------    176    ------
Naši dopisi.
z Dunaja 31. maja. — Ne verujte krivim prerokom, kar čenčajo po svojih časnikih. Tak prerok je tukajšnji „N. W. Tagblatt'^, ki je prinesel te dni novico, da grof Taaffe in nekateri drugi ministri želijo rešenje ministerske krize odložiti do jeseni, da pa ustavoverske ministre je volja, uže zdaj odstopiti. Drug tak kriv prerok je Schwegel, ki je v Ljubljano tekel in svojim ustavoverskim pajdašem pripovedal, da „me' rodajni politični krogi'* niso prav nič zadovoljni z mi-nisterstva predsednikom grofom Taaffe om in njegovo politiko. To je kolosalna predrznost Balohove eksce-lence! Po pravici je zato pisala te dni „Politik" tako le: ,,Ist in einem geordneten Staate von einem Beamten, der unter unzweideutigen Sjmptomen der Ungnade „auf Reisen'* geschickt wurde, je eine grossere Keckheit ver-iibt worden, als eine solche unqualifizirte Insinuation des Herrn Schwegel? Und in die Hande soleher Menschen solite wieder das Staatsruder, solite das Schick-sal der osterreichischen Volker gelegt werden?'* Grof Hohenwart je laži Schwegelnove z malo pa tehtnimi besedami svetu objavil. O 8chwegelnu res tudi velja, kar je ,,Pest. Lloyd'* unidan o čenčah Schmer-lingovih rekel, ,,dass sie bedenkliche Zeichen geisti-ger Hinfalligkeit sind". — S posebno radostjo smejo slovanski narodi^zdaj se ozirati na potovanje cesarja po Češkem. Časnik madjarski „Ellenor" pravo trdi, ako pravi, da to cesarjevo potovanje ima politično p omembo. In da minister Taaffe trdno stoji v zaupanji cesarjevem, to kaže, če tudi zoper svojo voljo, nova „Presse*', ki je včeraj pisala o potovanji cesarjevem: ,,Mi ne moremo tajiti: v tem je dokaz redke blago-voljnosti in izrednega zaupanja za grofa Taaffeja,
ako se sam monarh tako mogočno za njegovo po* litiko poteguje in mu s svojo neizmerno popularnostjo na pomoč prihaja".
V Gorici 30. maja. — Dobro  sem prerokoval,  ko sem v zadnjem dopisu rekel,  da bode pogreb gos p. prosta baron Codelli-a „veličasten". Jez sem uže marsikaj doživel v Gorici — svetega in posvetnega, ali dogodkov, kakor je bil Codelli-e7 pogreb, ne spominjam se mnogih.    Kakor   v zrkalu   so   se   videle   v  tem pogrebu vse mnoge lepe lastnosti rajncega prosta,   videla se je njegova priljubljenost,   njegova veljava — opirajoča se na osebne čednosti, na zasluge njegove, na plemeniti rod in  častno duhovsko službo.    V obširni oporoki je naročil baron C,   da  naj   bode pogreb priprost — brez grbov,   brez   muzike in dr. t. r.    Rodovina je to poslednjo voljo tudi izpolnila, ali mestno starešinstvo je hotelo vendar le svojemu udu na dostojen, na sijajen način čast izkazati in tako smo videli pretekli torek (25.. t. m.),   kar   se da reči,   impozanten mrtvaški sprevod* Udeležil se gaje cvet  našega mesta:   uradi,  plemstvo, vsi privatni zavodi, bratovščine,   katoliško in delavsko društvo z zastavama, brezštevilna vrsta odličnih meščanov in gospk.    Kazen preč.  kapiteljna  in duhovščine v^ cerkveni opravi je bilo okoli 60 mašnikov privatno oblečenih — mestnih in s kmetov.   Mestni gosp. župan in 7   druzih   starešin  je   držalo   konce   mrtvaškega   prta, drugi odlični meščani so nesli sveče zraven truge; trugo je neslo do cerkve 8 bogoslovcev.    Po ulicah, koder je šel sprevod,   visela je z več ko polovice hiš črnina;   s-črnino ogrnene in prižgane so bile tudi gazne svetilnice. Ljudi po oglih in trgih je   bilo vse polno;   obnašali so se jako dostojno.    Stacune so bile  zaprte;   red   povsod izvrsten.    Eksekvije  v  prvostolni cerkvi so opravili — vsi ginjeni — prevzv. knez-nadškofsami. — Skoraj vsi   pogrebci   so   šli  potem — ne  le   do mosta čez Korenj, kakor je bilo namenjeno — temuč ven do Soškega mosta.   (Peljali so namreč truplo v Mušo). — V dopolnitev životopisa   ranjc.   C. v zadnji   štev. „Novic*'^ naj dostavim danes še te-le črtice,  ki bodo znabiti mikale sosebno mlajšo duhovščino.   Baron Aug. Codelli je bil kot mladomašnik nekaj časa na Dunaji;   bil je tudi kaplan nadškofa Walland-a.    Dne 16. aprila   1833. leta je  umrl  prost  Luka  Urbančič  in   15.   dec.   tistega leta je   postal   njegov naslednik mladi baron C;   (bil je še le 3 leta  in   3 mesece mašnik).    Podelili   so   mu prepozituro ljubljanski Codelli, naslednika njegovega pa ima prezentovati goriški Codelli — rajncega prosta brat.    Ta naslednik je uže obče znan, toda za javnost ni še ta stvar;   zatorej   naj   ostane   naš prihodnji prost in petto.    Sprelep in resničen  nekrolog po rajncem baronu Codelli u je prinesel naš ,,Eco'^ dne 27. dne t. m. Tudi včerajšnji „Vaterland" ga kratko in dobro opisuje^ današnji „Eco" pa ima za nadgrobnico latinsko elegijo.^ V miru naj rajnki počiva!   —   Od 26.  t. m.  je  c. kr. deška šola zarad osepnic zaprta;  bolnih je  bilo do 25. dne t. m. 81 otrok. — „Soča*'   pripoveduje,  da bodo   pri   nas  javni   plesi   pod   milim nebom   v kratkem prepovedani.    Zakaj   samo  „pod  milim nebom"?    Za moralnost   in   v   druzih   ozirih ne bo niČ bolje,   tudi  če  se  bo v zaprtih prostorih plesalo. — Naš vrli gosp. Mat. Trnovec v Sežani gre kot novo-imenovani sodnik v Istro.    Skoda,   da   ne   ostane na Slovenskem.   —   Za volitev deželnega poslanca 3^ dne junije priporoča „Soča'* mladega gosp. dr. Nikolaja Tonkli-a, advokata v Tominu (brata dr. J. Tonkli-a). Dr. Nik. Tonkli je  devišk značaj ;   nadejamo se vsega dobrega.    Namestnik   baron   de   Pretiš   ne    kandiduje; okr. glavar v Tominu pa bi menda rad bil v deželnem zboru. —   Tukajšnji policijski komisar plem. gosp. Fr-Marquet je dobil nadkomisarja naslov.
—  177  —
Iz Ljubljane. — Prihodnji torek se , kakor drugi zbori, prične tudi deželni zbor kranjski. Peticije narodnih poslancev za razpust illegalno skrpanega zbora ni tedaj ministerstvo ugodno rešilo. In tako bode ta drugi zbor iz ere Widman-ove prav s tistim obrazom zboroval (še viteza Vestenecka ne bode manjkalo), kakor je zbor prvi te ere, ki je zdaj še le — po volitvah naših državnih poslancev — postal pravi „uni-cum*' cislajtanski o tem, da narod naš je v državnem zboru zastopan edino po narodnih poslancih, v deželnem zboru pa gospoduje večina narodnih nasprotnikov. Ljubljanski butelj „Tagblatt" imenovan, ki „srca in ledice*' naših narodnih m6ž poznati hoče, uže v svojem listu izreka dvombo, da „National-Clericalen" v tem zboru ne bodo zmerno postopali, zato nova „Presse", kamor „Tagblattovci" radi svoja kukavična jajca po-kladajo, uže prerokuje, da v teku zborovanja bodo čeaki, moravski pa tudi kranjski deželni zbor razpuačeni,
—  Deputacija županov ljubljanske okolice (gg. Martin Baudek, Andrej Knez, Janez Knez in Luka Strah) se je dne 28. maja poklonila gosp. deželnemu predsedniku in se mu zahvalila za očetovsko skrb za blagor občin, katero jim je izrazil v pismu, pisanem jim v milem našem maternem jeziku. Gospod deželni predsednik je deputacijo preprijazno sprejel in jej tudi ustmeno zagotovil svojo podporo v težki nalogi, ki jo imajo županstva. Jako zadovoljni so vrli domači možje zapustili blazega deželnega predsednika.
—   Potovaje na svojo grajščino je včeraj knez Ernest Windischgratz, naš državni poslanec obiskal nekatere tukajšnje poslance. Gospod je res srčno vnet za blagor naše dežele, katero zastopa v državnem zboru.
Pričakovali smo tudi za domovino našo mnogoza-služnega gosp. viteza Schneida, al obolel je za precej hudo angino, ki pa hvala Bogu^ je po poslednih poročilih uže odjenjala. Koncem prihodnjega meseca nam je prihod njegov v Ljubljano zagotovljen.
—  {V seji močvirskega zbora 26, dne maja) je bil med druzimi obravnavami odbor 5 udov izvoljen, ki ima nalog, prevdarjati predloge, ki so jih uni mesec z Dunaja in Laškega poklicani izvedenci močvirskemu zboru pismeno izročili, in z ozirom na te predloge poročati in nasvete staviti, kako naj se prične in nadaljuje obdelovanje ljubljanskega močvirja. Gospodje v ta odbor izvoljeni so: Fr. Kotnik, P. Las-nik, Peruzzi, dr. Poklukar in Fr. Potočnik. Temu odboru sta pa tudi pridružena gospoda dr. Koz-ler, močvirskega odbora predsednik, in pa deželni glavar vitez dr. Kaltenegger. — Poleg tega se je v tem zboru tudi ukrenilo, da celo poročilo gori navedenih izvedencev in pa vsi zapisniki zborovanja s temi gospodi se v slovenskem in nemškem jeziku natisnejo in na svitlo dado, da močvirci sami bero vse nasvete izvedencev in vse obravnave ž njimi. In to je tudi prav!
—   {Odbor družbe kmetijske) je pretekli teden knjižico „Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim imetjem^^ razposlal prečast. deka-nijam kranjskim s prošnjo, naj nekoliko iztisov te knjižice pošljejo gosp. župnikom vsake fare, da jih blagovolijo brezplačno razdeliti takim kmetom, od katerih je pričakovati, da bodo knjižico radi brali in njene nauke na korist svojemu gospodarstvu obračali. Kdor je želi, pa je morebiti ni dobil, naj se obrne do svojega gosp. fajmoštra.
—   {Iz zadnje seje mestnega zbora) naj poročamo sledeče: Službo mestnega živinozdravnika je „nemška" zborova večina podelila koroškemu Nemcu J. Kraft-u, ki prav nič slovenskega jezika ne zna, Čeravno je mnogokrat  za   pozvedovanje potrebnih okoliščin meso-
gledu znanje slovenskega jezika neobhodno potrebno; kaj več pa, kakor mesogled, ne bode mestni živino-zdravnik v Ljubljani, kjer je dovolj civilnih in vojaških živinozdravnikov. Nad 25 let se je mesogledstvo prav dobro in za manjšo plačo opravljalo od^ranj-cega g. Skaleta in o njegovi bolezni od njegovega izurjenega namestnika, in učenci živinozdravniške šole imeli so priliko, praktično se vaditi mesogledstva ter tako postati deželi na korist kot spretni mesogledi. Ko bi bila „nemška*' večina odložila imenovanje mestnega živinozdravnika do onega časa, ko bode nova klavnica gotova, za katero se je v tej seji kupilo Židanovo zemljišče blizo užigalične fabrike, in v kateri se potem bode morala vsaka klavna živina klati, bi bil ta odlog znamenje zrelega prevdarka in čez par let imeli bi domačih dobrih živinozdravnikov na izbero. Tako pa to imenovanje živinozdravniškega novinca, deželnega našega jezika popolno nezmožnega, se ne more za kaj druzega smatrati kot za kljubovanje živinozdrav-niški tukajšnji šoli, ki je toliko let pod svojim nadzorstvom imela dobro izvrševano mesogledstvo. Brez vspeha sta tedaj dva narodna odbornika zagovarjala odlog navedenega imenovanja. — Kako „radi^' se izvršujejo predlogi, ki izhajajo od ndrodnih odbornikov, to kažejo še danes tisti zvonci voznikov, ki neprenehoma celi dan po mestu ponujajo premog in meščane glu-šijo, kakor da bi prodaja te smrdljive kurjave smela imeti kak privilegij , ki ga v nobenem drugem mestu nima. Na Dunaji tudi smeti iz hiš pobirajo vozniki, pa oni stopajo na dvorišča hiš, v določeni uri dad6 majhno znamenje, in posli prines6 jim smeti na voz. Po ulicah ni nobenega ropota.
—    Po Najvišem sklepu od 20. maja je dozdanji župan g. Lašan zopet potrjen za župana ljubljanskega.
—  {Hranilnica ljubljanska) je v občnem zboru 18. dne u. m. sklenila, da bode z začetkom prihodnjega leta le 4 gold. od 100 gld. obresti dajala za vloženi denar, za posojila pa, ki jih ona daje, obresti znižala na 5 gold. od 100 gold., — oboje zato, ker ima toliko denarja nakopičenega, da ne v6, kje ga koristno naložiti. Ob enem je sklenila, vsled želje deželne vlade podpirati posojilnice, ki bi se po deželi osnovale, vendar pod takimi pogoji, da sama ne bode škode trpela. Tudi za napravo parne gasilnice hoče darovati 1000 gld., ako se ostalih 4000 gold., ki jih bode stala ta gasil-nica, po druzih doneskih nabere.
—  Iz Maribora nam je došlo naznanilo, da je preč. gospod Frančišek Kežman, infulirani stolni dekan lavantinskega kapitola, 29. maja po dolgi bolezni umrl.
—  Schwegelnu, Čegar glasovita objava, ki smo jo zadnjič omenili tudi v našem listu, uže celi teden zvonec nosi po časnikih, je grof Hohenwart v „Va-terlandu" z malo besedami tako odgovoril, kakor se „dopustniku'' bar, Schwegelnu spodobi. Hohenwart je rekel, da s Schwegelnom ni nikoli govoril zaradi zemljiščne vcenitve , in da ga tedaj tudi Schwegel nikoli ni mogel za svojo stran pregovarjati. Zdaj pa Schwegel v ,,N. fr. Presse^* izjavlja, da telegrafična poročilo ljubljansko ni bilo natančno, in da on tega ni govoril, kar mu dopisnik podtika. Kdo je potem laž-njivec: ali baron ali pa dotični korespondent (Kraus?), ki ni prav poročal? Zanimiv pa je še zadnji odstavek Hohenvrartovega pisma? Schwegel je namreč tudi rekel, da v merodajnih krogih piha uže drug veter, in da bo ustavoverna stranka kmalu zopet na krmilo prišla. Hohenwart pa na to izrazi upanje, da stvar vendar morda ne bo tako, in da utegne biti ta trditev brez temelja. S tem hoče Hohenwart reči, da se Schwegel moti, in da v merodajnih krogih ne mislijo tako, kakor je Schwegel svojim volilcem sporočal.   Kdo je potem
------    178    -----
tolje podučen? In če grof Hohenwart to kot prijatelj Taaffejev bolje vedeti utegne, kaj si bodemo potem mislili o Schwegelnu, ako svoje volilce s praznim upanjem pita?!
„Kranjski državni poslanci in baron Scliwegel". Pod tem naslovom piše „Slovenec*': Ker je grof Hohenwart v „Vaterlandu" svetu naznanil, da z baronom Schwe-gelnom o uravnavi zemljiškega davka nikdar ni govoril, skuša „Laib. Tagblatt^^ Schwegelna opravičiti s sumni-čenjem drugih kranjskih državnih poslancev. „Ako-ravno Schwegel z grofom Hohenwartom ni govoril, pravi, je pa pri raznih prilikah govoril z narodno-klerikalnimi poslanci kranjskimi, ter jih skušal napraviti, da naj bi parlamentarna vprašanja obravnavali po dejanskih potrebah dežele kranjske. Vprašali smo v Ljubljani bivajoče poslance, je li to res, kar „Tagblatt*' piše, pa odgovorili so nam, da to ni res. Schwegel ni nikdar podučeval naših poslancev, kako naj skrbe za koristi naše dežele, ker v6, da naši poslanci sami bolje poznajo razmere dežele kranjske, v kateri stalno žive, kakor pa ISchwegel. „Tagblatt" na dalje vnovič trdi, da sta grof Hohenwart in knez Windisch-gratz pri uravnavi zemljiškega davka glasovala zoper koristi kmečkega ljudstva, kar se da dokazati iz steno-grafičnih protokolov državnega zbora. To nas je pripravilo , da smo pogledali omenjene protokole , kjer pa tega, kar Schwegel in „Laib. Tagblatf' trdita, nismo našli. Pri postavi o uravnavi zemljiškega davka je šlo zlasti za tri vprašanja, v katerih sta si vladini predlog in nasvet odseka nasprotovala. Vlada je hotela pri uravnavi novega davka 1. imeti kontingent (to je, določeno svoto) , odsek je nasvetoval procent od čistega doneska. 2. Vladajo zahtevala, naj se novi davek provizorično naloži uže z letom 1881., odsek pa je zahteval, da bi se imel ta davek še le določiti tedaj , ko bodo vse pritožbe zoper novo vcenitev rešene. 3. Vlada ]e zahtevala, da naj bi bile komisije, ki imajo reševati pritožbe ali reklamacije, po večini odvisne od vlade, odsek pa je nasvetoval, da naj bi bile avtonomne, to se
Jravi po večini voljene izmed davkoplačevalcev samih. )r. Poklukar, kise je vdeleževal nove cenitve osebno in je toraj v tej zadevi prav dobro podučen, je preračunal, da bi kranjska dežela zarad dobro izvršene vce-nitve ne imela nobene škode, kakor k večemu kakih 15C0 gld. (to je obresti od 20.000 do 30.000 gld.), ko bi glasovali za nasvet odsekov, daje toraj za kranjsko deželo vse eno, kako da njeni poslanci glede prve in druge točke glasujejo. Da so pa avtonomne, to je od davkoplačevalcev samih voljene komisije za kmeta bolji, kakor pa po večini od vlade imenovane, to je pač vsakemu jasno, in zato je moral vsakdo, ki mu je korist kmečkega ljudstva pri srcu, za nje glasovati. Kako 80 glasovali naši poslanci? Glede 1. točke, ki jo je baron Walterskirchen nekako premenil tako, da vlada določuje svoto, ki se pa za 15 let razdeli po odstotkih na čisti donesek, so za Walterskirchenov oziroma vladini predlog razen Schwegelna in Tauffererja glasovali gospodje: Klun, Pfeifer, Poklukar, Schneid, za nasvet odsekov sta glasovala Hohenwart in Obreza, pri glasovanji nista bila navzoča grof Margheri in knez Win-disch-Gratz. (Glej stenografični protokol državnega zbora stran 1258.) Pri glasovanji o 2, točki, katero je grof Vetter nekoliko premenil, glasoval je knez Windisch-Gratz ravno tako, kakor Schwegel in naši gori omenjeni poslanci. Pri 3. točki glasovali so naši poslanci Hohenwart, Klun, Obreza, Poklukar, Win-disch-Gratz za avtonomne komisije, le Schwe-gel in Taufferer sta glasovala zoper nje, ter s tem
gotovo malo skrbela za korist kmečkega ljudstva. Pri glasovanji niso bili navzoči Margheri, Pfeifer Shneid. (Stenografični protokol stran 1302). Zdaj pa naj svet sam sodi, je li Schwegel prav imel, ko je v svojem poročilu do svojih volilce v trdil, da sta grof Hohenwart in knez Windisch*Gratz glasovala zoper koristi kmečkega ljudstva.
— (Kako dolgo bosta se ,jTaghlaW^ in ^.Laibacherica^^ moz in žena?) Zadnji čas sta se zarad Schwegelna hudo skregala. „Laibacherica" se je vendar enkrat spametovala in prinesla jako zmeren in po vse resničen članek zoper glasovito objavo Schwegelnovo, — al kaj stori njen mož „Tagblatt''? Prav neotesano in neumno, kakor drugače ne ve in ne zna, napada „Laibach.*' članek in ga kar naravnost imenuje ,,Blamage"! — No zdaj, ko sta se „mož in žena'* kregati začela, je ločitev njuna vsak dan pričakovati.