšnjim delom vietnamske-, no ugotovil, kaj vse je res na so v stalnih stikih s katerikoli | ga prebivalstva se naravno ne I teh novicah. predlog z a zvišanje plač zveznega uslužbenctva, zlasti pa članov Kongresa za neopravičljivo “krajo” iz zvezne zakladnice. Tudi sen. S. Young se je izjavil proti povišanju plač članov Kongresa za $10,000 n a leto. CHICAGO, III. —Dvomotorno letalo D-3 je sinoči padle na zemljo v bližini letališča O’Hare. Pilot je bil mrtev, vseh 21 potnikov pa se je rešilo brez velikih poškodb. BOGOTA, Kol. — Potniške letalo D-3 je padlo kakih 13 milj od tu na zemljo, pri čemer je bilo vseh '25 ljudi v letalu mrtvih. WASHINGTON, D.C. —Vladni krogi zanikajo poročilo “Aviation Week & Space Technology”, da je letalo A-ll že izvajalo izvidniške polete nad “komunističnim ozemljem”. Letalo A-ll leti s hitrostjo do 2,509 milj na uro in do preko 160,000 čevljev visoko. Doslej jih je v rabi 10-12, skupno pa je naročenih pri Lockheed Co, ki je letalo izdelala po načrtih C. Johnsona, graditelja znanega U-2, 50 letal. Obstoj tega letala je rakril sam predsednik Johnson šele nedavno, čeprav je bilo prvo v zraku že leta 1931. Klub upokojencev na Holmes Ave. ima v sredo ob dveh popoldne sejo v spodnji dvorani Slov. doma. Po seji bo nekaj prigrizka, tajnik pa bo predvajal film o pok. Johnu F. Kennedyju ter filme s klubove večerje in plesa 26. januarja letos. Vsi vabljeni! Petrolejska ladja eksplodirala na morju ANACORTES, Wash. — V petek zjutraj so nastale nepričakovano eksplozije na petrolej-• • T . ,» rr-4. • , • • ski ladji Bunker Hill, ko je e ^ „ ° ^ prazno plula skozi Puget Sound po gasoline, da bi ga prepeljala poskrbel, da je vsa azijska jav nost .stalno obveščena o podvigih in uspehih Viet-conga v Vietnamu. McNamara, ki je v soboto prišel v Sajgon, bo lahko oseb- v Portland, Ore. Ladja je bila tako poškodova- m BELLA PRI TITU BELGRAD. SFRJ. — V četrtek je priletel sem v posebnem letalu predsednik Alžirije Ben Bella, da “se zahvali Jugoslaviji za vso podporo, ki jo je nudila alžirski revoluciji in da se sreča s Titom”. Alžirca so sprejeli na letališču z vsemi častmi. Pozdravit in sprejet ga je prišel sam maršal Josip Broz-Tito. V Jugoslaviji bo Ben Bella ostal na uradnem obisku do četrtka, 12. marca, torej v celoti en teden. V tem času se bo vršila vrsta razgovorov med njim in Brozom, pa tudi vrsta posvetovanj med člani njegove vlade in člani Titove vlade. Poleg o meddržavnih vprašanjih se bodo posvetovali tudi o vprašanjih organizacije “socialistične družbe”. Menda Alžirce posebno zanimajo skušnje, ki so jih v tem pogledu napravili Broz in njegovi sodelavci. Predsednik Ben Bella stanuje v palači na Dedinju, ki je določena za stanovanje uglednih tujih gostov. Posebne znižane vožnje na svetovno razstavo v New York BELGRAD, SFRJ. — Jugoslovani bodo lahko potovali na svetovno razstavo v New Yor-ku od 20. aprila do 20. oktobra letos po posebnih znižanih cenah. Potovanje z letalom Dou-na, da se je naglo potopila. Po-'glas 6-B iz Belgrada v New srečilo se je rešiti 25 mornarjev, York in nazaj bo stalo $437, z med tem ko jih pet s kapitanom ladjo iz Reke v New York in vred pogrešajo in so verjetno nazaj pa od $400 do $700 z ozi-mrtvi. rom na razred in vrsto ladje. j /tMERBš&i rnsmomm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ila Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ze Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 48 Mon., March 9, 1964 Republikanci napadajo Johnsonovo zunanjo politiko Republikanska voditelja senator Dirksen in kongresnik Halleck sta že pred tedni napovedala, da bo njihova stranka morala začeti gledati kritično na zunanjo politiko predsednika Johnsona in njegove administracije. Tako napoved so politični opazovalci že davno pričakovali, saj smo na eni strani v volivnem letu, na drugi strani je pa Johnson v svoji domači politiki spretno jemal veter z republikanskih jader. Česar ni nihče pričakoval, je demo kratska taktika, ki je republikancem pripravila gradivo in načrt za njihove napade na demokrate. Republikanci so že začeli napade z vprašanjem, kaj naj naša sedanja zunanja politika sploh pomeni. Na te limanice je sedel državni tajnik Rusk, ki je sedaj postal ne kak uraden tolmač ameriške zunanje politike. Preje je ta posel opravljal pokojni Kennedy sam. Republikanci so ga tako dolgo zbadali, da je koncem preteklega meseca imel obširen govor o naši zunanji politiki in v njej razložil ne samo njene cilje, ki se nad njimi nihče ne spodtika, ampak tudi razloge, ki vodijo sedanjo politiko, ki jih je pa le težko spraviti na skupno načelno podlago. Do komunizma ima naša zunanja politika po njegovem kar tri taktike, eno za Moskvo, drugo za Peiping, tretjo pa za take komunistične države, kot je Poljska z Jugoslavijo vred. Z Moskvo bi rada dosegla čim več delnih sporazumov, da bi tako zmanjšala trenja v mednarodni politiki in s tem tudi hladno vojno, -s komunistično Kitajsko mora biti v stalnem' boju, da zavre komunistično napadalnost, Varšavi in Beogradu pa mora iti na roko, ker v zunanji politiki ne ubogata Kremlja ne zmeraj ne povsod. Teorija treh taktik, kar odgovarja Kennedyjevi zamisli o “prožni” zunanji politiki, ki je Ameriki potrebna, da lahko izkoristi vsako priliko, ki kaj koristi ameriškim narodnim interesom. Prožnost je lepa lastnost, toda ni jo lahko zmeraj spraviti v sklad z doslednostjo. Kadar je pa ne spraviš, si pa v zadregi, komu naj daš prednost, prožnosti ali doslednosti. Na to težavo s odnosi med prožnostjo in doslednostjo so se začepili republikanski kritiki, in očitajo demokratom celo vrsto ne samo nedoslednosti, ampak tudi težkih posledic, ki izvirajo iz njih za našo deželo. Če je Amerika začela širiti trgovino s komunističnimi državami in celo z Moskvo, zakaj ne bi smele druge svobodne in neodvisne države trgovati na primer s Kubo? Zakaj ima ameriška zunanja politika dvojno mero, eno za Moskvo, drugo za Havano? Če Amerika skuša priti v čim tesnejše stike s satelitskimi državami, zakaj ne bi smela Francija priznati komunistične Kitajske? Ako zagovarjamo nevtralnost Laosa, zakaj ne bi smeli misliti tudi na nevtralnost Južnega Vietnama? Zakaj kritiziramo Portugalsko radi njenih afriških kolonij, zadovoljili smo se pa s papirnatim protestom proti Indiji, ki je s silo pobrala portugalske kolonije ob robu njene državne meje? Zakaj postavljamo za ganskega diktatorja Nkrumaha elektrarno na reki Volti, ko vendar zmeraj bolj leze v komunizem in zagovarja vse, kar diši po komunizmu? Zakaj podpiramo od časa do časa Sukarna, ko vendar s pomočjo naših podpor ogroža mir na prostoru med jugovzhodno Azijo in Avstralijo? Zakaj je administracija dovolila Uvozni in izvozni banki, da jamči za ruske nakupe naše pšenice, se pa obenem jezi. ako evropske države tudi dajejo kredite komunističnim državam? Zakaj zagovarjamo sedaj nevtralnost, prihodnji trenutek pa slavimo in iščemo zaveznike. Demokratska stranka se gotovo ne počuti dobro, ka-oar sliši take očitke, ker svojih odgovorov ne more pokriti s plaščem narodnih interesov. Ako bi hotela to storiti, bi jo republikanci takoj vprašali, kaj so pravzaprav naši narodni interesi. Odgovor na to vprašanje bi administracijo spravil v še večjo zadrego, ker sama ne ve, kakšen obseg naj imajo ti interesi. Če bi jim potegnila meje, bi s tem odvzela svoji lastni zunanji politiki mnogo prilik za “prožno” taktiko. Edini izgovor, ki res drži, je demokratsko pozivanje na preteklost. Kali za nedoslednosti, ki jih sedaj republikanci očitajo demokratom, segajo še v republikansko zunanjo politiko pod Eisenhowerjevim režimom. Republikanci se pri Lem samo lahko sklicujejo na to, da so tudi oni podedovali iz dobe Roosevelt-Truman vse polno nerešenih problemov, ki so jih včasih silili na “prožno” politiko. Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da je pokojni republikanski državni tajnik Dulles postavil vzor dosledne svobode, da bi ji bilo treba dati uradno priznanje? po glavi in če ta ne doseže na- Republikanci se ne bodo ustavili samo nad prepadom1 mena, zamahnejo s srpom in med prožnostjo in nedoslednostjo. Iskali bodo tudi sadove! človek je za glavo krajši, nedoslednosti in teh bodo našli kar dobro kopo. Kako je! Kakor navadni posamezni vendar to, da ni v sporu med nami in Panamo radi kanala! človek “rad” pozabi na tiste, ki nihče na naši strani, ne v komunističnem ne v svobodnem imu kdaj kaj pomagajo, še veli-svetu? Ali ni to barometer, kako globoko je padel ameri- ko bolj se to dogaja med drža-ški vpliv v mednarodni politiki? Kako je to, da v NATO ivami in narodi. Ti se kar opira-noče nihče več poslušati naših nasvetov? Kako to, da nas jo na tisti stari rek: “Tisti, ki v jugovzhodni Aziji zapuščajo še tisti redki zavezniki in'ima in more, naj pomaga — ti-prijatelji, ki smo jih tam imeli? Zakaj je moral predsednik Uti, ki nima, ne more!” Ozirajoč Johnson vrat na nos misliti na “reorganizacijo” Zveze za'se v potrebah na možnost, je ta napredek? Kar manjka demokratom zaveznikov in prijateljev v tujini, jih imajo doma čisto nepričakovano — v republikanskih vrstah. Tam namreč republikanski zanešenjaki, kot je na primer senator Goldwater s svojimi pristaši, predlagajo taka zdravila za našo bolno zunanjo politiko, ki bi njeno stanje samo še poslabšala. Na njihovo stališče se bodo morali demokratje začepiti, da splavajo vsaj iz največjih zagat. politike, ki so jo njegovi nasledniki navadno le smešili. Zato pa imajo današnje težave. Pomanjkanje doslednosti je seveda dalo demokratski administraciji možnost, da je na primer spomladi poveličevala svobodo, ko je prišel teden zasužnjenih narodov, nekaj mesecev pozneje pa pozdravljala Tita v P'li hiši. Ali je v Jugoslaviji res toliko Joliet, 111. — Čez vreme in zimo smo se letos v začetku leta pritoževali. No, par dni je bilo res mrzlih, ampak ljudje smo pa tudi preveč nepotrpežljivi, da če se kak dan vreme le malo bolj kislo obnaša, da zabavljamo vse vprelk. Tudi jaz sem tak dečko, da rad zabavljam, naj mi bo prizanešeno. Kajti resnica je, da letošnji januar se je obnašal vsaj tod po naši okolici kar lepo, še bolj pomladi podob no, kakor pa se včasih obnaša celo čas okrog sv. Jurija. Naj-brže smo bili vsi s sodbami o vremenu taki radi tega, ker nas je zima v lanskem januarju lasala in naša ušesa ščipala. Letos pa je bilo drugače. Tudi okrog Svečnice smo imeli par lerpih dni. Nick se je meni in Juretu pohvalil, da je dan pred Svečnico ob meji pod drevjem pod listjem nekaj regrata nabral. Če ga je res ali ne bogve, ker Nick se včasih tudi rad velikega in važnega napravi, samo da bi ga kdo občudoval. Jure je zraven pripomnil, da če bo letos solata tako draga, kakor je bila nekaj dni okrog Svečnice, se bo res splačalo gledati okrog, kje bo kak regrat rasteh Omenil je dalje, da njegova Bara je plačala za eno srednje veliko glavo solate kar 41 c. Če bo šlo talko naprej, bo solata kmalu dražja kakor “steak”! Vidite, tako je, draginja gre naprej in nam žepe prazni. Če bo šlo v tem duhu naprej, bo pa tudi tistim, ki morajo ob skromnih dohodkih živeti, tudi trebuščke zmanjševala in jim bodo postale hlače prevelike. Za krojače bo več businessa, ker bodo zaposleni z zmanjševanjem in krajšanjem velikosti hlač. Tisti, ki bodo s tem prizadeti, bodo imeli pa več stroškov. K tej moji pripombi je pa še Nick dostavil svojo pripombo: “Da za reveže je že od nekdaj tako, da so vedno pri ta slabem koncu. Kar je dobrega, drugje ostane, pri revežu se pa vedno le ta slabo ustavi...” * NOVA OBETANJA OBJAVLJAJO. — Ko smo nekoliko obdelali probleme regrata in solate, smo se pa spravili na politiko. Nick je najprej posegel s svojo- kritično besedo in začel “trančirati” razne obljube kandidatov obeh stranlk. Nicku se se najbolj dcpade guverner Rockefeller. Tudi Goldwater ni preslab, ampak Rockefeller je bolj mlad in bolj poln življenja, meni Nick. O Johnsonu pa pravi, da preveč'obljublja. N. pr. “boj proti revščini”, ki ga je napovedal Johnson, se sicer na papirju lepo čita, navadno se pa take obljube že takoj po čitanju končajo. In tisti, ki jih objav- ljajo, menda menijo: Obljube smo vam dali, zdaj je pa na vas, kako se bodo obnesle? O-bračajte jih tako, da bo iz njih kaj koristi. Mi smo pri takih obljubah samo “inženerji”, ki vam napravimo in damo načrte. Po načrtih pa morate vi delati in graditi svojo bodočnost! Juretu se je ta Nickova razlaga raznih političnih obljub tako dopadla, da se je naglas smejal in je v svojem pristnem narečju pohvalil Nicka, rekoč: “Bogme, dragi Nick, bolj točno pa nisi ti še nikdar nobene stvari ali zadeve razložil in pojasnil, kakor si razložil te obljube politikarjev.” Nicku se je pri tej pohvali kar obraz od veselja razlezel. Kajti zaveda se, da Ikar Jure pohvali, da je res vredno pohvale. Nato je pa Jure dalje povzel besedo in je omenjal razne obljube ter tudi razne domače in zunanje politične dogodke. Po njegovem se mi in ves svet pomikamo naprej po nepoznanih potih k nepoznanim in nevarnim časom. Med drugim je nekatere probleme takole sodil in razlagal: “Prijatelja! -Sedanje razmere na svetu so take, da jih je težavno pravilno ocenjevati. Na nekih koncih izglodajo, da so dobre — na drugih koncih je njihova podoba drugačna. Nekaterim deželam, katerih seveda ni veliko, ne gre ravno preslabo in obupno. Večini držav in deželam pa ne teče življenje gospodarsko, politično in drugače, kakor potrebe zahtevajo in kakor zahteva ljudi vredno živ-ljenJe- In to je tisto križišče cest in potov, kjer se srečujejo življenjske zahteve -ljudi vseh narodov in vseh dežel. Naša Amerika je najmočnejša in najbolj razvita industrijska dežela na svetu. Ima ogrom- rek pravilen. Toda stara navada je in po tej se svet še vedno ravna: “Da tisti, ki dajejo, bi morali biti hvaležni, da imajo ali so imeli kdaj priliko- dajati, kajti dajati je čednost, večja od prejemanja.” In s tem menijo tisti, ki vedno od nas le prejemajo, da je s tem vsa pomoč že poplačana in da tega bi se morali zavedati tisti, ki za take reči, kot je pričakovanje kake hvaležnosti, Ikaj takega pričakujejo. Tako gleda ves svet na nas in vsi tisti, ki od nas dobivajo pomoč. Na to, kako se mi Ameri-kanci, ki moramo radi tega bolj in bolj posegati v žepe in plačevati od leta do leta večje in večje davke, da ima naš dobri Stric Sam dovolj cvenka v blagajnah, iz katerih pomaga raznim državam in narodom, s tem in s" tako “hvaležnostjo” zadovoljujemo, to- jih presneto malo -briga! Gledajo le, kdaj bo zopet prišel na okrog dobri Stric Sam s polno torbo in če ne pride, se včasih kar hudujejo, -češ, -le (kje se je zamudil, da ga še ni?! O vsem tem bi se dalo še marsikaj povedati za šalo in za res. Velja bolj “za res”, kajti ta “šala” je za nas Amerikance draga! Politični razvoji zadnjih časov pa pri vsem. tem kažejo, da smo na novem križišču, na katerem se začenja ločitev potov sedanjosti.'Tisti, ki so do sedaj hodili po skupni poti Zapada, stopajo že vsak na svojo lastno pot kakor sinovi enega rodu, ko doraščajo- in drug za drugim zapuščajo skupni krov in si vsak sam zase ustanavlja svoj krov. Zavest o potrebi skupnosti se rahlja. Če bi jenjala in izginila nevarnost, bi že bilo. Ampak ta še ni jenjala. Nevarnost “srpa in kladiva” je še velika in še večja postaja. Dva nevarna hrusta poželjivo gledata na naš demokratični zapadni svet. Eden tam od Urala, drugi iz Azije preko Pacifika. Oba podžigata in kurita proti nam po svetu noč in dan. Zapad pa se prereka med seboj radi kur, “saj trg”, loncev, kdo izmed njih bo komu več prodal... Če se narodi demokratičnega zapada ne bodo pravočasno zavedli resnosti sedanjega časa in bodo slabili svojo slkupno-st proti nevarnosti grozeče fronte “srpa in kladiva” — zna Zapa-du še trda presti in to kaj kma- VESTI ■ z Shfco-V i= e? Primarij dr. Pavel Pelhani umrl Koncem januarja je umrl v Javna kopališča so redka Marko Pogačnik se v Delu j pritožuje nad javnimi kopališči) v Ljubljani. Trdi, da so jih ime-1 Ljubljani upokojeni primarij li v rimski dobi več kot jih ima1 porodniškega oddelka bolnišni-moderna Ljubljana. Povprašu-^ce v Celju dr. Pavel Pehani. V je, ali ne bi bilo mogoče zgradi-! Celje je prišel leta 1935, pa moti nekaj novih javnih kopališč,1 ral bežati pred Nemci leta 194h ko je v Ljubljani še vedno ve-'Med vojno je sodeloval z Osvo-liko stanovanj, ki nimajo lastne bcdilno fronto in se poleti 1945 kopalnice. Zaradi splošne podražitve Ljubljansko “Delo” prinaša pod gornjim naslovom, nekak u-vo-dnik 1. februarja letos, v katerem pravi med drugim: “... Zaradi splošne podražitve smo- tudi mi prisiljeni zvišati cene!” Pisec članka F. Jeras trdi, da “kažejo v samoupravljanju pre- vrnil na svoje mesto v Celje* kjer je ostal do svoje upokojitve 1959. Nato je prevzel službo ginekologa na polikliniki v Ljubljani, kjer je služboval smrti. Povečan promet z Avstrijo Maloobmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo se je lani povečal v obe smeri, število prehodov jugoslovanskih držav-malo zrelosti” in da morajo zatojljanov se je povečalo za 89 od-oblasti z “administrativnimi u- stoikov, število avstrijskih dr-krepi” posegati v pravice samo- žavljanov pa za 58 odstotkov, upravljalcev. Te so posegle Devizni priliv šilingov se je povrneš, ko so avtobusna podjetja večal iz maloobmejnega prometa za 143 odstotkov. Avstriji so kupovali v Jugoslaviji razno blago v svoji valuti, ker je v tej za 20 odstotkov cenejše kot v domači, jugoslovanski. Gojitveno lovišče na Ptujskem polju Slovensko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je u-stanovilo posebno “gojitveno 1°” višče” na Ptujskem polju. Zanj naj bi ustanovili fazanerijo1* kjer bi zredili letno do 25,000 desettedenskih fazanov, pa j h nato spuščali v lovišče pod običajnimi pogoji za odstrel. podoben način naj bi poskrbeli tudi za jerebice in zajce. S tem bi bilo seveda mogoče odstrel povečati in privabiti večje število lovcev iz tujine. Sodijo, da bi lahko dohodek dvignili od sedanjih 5 na -okoli 57 milijonov dinarjev, od tega okrog 51 mi' lij ono v v devizah. Povečan uvoz kave, carina na njo ukinjena! ne industrijske aparate, najboljša transportacijska omrežja nailu! To je moje mnenje, fanta, kopnem in v vodah, izvežbana o mednarodnem položaju v da-osobja, in-kar je glavno — ne- omejen kapital. Naravno naša Amerika računa, da ji pripada našnjem svetu.” Tako je meni in Nicku resno povedal svoje mnenje Jure. In vodilno mesto v vsem tem. Tu- kakor se po svetu razmere raz di zaslužila je delno to s svoji-.vijajo, ima Jure kar prav, tako mi žtrvami v zadnji vojni, ko menim tudi jaz, je ravno ona v glavni meri rešila vsaj zapadni svet, da ni ta podlegel silam in vplivom komunizma. Ampak vedno je tako. Po borbah in težavah za rešitev in zmage nihče ne priznava Tone s hriba. Srednjeveška trdnjava v Kirgizistanu V Saringu, starem mestu v dru- severnem delu Kirgizistana, so gim kakih zaslug. Vsak zasluge odkrili arheologi srednjeveški prišteva le sebi, pa če. jih je že dvorec z utrdbami. Znanstveni-zaslužil in jih je vreden ali ne ki menijo, da je pritličje tega na to se ne ozira. Tako neka,- poslopja iz obdobja med šestim ko in temu podobno se obnaša in osmim stoletjem, proti Ameriki več ali manj z Trinadstropna gradba je gra-malimi izjemami ves svet. jena iz kamnitih klad in nežga-Zapadna Evropa se je v zad- ne gline, zidovi so debeli okoli njih petnajstih letih opomogla šest metrov. Na površini 20 kva-in se postavila zopet gospodar- dratnih kilometrov so odkrili sko na lastne noge. A ne s svo- med drugim razvaline budistič-jimi močmi in silami. Do tega ji nega svetišča z 12 m visokim je pomagala gospodarsko in pa kipom spečega Bude. s političnim vplivom naša A- Mesto Saring, ki ga omenja- ob j a vila 20-odstotno povišanje cen ter to preprečila češ, da zvišanje' ni upravičeno. Namigava, da utegnejo poseči tudi na druga področja, če ne bodo podjetja pri določanju cen upoštevala državnega in zveznega gospodarskega plana. Mleko v Ljubljani 80 dinarjev liter Na posvetu Zavoda za cene in Ljubljanskih mlekarn so na podlagi sklepa mestnega sveta o podražitvi mleka za 10 do 15 dinarjev določili, naj bo cena litra mleka v Ljubljani 80 dinarjev do 1. februarja letos. Nevo ureditev pokojnin pripravljajo Še v skladu s predvojnimi določbami imajo- v Jugoslaviji uradniki pravico do polne pokojnine p-o- 35 letih službe, po' novem zakonskem načrtu o pokojninah bo delovna doba za njihovo pridobitev postavljena enotno na 40 let. Za delavce-vseh vrst bo to pomenilo, da pojdejo lahko v pokoj z nekako 60 leti ali celo prej. Uradniki in drugi uslužbenci z visokošolsko-izobrazbo bodo morali med tem ostati v službi do nekako 65. leta ali celo dalj. Le redko se zgodi, da bi kdo končal visokošolske študije pred 24. ali s 24. letom. Predno uredi svoj službeni položaj, je star okoli 25 let, torej vsaj pet -let starejši, ko začne redno službo, od običajnega delavca. Tako je razumljivo, da je med ljudmi z visokošolsko izobrazbo novi zakonski načrt naletel na ostro kritiko in močan odpor. Novi zakon bo namreč njihov položaj poslabšal, ker jim bo podaljšal delovno dobo za celih pet let. Zakonski načrt še ni bil objavljen in je zato težko reči o njem kaj več. V časopisju poudarjajo le, da načrt še ni dokončen in da je sedanje razburjanje zaradi njega prezgodnje. Umetna gnojila so nekje obtičala Lani so v Jugoslavijo uvozih 17,700 ton kave, med tem ko nai bi povprečni letni uvoz kave pred drugo svetovno vojno zna' šal le okoli 7,000 ton. Tedaj s0 pretežno uvažali kavo iz Bra' zilije (85%), sedaj je ta zast°’ pana pri uvozu kave le še z ™ odstotki. Po poročilu ljubljanskega sta “Delo” so s 1. februarja111 ukinili carino na uvoz kave, Č3' ja in kakava, povišali pa s° U skoraj na vse tekstilno blag0-Carina na surovo kavo- je 2na' šala 43%, na čaj 25%. V Ormožu bodo gradili sladkorno tovarno V Ormožu na Štajersken1 pripravljajo že dalj časa grad' njo tovarne sladkorja, ki bi po- zadnjih računih stala cl^0 1 pet milijard (bilijonov) dinarjev. Tovarna naj bi letno Pre delala pridelek pese z okr°» 3,900 hektarov, če -bi vsak hek tar dal povprečno 400 stnt(A; Zvezni organi so mnenja, da tako “majhna” tovarna ne hi Po poročilu ljubljanskega dovolj donosna, tako so se v Dela’ bi moralo slavonsko^Ormožu odločili za gradnje veC kmetijstvo dobiti v januarju je tovarne, ki bi naj veljala °, kakih 20,000 ton umetnih gnojil,'koli 11 milijard dinarjev in ^ dejansko pa jih do 1. februarja1 potrebovala za reden obrat Pe' ni prejelo niti en kilogram. so z okoli 9,000 hektarov. Čemu toliko ubojev in umorov? Nastalo poskrbeti je za vprašanje, kak° tolikšne količi6 Neki Jože Kocmur iz Sežane sladkorne pese v bližnjih kme skuša dognati, čemu je toliko tijskih predelih. Preudarjaj0^ ubojev in umorov v Sloveniji, če se ne bi kazalo zaradi Prid gospoda,” poz-ki Vl 'Je župan. “Dve četrtin-^ Larine! Pri vas, gospod 0 ln’ mi vino bolje diši nego tac. a’ in da se vam vsako tv,,- °. lePo ubriše in očisti, to H do svoj; Jo uganka. zeleniki Jaz sem pri rib" vse poskusil, J* mehnr, jajca, mleko; ne krafaga n^- Gospod Krtin, en-Pove ]m°rate Priti pogledat in Zid6 ^ kaJ da naj storim. va ai’ vaša pipa ne vleče; ali t°rik h J7-lla mlzo deset por- ta, ne pijeta njunega vina, ne šte ldar’ Jurjevec in Bo-j trkata ž njima, kalita splqsno 6 &0 segli in ostaio jih je še z eno gospoda.” ni zbor samih župnikov, pa smo na konju!” “Vaših norcev,” ga je ustavil Krtin, “sem jaz do grla sit. Kaj boste vi govorili o duhovnikih, ki jih videti ne morete.’ “Ker vas spominjajo,” se je jezila Krtinka, “da je še drugo oblastvo nad nami, ne samo to, ki vlada v deželi.” “Tako je,” pritrdil je stari Hribar; “norcev ne potrebujemo.” “Mir besedi, mir besedi!’ pogovarjal je župan. “Gospa Krtinka, dva Štefana vina na mizo! Kranj’c je rad vesel,— Oj, zakaj b’ ne pel!’ Kar jih je pilo na Adolfov račun, vsi so zapeli za njim; Zidar in Zidariča sta se topila sužnje sreče, ko je trčil ž njima župan, in Bošte in Bošte-tovka sta pazila, da jima ne odide primeren delež pri obeh Štefanih. “Tole je mož,” dejal je Bošte in napil županu. “šaljiv in smeilen kakor rajni oče,” nasmihala se je Zidariča. “Oh, kakšne so nam ta včasih pravili! Kar popokati smo hotele od smeha. A kadaf so bili posebno dobre volje, smo morale bežati.” “Ampak dober gospodar,’ dodal je Jurjevec, “dober gospodar. Kakšne je imel konje in opravo! Sinova si znata pa še bolj pomagati.” “Kar vidimo, to vidimo; Kramarjeva hiša j e prva v šmarjeti,” pridušil se je Zidar. “In koliko se je povzdignila naša vas, odkar županujete vi!” “Za društva je pa gospod Albin kakor ustvarjen,” nadaljevala je Zidariča. “Vaši pevci so res imenitni; grla imajo že takšna.’ “Kakor gobe,” dejal je Albin. “Kaj pa, kadar ima požarna hramba parado!” vnemala se je Zidariča. “Gospod Adolf spredaj kot načelnik, šlem se blišči kakor solnce in rdeča griva se vije kakor živ ogenj. Takrat hiti vse gledat. To je čast za občino. Kje imajo tako postavnega župana!’ Tako so govorili vaški resnicoljubi; toda če kdo misli da so s tem ovrgli veljavo pregovora, da je v vinu resnica, se bridko moti; kajti ni bil voljan Adolf plačati možakom toliko, vina, da bi jim bilo seglo do živega. Vkljub vsej hvali nista bila brata dobre volje. Jezilo ju je, da se oba Hribarja grdo drži- Pet. PosaŠal je toa!11?1 §Ias> prijeten bari-Zapei'6”08 k° kirma, bi škofu Pim^6 PristoPi Tonček, pristo- pa vi ne v naše društvo?” Albin. “Vi imate in Jaz, ’ jo dejal Martin sedef Umeknil Albinu, ki je ha i Puleg njega, si vzel nogo 0*eno in RO fnnlinl po stegnihTV11 se tapljal po v k ikstkw je imel navado Viši, ženski družbi. iti 2 J® Prisedel k Boštetu k0 acel govoriti o politiki, ka- kj-J m VSe zav°ženo, ker so na sti Vi Samo sebični kapitali- Štgn■ ! odrivajo navadne po- Proii*] ’ kako Preseda gonja steni duh°vnikom že vsem po- . 'V pametnim ljudem. Alb' <;duhovniki’” P°vzel J'6 liiW 80 naJT>oljši zastopniki sti8keVa ; }Z ljudstva 80 iziii’ ha:- n tezave ljudstva poz-meV najb0lj® ’ oni so majpa-de). ejol’ naJneodvisnejši, naj-hadV'V8* možje in hkrati Jj°ljši govorniki. En dežel- veselje. Toda Albin je imel adut v rokah; vzdignil se je, nalil si kupico in napil najnovejšemu šmarjetčanu, Antonu Hribarju, s katerim ga Veže staro prijateljstvo izza šolskih let in s katerim se bo kmalu še tesneje zvezal; zakaj najlepše dekle pod šmar-jetskim zvonom, Vrbanova Lenčika, nevesta Tončkova, je svakinja njegove sestre. “Kaj, vaše ostanke bo pobiral Anton?” razjaril se je oče Hribar in udaril ob mizo. “čigave ostanke?” zakričal je Tonček, ves bled in skočil pokonci in siv plamen mu je plal v očeh. “Kdor tako govori, laže in obrekuje.” V tem hipu, ko je prepadla vsa družba, se začuje iz zvonika plat zvona in hlapec priteče s poročilom, da gori v črešnjicah. “Jaz plačam,” je dejal župan malomarno. Hribar, Tonček in Martin so hiteli iz hiše in Zidar, Bošte, Jurjevec so hitro še popili, kar je bilo plačanega. (Dalje prihodnjič) MAREC Ta [W* [IV [g iti, l|!i ILM __M125 *miL. KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 5.—Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. pod vodstvom Kranka Vautarja. Začetek ob štirih popoldne. 5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu. 11. —Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večerjo in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. 12. —Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30. 10.—“Glasbena matica” poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue pomladanski koncert. 28.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu pri- redi Materinsko proslavo v avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Heights. JUNIJ 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. OKTOBER 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. jesenski koncert. 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek štirih popoldne. Za sodnika kandidira Cleveland, O. — Pri primarnih volitvah 5. maja bo Francis J. Talty, znani odvetnik, kandidiral na demokratski volivnici za sodnika na Common Pleas sodišču. Kandidat je bil v teku zadnjih dveh let ponovno priporočen državnemu guvernerju za imenovanje na omenjeno sodišče, ko je bilo tam prazno mesto, od strani okrajne odvetniške zbornice. IZ SLGVEIfUE (Nadaljevanje z 2. strani) Toda s prvimi hladnimi dnevi je navdušenje stanovalcev jelo plahneti. Radiatorji so bili komaj mlačni, konec novembra in v prvih decembrskih dnevih je kurjenje povsem prenehalo. V bloku Kamniška št. 3, kjer je kurilnica za vseh 7 blokov, so morali stanovalci prenašati vrh vsega še strahoten hrup iz kurilnice. Končno so se odločili za spremembo kurjave od premoga na mazut. Ta poskus se tudi ni obnesel. Stanovalci so preživeli zimo v mrzlih stanovanjih, čeprav soi morali plačevati za kurjavo od 3 do 4 tisoč dinarjev na mesec. F. J. Talty je znan v Clevelandu ne samo kot pravnik, ampak tudi kot človek splošnega javnega zanimanja in dela v korist skupnosti. Tako je okrajni načelnik kampanje za nabirko za boj proti raku (Cancer Drive,) pri kateri sodeluje oko-li 20,000 ljudi, ki hočejo poma-ob gati v boju proti raku. Prijatelji baseballa ga poznajo kot direktorja Cleveland Baseball Federation, sodeluje pa tudi pri posvetovalnem odboru šole za Med vojno Iz Ljubljane se je vrnil kmet Anton v svojo vas in je začel bolniške sestre St. Vincent praviti svoji ženi Neži novico: i dlarify bolnišnice. “Pomisli, Neža, naš stari go-1 Kandidat je študiral na John spod fajmošter — ali še ne; Carroll univerzi in na Western veš?” ! Reserve univerzi, kjer je končal “Kaj je z gospodom fajmo-'pravo. Vse svoje življenje je štrom — ali so umrli?” j preživel v Clevelandu in okoli- “O ne, pomisli Neža, kanonik t ci. F. L. so postali!” “O, Ježuš, zdaj so še njega vzeli. Pa tako starega! Kaj bo- — V bogati prsti nabrati db'^SOyOOCr do le revež začeli pri kanonih?” j na enem akru. je mogoče deževnikov RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela ° Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. "Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko" KDAJ? KAKO? @ 22. maja z ladjo United States, New York — Le Havre @ 5. junija z ladjo United Slates, New York — Le Havre © 3. julija z ladjo United States, New York — Le Havre Cena $500.00, železnica posebej, samo 4 in pol dni na morju, — vračate se lahko z moderno ALI PA PO ZRAKU: ' ladj° SS France- @ 9. junija z Jet letalom, Štajerci, New York — Vienna — Graz ® 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana ® 20. julija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana S KOM? — Vse Vam bo najugodneje uredil mn a ©EOlflftE: slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik IL § fl H ¥ E L 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 — Telefon: HE 1-3500 aBBBnBBBnHSB&mGSasaaBSBERBHnBIIHBflSBHaiaBEaaBSBBBQEaHSHHBBBaBBEBBBBBBDflHBHBBBBEB PRuKO STO LET — Na sliki vidimo lokomotivo “Pioneer”, ki so jo zgradili leta ]$5i za. Cumberland Valley železnico v Pennsylvaniji, v Smithosian Institution mu-:ciu v Washing tonu, D.C. Vsi politični krogi za zakon o podpredsedniku WASHINGTON, D.C. — Za potrebo po posebnem zakonu o podpredsedniku so naenkrat vsi vneti, demokratje in republikanci. Ta vnema izvira, kot je navada, iz političnih nagibov. Demokratje so za tak zakon, ker jim je zoprna misel, da bi bil do 20. januarja “pravni” naslednik predsednika Johnsona sedanji predsednik predstavniškega doma McCormack, ki je že 72 let star in povrhu še katoličan. To sta njegovi glavni napaki, zakaj ga večina demokratov ne mara. McCormack se radi tega čuti užaljenega in noče sodelovati pri nobeni akciji, ki bi omogočila drugega naslednika za Johnsona. Republikanski nagibi so pa bolj skrivnostni, zato pa nič manj razumljivi. Republikanci vedo, da predsednik sam želi tak zakon, da je pa prepričan, da zakona ne bo. Zato bi moral bolj paziti na svoje zdravje. To mu svetuje tudi njegova okolica, toda on sam misli, da lahko na račun zdravja mnogo tvega. Vse to bi bilo republikancem malo mar. Smo pa v volivnem letu in Johnson bo kandidiral. Kako lepo bi bilo za republikance, da bi se ne vrgel z vso silo na agitacijo, ko bo čas prišel. Da preplašijo vsaj Johnsonovo okolico, ako že ne njega samega, zato pod zaveso o potrebi zakona o podpredsedniku skušajo toliko1 vplivati na našo politično javnost, da bo ta kategorično zahtevala, naj Johnson tekom volivne borbe bolj misli na svoje zdravje kot na agitacijo. Ni upanja, da bi se jim ta politična igra posrečila. --------------o------ fiaša vojna luka v Hoti na Španskem draga stvar! WASHINGTON, D.C. — Od Španije smo najeli luko Rota, ki leži severnozahodno od Gibraltarja, š pravico, da so tam lahko naše atomske podmornice. Take luke nismo mogli dobiti drugje v Evropi, Angleži so nas pa silili, da jim vrnemo škotsko luko Holy Loch, ker ta-mošnji prebivalci nočejo živeti blizu atomskih ladij. Zato se bo vseh 8 atomskih podmornic, ki so sedaj v Evropi, preselilo iz Škotske v Španijo. Prvih par je že tam. Luka Rota je za Ameriko zelo draga stvar. Naša vojna mornarica ne nosi samo vseh stroškov za vzdrževanje vojne luke, federalna administracija ima povrhu še sledeče izdatke in neprijetnosti: mora plačati letno $30,000,000 podpore, to je najemnine spans k i diktaturi. Španija vzdržuje proti naši volji redno pomorsko in letalsko zvezo s Kubo, Franco daje Castru posebne kredite in kupuje kubanski sladkor, plačuje ga pa z dobavami z ribiškimi čolni. Na drugi strani pa dobiva Franco od nas deželne pridelke, ki jih sam vseh ne porabi. Dobil je na primer od nas pavolo, potem pa jo je s 100% dobičkom prodal naprej. Državno tajništvo je zelo nezadovoljno s takim položajem, ne more pa ničesar ukreniti, kajti naše atomdke podmornice so potrebne v Evropi, oporišče pa morajo tam imeti, če tudi je izredno drago. -----o------ Bi radi čašo kave? Bo dražja? WASHINGTON, D.C. — Da se je sladkor občutno podražil, to ve že ne samo vsaka gospodinja, ampak tudi vsak potrošnik. Pričakovanje, da se bodo cene sladkorju kmalu znižale, se ni uresničilo in se najbrž tudi ne bo, ker v mednarodni trgovini še dclgo ne bo tako velikih zalog, da bi stalno pritiskale na cene na debelo, kot je to bilo še pred par leti. Sedaj moramo še računati, da bo tudi kava ostala draga kot je že, in da se bo morda še podražila. Veletrgovci in uvozniki kave se niso brez razloga že la- ni založili z velikimi zalogami kave. Pri tem je sedaj tudi naš senat izglasoval zakon, ki ga je predstavniški dom odobril že lanskega novembra in ki pooblašča našo administracijo, da pristopi k mednarodnemu sporazumu, ki regulira izvoz in u-voz kave. V tem sporazumu so vključene vse glavne dežele izvoznice in uvoznice. Sporazum ima za cilj, da stabilizira cene za kavo, seveda na višji ravni kot je bila na primer še lani. Zato so se pa cene zvišale za o-kroglih 50%. Poleg mednarodnega sporazuma je na ceno vplival tudi slab' pridelek v Braziliji. Senat je hitel z glasovanjem, da spravi zakon pod streho še pred začetkom debate o civilnih pravicah. Ako bi to priliko zamudil, bi bil zakon najbrže pokopan vsaj za letošnje zasedanje, morda pa za zmeraj. Ženske dobijo delo Kuharico iščemo Iščemo izkušeno kuharico za delni čas. Kličite 481-3813. (51) MALI OGLASI ~ V najem Oddamo 4 sobe v zidanem poslopju na E. 58 St. Najemnina $45. Kličite 881-7138. ______ (51) V najem 4-sobno stanovanje, neopremljeno, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (52) PrijaieFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION." Olafr Ave. & 68th St., EN 1-4212 Euclid — Fullerwood okolica Z a hitro prodajo lastnik prodaja bungalow, 2 spalnice, I1/-: kopalnica, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, zgoraj nezgotovljeno, garaža za 2 kare. Kličite zvečer ali v soboto ali v nedeljo AN 1-2297. (51) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite sc do nas J0S, GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 V fari sv. Roberta Zidan, pol-ranch, široki temelji, v prvovrstnem stanju, cenjeno pod ceno. V fari sv. Križa Bungalow, 8 let star, velike sobe, zgotovljena razvedrilna soba, IVz kopalnica, garaža za 2 voza. Vse zgotovljeno, da se lahko takoj vselite. Blizu E. 185 St. Zidana hiša, 3 spalnice, prostor za dodatne, velika jedilna soba, polna klet, IV2 kopalnica. Morate si ogledati. UPSON REALTY 499 E. 260 St. — RE 1-1070 ________________________(48)^ Hiša naprodaj 4 sobe spodaj, spredaj, 2-sobno stanovanje zadaj in 4 sobe zgoraj; vsa nova napeljava in bakrene cevi, zelo moderno, na 1032 E. 66 St. EN 1-1454. — (9,11,13 mar) IZDELUJEIrlO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Naprodaj Prodam skoraj novi filmski aparat Keystone K-5 s tremi lečami; torbica je vključena v prodajno ' ceno. Miro Odar, 1042 E. 72nd St, HE 1-2079. (9,11,13 mar.) HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “Ta ženska je hčerka Ju-randa iz Spihova in žena mladega viteza. Sedaj menda razumeš, zakaj smo vas zasledovali in zakaj si postal naš ujetnik!” “Za Boga!” je rekel Arnold. “Od kod? Kako? Saj ona je zmešana . . .” “Ker so jo križarji kakor nedolžno jagnje ugrabili in z mučenjem pripravili do tega.” Zbiško si je pri besedi “nedolžno jagnje” približal pest k ustom in stisnil zobe, a iz oči so mu začele kapati druga za drugo solze neutolažljive bolesti. Arnold je sedel zamišljen, čeh pa mu je v kratkih besedah povedal o izdajstvu Danfelda, o ugrabljenju Da-nuše, o mukah Juranda in o dvoboju z Rotgierom. Ko je nehal, je nastala tišina, ki jo je motil le gozdni šum in prasketanje isker v ognju. In tako so sedeli nekoliko trenutkov; naposled je Arnold dvignil glavo in rekel: “Ne le na viteško čast, ampak pri Kristovem križu vam prisegam, da te ženske sploh nisem videl, da nisem vedel, kdo je, in da nisem nikdar pomagal mučiti jo ali pa da bi jo sam mučil.” “Prisezi še, da pojdeš rado-voljno z nami in da ne boš skušal zbežati, jaz pa te dam popolnoma razvezati,” je rekel Matko. “Naj bo tako, kakor praviš — prisegam! Kam me peljete?” “Na Mazovje iz Spihova.” Po teh besedah mu je Matko sam prerezal vrv na nogah, potem mu je ponudil meso in repo. Zbiško je čez nekaj časa vstal in šel počivat na prag koče, kjer ni več našel i'edov-ne sestre, ker so jo že prej služabniki vzeli med konje. Tam je legel na kožo, ki mu jo je prinesel Hlava, in sklenil čakati brez spanja, ali ne prinese svit kake srečne izpre-membe v Danušinem stanju. Čeh pa se je vrnil k ognju, ker ga je v duši nekaj težilo, o čemer se je hotel pogovoriti s starim vitezom iz Bogdanjca. Našel ga je tudi globoko zamišljenega; ni se menil za smrčanje Arnolda, ki je užil neizmerne količine suhega mesa in suhe repe, potem pa zaspal od utrujenosti kakor kamen. “Ali se vi ne odpočijete, gospod?” je vprašal oproda. “Sen mi beži od trepalnic,” je odgovoril Matko. “Bog daj dobro jutro. . .” In s temi besedami se je ozrl k zvezdam. “Veliki voz se že vidi na nebu, a jaz neprenehoma razmišljam, kako bo s tisto stvarjo.” “Tudi meni ni do spanja, ker mi hodi po glavi gospodična iz Zgoželic.” “Hej, res je, nova nesreča! Saj ona je vendar v Spihovu.” “Da, v Spihovu. Odpeljali smo jo iz Zgoželic, sami ne vemo čemu.” “Sama je hotela k opatu, a ker ni bilo opata, kaj sem hotel storiti,” je nestrpno odgovoril Matko, ki ni rad govoril o tem, ker se je v duši čutil krivega. “Da, kaj pa sedaj?” “Ha! Kaj? Odpeljem jo zopet domov, a potem naj se zgodi volja božja! . . .” Čez hip pa je vendar dodal: “Da, naj se zgodi volja božja ; toda ko bi vsaj ta Danuška bila zdrava in taka, kakršni so drugi ljudje, bi vsaj vedeli, kaj naj ukrenemo. A tako, vrag vedi! Ona ne ozdravi .. . in tudi ne umre. Ko bi gospod Jezus odločil na to ali na ono stran.” Toda Čeh je mislil v tem hipu na Jagienko. “Vidite, vaša milost,” je rekel, “ko sem šel iz Spihova in se poslavljal od nje, mi je dejala takole: ‘Ako se kaj zgodi, pridite sem pred Zbiškom in pred Matkom, zakaj ako bosta poslala po kom novice, jih bosta poslala po vas in vi me odpeljete v Zgoželiče.’ ” “Hej!” je odgovoril Matko. “Gotovo, da ji bo nekako neprijetno ostati v Spihovu, ako pride Danuška. Gotovo je potrebno, da gre sedaj v Zgože-lice. Žal mi je sirotice, iz srca žal, a ker ni bila volja božja, je pač težko! Toda kako naj t o uredimo? Počakaj! . . . CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE 5 ROOM BUNGALOW 2 Bedrooms, heated room in attic, 2 car garage. % block to school. Priced for quick sale. By Owner. 5730 Rockwell. Phone 634-9529. (48) BELLWOOD — 5 Rooms, 3 Bedrm. Brick Ranch. Carpeted 12x22 Liv. Rm., 80’ shaded lot, 2 car gar. Near schls., Transp. $18,800. By Owner. 114 S. 49th St. LI 4-3822. (50) BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Confectionery — By Owner — Seats 100. Next to theatre. West suburbs. Established, 40 yrs. FI 4-2808. (50) STORES FOR RENT NEAR BUSY INTERSECTION 3000 BLOCK LINCOLN AVENUE. Single store, unheated. Reasonable. Call LO 1-5080. (50) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE INCOME PROPERTY — Story and Half brick. 5-3-3. Best location. Close to everything. 4900 W. 1000 N. Best offer. Priced for quick sale by owner. TU 9-5778. (49) OAK LAWN — By Owner — 85th and Austin. Beaut. 3 Bedrm. Brick Ranch. 8 yrs. old, new 20x22’ Gar. w/side drive. 50x175’ Indscpd. lot. Ex. Ige. Liv. rm and Birch cab. Kit., Gas ht., Storms. Close to schls., shops, $17,200. GA 5-0261. (50) BY OWNER — VIC. HOLLYWOOD — MAGNOLIA. — 2 Story Frame, 3 Apartments, 2-3’s, l-5:/2 Rms. Auto. Stoker. Full basement. Close to everything. RA 8-5543. (49) MT. PROSPECT — BY OWNER 4 Bedroom, 2% bath, tri-level, fire- place in main level, family room, full dining-room, crptg. garbage disposal, dishwasher, central air-cond. Asking $35,900. 392-7756. (49) BY OWNER — BUFFALO GROVE 3 Bedroom Ranch. Attached Garage, Full Paneled Basement. Storms and Screens, plus many other extras. LE 7-5332. (48) Praviš,, da ti.je velela, da se vrneš z novico pred nami, a potem da jo odpelje, v Zgo-želice?” “Da, kakor sem vam natančno ponovil,” ‘T, no, saj bi tudi mogel iti pred nami. Staremu Jurandu bi bilo tudi treba naznaniti, da se je našla hčerka, da bi ga nagla radost ne umorila. Kakor mi je Bog ljub, res ne moremo ničesar boljšega urediti. Vrni se in povej, da smo Danuško rešili in da pridemo z njo prav kmalu, a ti vzemi ono ubožico in jo spremi domov.” Tu je stari vitez vzdihnil, ker mu je bilo res žal Jagien-ke in načrtov, ki je sanjal o njih v svoji duši. čez hip je iznova vprašal: “Vem, da si pameten in močan fant, toda ali si jo upaš ubraniti pred kako krivico ali prigodo? Zakaj na poti se lahko utegne pripetiti to in ono.” “Seveda, tudi če bi mi bilo treba glavo zastaviti! Vzamem s seboj nekoliko dobrih fantov, ki mi jih bo spihovski gospod rad odstopil, in jo spremim varno, če treba do konca sveta.” “No! Preveč se ne zanašaj na samega sebe! Spomni se, da bo treba doma v Zgoželi-cah zopet paziti na Volka iz Bžozove in na čtana iz Rogova .. , Sicer pa kaj govorim; treba jo je bilo varovati pred njima, dokler sem mislil na nekaj drugega, Sedaj pa ne živi več nadaja in se bo zgodilo, kar se zgoditi mora,” “Kljub temu bom branil gospodično pred tistima vitezoma, saj ta nesrečna Zbiško-va gospa, ta revica, komaj diha ... ko bi umrla . . “Res je, kakor mi je Bog drag: ta revica komaj diha... ko bi umrla . . .” “To je treba prepustiti gospodu Bogu, a sedaj mislimo le na zgoželiško gospodično.” “Po pravici,” je rekel Matko, “bi, bilo najbolje, da jo jaz spremim do očetovega doma. Toda to je težko. Jaz sedaj ne morem pustiti Zbi-ška, a to iz raznih velikih vzrokov. Videl si, kako je škrtal z zobmi in kako se je hotel vreči na tega starega komturja, da bi ga zadavil kot psa. Ako bo dekle, kakor praviš, na poti izdihnilo, ne vem, ali ga vsaj jaz utegnem brzdati. Toda ako me ne bo, ga nič ne zadrži in večna sramota pade nanj in na ves rod, česar Bog ne daj! Amen!” Na to Čeh: (Dat)e prihodnjič) -------o------- j Hranite denar xa deževne I —kimnite U s Savings Hornist Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki; dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-lema članstvo od rojstva do 60 let darosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, Jdpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances Jndich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josenhine Winter. — Zdravnika dr. Perko in dr J. Folin. — Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Niidi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. taj niča Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak. Louis Mervar in Stephanie Osredkar. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 3:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Rpad, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. Š. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2 00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite de nar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem. Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, v Maple Heights, Stanley Ave. in Jakob Gustinčič, Helen Troha; po- za SDD na Prince Ave.: Anna Kre- roeevalka Helen Troha, Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr, Max Rak in, vsi slovenski zdravniki, — Seje st vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv, Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, C39 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 Kast 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rese Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Ciair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances' Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zu-itavono.šinja Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Rožanc. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B -InTniV oreds Paulin« Rtampf«1 podpredsednica Mary Kolegar, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St, tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec, Antonia Mihevc in Annie Brancol. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod predsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi'torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND sevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. —r Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10314 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Amabrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances .Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. ■— Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Tiiornas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. fi SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica; Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Frances Medved. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela. Barkovich. — Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik John Borso, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban. 1201 E. 168 St, IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferen-co Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Liutig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO DA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blag. Frank Merhar, 20550 Trebeč Avenue, 481-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Igna* Verbič; društveni zdravniki so vs slovenski zdravniki stanujoči \ Clevelandu. Seje se vrše vsa! tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki; Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer % Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDŽ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nad- zornice: Josephine Winter, Gregorčič, Veronica Škufca. je so vsak tretjo sredo v mesecu® 7:30 v Slov. nar. domu na E. DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Predsednica Mary Rožanc, Pu predsednik Frank Stare, tajnica •' blagajničarka Rose Vatovec, le®. Prince Ave., BR 1-4582, zapisa1' karica Mary Bubnič. Nadzorni ' John Samsa, Joseph Rolih in Laurencic. — Seje so vsako nedeljo v mesecu ob 10. uri dop° dne v SDD na 10814 Prince Zdravniki: Dr. Anthony Perko, v. Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in v slovenski zdravniki. ___^ DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 s,|? Predsednica Nettie Zamick. 9° ^ predsednica Anna Zalar, Mary Jeraj, 5150 Thornbury HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znidai' sic, zapisnikarica Fanny ^■a\eS' Nadzorni odbor: Mary Otonič® ’ i Emma Tofant in Dorothy Strniš • Vsi slovenski zdravniki. Seja se T ši vsaki drugi četrtek v mesecu 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. . DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ , Predsed. Stanley Pervanje, P°. predsednik Theodore Szendel, tal niča in zapisnikarica Jennie PuS®1^’ 10724 Plymouth Ave., Garfield H' 44125, LU 1-4230; blag. Antonia linar. Nadzorni odbor: predsedm Helen Tomažič, Henry Pefvan] ; Terezija Bizjak. — Zdravniki: v priznani zdravniki. Zastopniki SND na 80 St. Stanley Pervanje 1 Theodore Szendel; za SDD ^ Prince Ave. Frank Skrl: za SND Maple Hts. Henry Pervanje. — se vršijo vsako 3. nedeljo v mese ^ ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard” A “ Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, predsednik Martin Romih, in blagajnik Frank Perko, lu,s; East 174 Street, telefon IV 1-5°^ zapisnikar Martin Valetich. ^ Nadzorniki: James Novak, Fsa Dremel in John Majerle; zast°P ^ nik za Slovenski Dom na' Won'11 \ Avenue: Martin Valetich. niki za federacijo: Frank M. Per -e ; Martin Valetich. — Seje se vrcj) vsako četit-o nedeljo v mesecu 2:00 uri popoldne v Slovenskem tiu na Holmes Ave., kjer plaS g. tvoj asesment. 25. v mesecu °a do 8. ure. - PODRUŽNICA ŠT. 5 S5IZ „0 Predsednik John Sever, Hiligrove Rd.; podpredsednik Cesnik, tainik in blagajnik Krampel, '961 E. 67 St., tel. u, 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. zor. odbor; Joseph Ponikvar. Do Erste, John Straus. Zastopniki federacijo Louis Erste, Math Zan1 Zastopnik S.N.D. John Sever. družnica zboruje vsako tretjo so ^ to v mesecih marec, junij, seP^l:i ber in december v SND na St. D • Ave., staro poslopje, soba št. 4. nik pobira asesment tudi vsa’ 25. v mesecu v SrN.D. faJ' keg* Katoliški boržtnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, KATOLIŠKIH BORŠTNARJfcBv3Z- Duhovni vodja Msgr. L. B- mk: župnik fare sv. Vida: nadb° . nar David J. Telban, pofbor^ .j. Elmer J. Kuhar, bivši bors Fred Sternisa, finančni tajnik thonv J. Urbas, 1226 Norwood 1 UT 1-1031; blag. Rudolph V. rajnik-vapisnikar Maximilian 1033 Yellowstone Rd., nadzorm .n Herman E. Dule, Louis C. Erat® g Joseph Saver, sprevoditelja A . Erste in Louis C. Erste, boln-zornik Alois Erste, 3815 Sch' Ave. (Zone 9) Tel. ON Vrataria: Albert J. Konorc in £ 3 jat*11 Vratarja: Albert J. Koporc F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. ^ Seliškar in Dr. Anthonv F. v Društvo zboruje vsak tretji pm mesecu ob 8:00 zvečer v g:30 Vida. Asesment se pobira oa ' isprei na večer seje in vsak j? ^0 vo nedeljo v mesecu od m®® 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida^^ CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT lf'4"peV. Honorary Spiritual Director- .gt Matthew Jager, Spiritual ^'^ang' Rev. Anthony Rebol. Chief er Louis Somrak, Vice paSt Ranger Anthony K u s h 1 a n, ^ Chief Ranger John Petrie, ^®rI1ilU ir.g Secretary Clarence rracDiiar’ Financial Secretary John Treasurer William Pavšek, Benefit Director Frank Doles, ductor Bastian Trampuš, Se pj._ Frank Martich, Court Doctor ^ Carl Opaskar. Meetings are he . at third Wednesday of each mon cti 8:00 P.M. in St. Mary’s ^ tact Hall. In case of sickness c jyj-0 John Spiiar, 715 E. 159 St., 1-2119. Ameriška bratska OR NAPRFnEK ŠT. 132 Predsednik Stanley J- Botl ’ jSrti' predsednik Ludvik Prosen, z 0b karica Rose Intihar, blagajni ” ^gr, Gustinčič, tajnica Adalyne ^ggO, 10268 Page Dr., Mentor, °- leZni tel.: EL 7-6614. V slučaju » AJl. kličite WH 2-4359. NadzormKi-^^ thony Zadeli, Anton Bota,1'Roiter, Golob. Zdruvniki: Dr. Carl Dr. Anna Prosen: — Seje s ^ vsak drugi petek ob 7:30 v ^ra Recher Ave. Asesment se V g.gg vsakega 25. v mesecu od 6:00 zvečer. —^