tViktor Bežek. Spomini. -- Profesor Maks Pimat. Spoznal sem ^a, ko je prišel v devetdesetih letih na ljubljansko gimnazijo kot suplent. Osebno sva se pa seznainla o priliki Koseskega siavnosti. Dne 14. avgusta 1. 1898. smo odkrili spommsko plosčo na ro]stni hiši Janeza Vesela Koseskega v Spodnjih Kosezah. Cerkven govor je tedaj imel častiti naš starraa Toaio Zupan, ob odkritju je govoril moravški rojak pisatelj dr. France Detela. Slavnosti se je udeležil tudi tedanji urednik ^Ljubljanskega Zvona«, Vlktor Bežek. Drugi dan na Veliki Šniaien, nas je nekaj udeležnikov povabil na kosilo tedanji gostoljubni nioravški dekan Toinaž Kajdiž. Pri tej priliki sem se osebno seznarvil z Bežkom, ki je bil tudi med dekanskimi gosti. Veselilo ine je, da sem ie mogel Pogovarjati z Bežkom, čij^sur. temcljitc čjanke sem z nasludo prebiral v Zvonu. Spominjam se še, da sem Ka spravil popoldne v cerkev k petim litanijam. Oba sva ginjena poslušala ubrano petje pobožBe nmožice. Na njeRov pozlv sem poslal za Zvon kratek članek o Koseskega cl'.ivnosti. Otnenjain. c!a je bii v dekanovi družbi tudi tedaiiji tajuik Ijubljanskega magistrata dr. Janko Jan, ki je dve leti poznejc unirl nesrečne smrti na Bralovl.ii peči nad Gorjaini. "* Drugič sva se z Bežkom sestala v i'rstu začetkom avgusta leta 1902. Udeležila sva se ondi zborovnnja »Zveze slovenskih učiteljskih društev« in napravila tudi z neštetimi učitelji in učiteljicair.i skupen izlet v Benetke. Mali parnik »Trieste« nas je peljai čez rnorje. Bilo nas je okrogLo 150 izletnikov. Večina takih, ki stno bili prvič na od morske bolezni. Oibal seni se večimorju. Kajpada smo imeli mnoRO prestati noma v družbi iičiteljev Jelenca in Dininika in njunih soprog. Bratovsko smo se tolažili v napadih želodčnih težav. Blizu nas je na parniku sedel tudi Bežek in kot pravi Samarijan pomagal dvema sopotnicaina - učiteijicama, katerima je delala vožnja po morju veiike neprilike. Tretjič pa sva se z Bežkom riaSia v blaznici na Studeticu. Prišei je tja duševjio silno potrt začetkom iuliia lanskega leta. NekaJ dni sva skupaj spala. potem pa je dobil sobico v poslopjn pri vhodu v bolnico. A vsako dojjoldne in popoldne Je prihajal k meni. Potrpežljivo sva prenašala skupno usodo. In prav veseiilo nie je, da išče Bežek v rnoji drnžbi razvedrila. Obnavijala sva lepe spomiue na Koseskega slavnost in na prijazen izlet v Benetke. Naposled pa sva krenila v po»;Ovoru na tisti predmet, ki naina je bil riajbolj pri srcu: šola in naša književnost. I_biraia sva si na vrtu svoj kotiček in taiu kramljala in iskrJa razvedrila v prijateljskih poraenkih. Večkrat 'mi je prinesel kako smodko ali pa vsaj odrezek od smodkc, da sem ga porabii za svojo pipico. In če so ga ski in prijaielji obiskali, sem bil vedno deležen obiska tudi Jaz, kar mi je tako dobro delo v grozni moji zapu§čenosti. A v septembru ,je Bežek nenavadno zelo opešal. Kako se rai je -smilil, ko sem gledal, da so ga morali strežniki pitati. Ni se mu sevedavljubilo več govoriti, samotno je šetal po \rrtu gori in doli, vedno po isti poti. Pri neki nriliki tni je pokazal sklep, ki mu ^a je dala sodniia na podlagi mnenja izvedencev. "^'idel sem, kako ga je potrlo to pisanje. Obzirnost do uboge^u bolnika bi bila pač zahtevala, da tistega pisaiija nc bi smel ciostaviti revežu v roke m mu tako po nepotrebnem še povečati njegove že itak neznosne telesne, zlasti pa duševne bolečine. No, gotovi ljudje nimajo smisla, kako je ravnati z bolniki, ki trpe duševnu, kakc je tako grozno trpel ubogi Bežek Sredi oktobra Jenenadoma izginil Bežek iz blaznice. Odnesli so ga v sanatorij v Ljubljano. Mudo mi je bilo, da mu nisem niogei stisniti roke v slovo. Občutil sem, da sem nekaj izgubil, kar mi je bilo ijubo in dragp, ko je odšeJ ciobri Bežek. In še danes me b^oli ta izguba, to tembolj, ker Bežka ne boni več videl in ker mu nisem mogel potresti peščice dornače prsti na^ iuerano gcmilo. No, Bežek je dovršil tok zemskih dni. Mi pa ne vemo, kaj nas še čaka. Vrli Bežek, bodi ti lalika zemlja slovenska, plemetiiti duši tvoji pa večni mir pri dobreru in pravičnem Bogu. Spočetka najinega skupnega bivamja na Studencu je nekoč nanesel pogovor na pokojnega profesorja Ivana Vidrriarja. Bii jc to velenadarjeh mož, a nesrečen Ln je padel v ZRodnji grob. Imel sera ga v če- trti šoji za učitelja grščine in slovenščine. Bila ga ]e sama dobrota. Z Bežkom sta skupaj službovala y Novem mestu. Tarn je Vidmar kmalu urnri. In Bežek mi je pravil, da ]e Viumarju, prijateliu svojemu, napisai nekrolog v Slnvenski Narod. Za geslo ne- krologa pa si je izbral pesnikove besede,  ki so se približno glasile:  Und wenn sich seine Kraft zermtirmbi,  da tegt er sich und— stirbt. Ubogi Bežek! Kalior z Vidmarjem, zgodilo se je s Teboj. lzrahljena je bila iivljenjska moč — pa ie šel tia. odkodtr ga več ne bo na veliko škodo na5i šoli iu naši knjiz.evnosci, na veliko žalost vseh, lu so ga poznalil