CELJSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA LETO m. ŠTEV. 29 CELJE 3, C. 195« Pofitnina plačana v gotovini Posamezna Številka 2 dia Glavna naloga organizacij Zveze borcev Temelj naše rarnesti je pripravile- sofrt nas vseh, da vsak na svojem me- sta nudi odpor, če bi kdor koU skušaJ STočati našo mirno graditev. Tovariš Tito nam je dal na ustanovnem kon- gresa Zveze borcev jasen napotek: »Delajmo, kot da bi bil mir sto ali pet sto let, toda pripravljajm« se — pripravimo se — kot da bi se za- •ela vojna že JatrL« Danes ni bližnje vojne nevarnostL vendar bi se vdajali utvaram, če se bi zavedali, da imamo sovražnike. Vseljudska pripravljenost, sposobnost ljudstva na obrambo pa bo najboljši •pomin našim sovražnikom, da bodo krzdali svoje težnje, ker se bodo za- vedali, da bodo naleteli na trdno ste- Mo, ob kateri si bodo lahko polomili samo zobe, ampak tudi svoje vratove. Zato bi bili zelo nestvarni, če ne bi izkoristili vseh ogromnih možnosti, deha pri vključevanju novih članov v zadruge. V zadrugi v Dramljah je bivži predsednik zaviral sam razvoj zadruge. Ko so ga odstranili, so se kmalu raz- mere izboljšale, pokaizali so se tudi u- spehi pri vključevanju ostalih kmetov. Danes je v okraju 16 kmetijsko ob- delovalnih zadrug, v kariere je vključeno 176 družin z 824 člani. Posedujejo 2141 hektarov zemlje 1108 glav živine in 409 strojev. iPoleg zadrug je v okraju 28 za- družnih ekonomij, ki posedujejo 786 ha zemlje, 105 strojev, 20 konj, 144 glav goveje živine, 70 prašičev in 66 krav Upravni odbori kmetijskih zadrug so posvečali premalo pozjornosti zadružnmi ekonomijam. Tam, kjer so gledali pra- vilno na razvoj zadružništva, so bile tu- di ekonomije lepo obdelane. Takšne so ekonomije v Kozjem, Šentjurju ob Ta- boru in na Ponikvi pri Grobelnem, v katere so se vključili tudi kmetje. Te ekonomije imajo že vse pogoje, da se razvijejo v delovno zadrugo. Delajo po brigadnem načinu dela, setvene plana so izpolnili, v Ponikvi pa so ga celo presegU za 60%. Ne dajeta pa lepega vzgleda ekonomiji v Frankolovem m 5t. Vidu pri Planini. Plan v gozdarstvu je presezeii V lesnem gospodarstvu so zadruge presegle plan poseka 101%, v spravilu 103% in v oddaji 112%. Kmetje imajo zaupanje v zadružne kreditne odseke V kmetijskih zadrugah je 26 kredit- nih odsekov, v katerih je vloženo 3,393.000 din. Ta številka nam dokazuje, da imajo kmetje zaupanje v zadružni kreditni sistem. Samo kmetijska zadru- ga na Vranskem ima okrog en milijon dinarjev hranilnih vlog ter zaradi tega ne potrebuje nikakega bančnega kre- dita, čeprav -je njeno poslovanje zelo obsežno. Lansko leto je bilo odobreno kmetij- skim zadrugam n^aj čez pet milijonov investicijskega kredita. Izkoristile so ga le nekaj nad 3 in pol milijonov, in to predvsem za nove gradnje, nabavo živi- ne ter opreme. Ekonomije i>a so izkori- stile od nekaj nad 6 milijonov odobre- nega kredita le okrog 3 in pol milijo- nov dinarjev. Kredit za gradnjo zadruž- nih, domov v višini od 3 in pol milijona dinarjev so izkoristili skoraj v celoti. Porast obrtn* delavnosti Lani so na novo ustanovili' 3« obrt- nih delavnic, v katerih je 115 delavcev. Najboljše obrtno poslovanje je bilo • kmetijski zadrugi na Vranskem, ki ima mehanično, čevljarsko, mizarsko in ši- viljsko delavnico ter domačo obrt im brivnico. Poslovanje delavnic je pravU- no, delavci se plačujejo po efektu dela m na podlagi uvedenih norm. Cene iz- delkov so nižje in kakovost boljša kot takrat, ko so bile delavnice v privat- nih rokah. Trgovsko podjetje je doseglo svojo nalogo ^ Tudi trgovsko .podjetje je izpolnilo plansko nalogo ter jo tudi preseglo. Kljub težavam za dobavo blaga so pre- segli plan blagovnega prometa za 19%, v trgovski mreži pa za 5,2%. Ker je bi- lo trgovsko podjetje prenasičeno z ne- kurantnim blagom, predvsem s pred- meti galanterije in železnine so ga od- premili v druge kraje ali federalne edi- nice, kjer je bilo za takšno blago večje povpraševanje. Zaradi teh uspehov in vestnega poslovanja so sprejeli prizna- nje ministrstva za trgovino kot najbolj- še zadružno podjetje v Sloveniji. Odkupu zdravilnih zelišč so zadruge posvečale premalo pozomosti V preteklem letu niso kmetijske za- druge vršile odkupov poljskih pridel-' kov, krme, sadja ter vina kakor prej- šnja leta, ker so te odkupe prevzela od- kupna podjetja. Odkupovale so le zdra- vilna zelišča, gozdne sadeže, suhe gobe, krmska in zelenjadna semena, oljarice. Najbolj se je izkazala kmetijska za- druga Vitanje, ki je odkupila med dru- gim tudi 150 kg suhih gob. Lepe uspe- he so dosegli pri zamenjavi oljaric, kjer so nekatere presegle plan za 30%. Pri tem so se predvsem izkazale kmetijske zadruga v Žalcu, Sv. Juriju, Rifengozdu, Hudinji, Sv. Petru, Polzeli in Vojniku. Uspeh pri odkupu sončnic je bil izre- den, saj so odkupile 100% več sončnic, kot je znašal okrajni plan. Odkupu zdravilnih zelišč pa so zadruge posve- ^ čale premalo pozomosti. Gradbena delavnost je bila aktivna Gradbeno podjetje, ki je bilo usta- novljeno letos i'n v katerem je zaposle- no 16 delavcev gradi svinjake v ArjI vasi, Vrb ju in Dobrni, v Šentjurju in Škofjivasi pa zadražne domove. V pri- hodnjih dneh bodo gradili v Dramljah, Veliki Pirešici in pozneje na Planini nove hleve. Odsek ima v načrtu izgra- diti 25 do 30 lesenih silosov, kateri sc se lansko leto zelo dobro obnesli. Grad- beni odsek ima lastno opekarno ter dve apnenici v Frankolovem in Vitanju. Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora, ki bo letos še bolj popoln in zboljšal zadružno delo, so sprejeli sklepe za nadaljnje razvijanje m utrjevanje naših zadrug. Novoizvoljeni odbor ter sprejeti sklepi so porok, da bodo napake odpravili ter še 'bolj izboljšali delo na polju pre- obrazbe naše vasi. Popis posejanih povrSin mora biti dosledno izvrSen V dneh od 31. maja do 7. junija se vrši splošen popis j.esenske in spomla- danske setve ter večletnih posevkov. Popis je izredno važen zaradi točnega pregleda, kako je izpolnjen setveni plan posamemih kultur. Glavni cilj popisa je, da se postavi točna baza za odkup- ne plane. Do sedaj gta bila izvršena že dva po- pisa spomladanskih posevkov, katera pa nista bila zadovoljiva. Pri drugem popdsu je bilo ponekod prijavljenih celo manj posevkov kot pri prvem. Popis nam bo pokazal tudi za koliko so posa- mezni kmetje izpolnili plan povečanja ornih iK>vršin s preoravanjem travni- kov, tam kjer so bile nekoč njive, kakor tudi odkriv zatajene piovršine, katerih je v našem kraju kar lepo število. Tako se je pri pripravah v teku tega tedna pokazalo, da kmetje kot krajevni odbo- ri zatrjujejo, da zatajenih ix>VTŠin ni. Medtem pa so v Dobju pri posestnicl Kovačič Julijani odkrili 14 arov utajene pšenice, 7 a ovsa, 12 a krompirja in 63 arov konize. Pri posestniku Salobir Fr. v Repovžu — KLO Dobje pa 127 a uta- jene pšenice, 11 a krompirja in 12 a ko- ruze. Enake primere so ugotovili tudi v nekaterih drugih krajevnih odborih. Vsi tisti, pri katerih bodo med samim po- pisom in po popisu našli zatajene po vršine ali nepravilno prijavljene kul- ture, bodo kazrwjvani po zakonu o go- spodarski sabotaži. Brez dvoma bo glavno težišče proti- IjudsOdh elementov, ki že pet let čakajo na »drugače«, da prijavijo čim manj posevkov belih žit in -krompirja ter čim več krmskih rastlin. Naloga Frontnih organizacij, KLO-jev in popisnih ekip je, da sproti odkrivajo in ra^rinkujejo takšne slučaje. Okrajni ljudski odbor bo talcšne primere takoj kaznoval z najvišjo kaznijo, težje primere bo pa odstoi>al javnemu tožilstvu. Popis .bodo vršile dva do tri članske ekii>e po volivnih enotah. Krajevni ljudski odbor je dolžan pripraviti za- dostno število ekip, ki bodo sposobne izvršiti popis do določenega roka. Dolž- nost Fronte pa je, da aktivno sodeluje in pomaga v tej akciji. Tudi kmetijske zadruge morajo sodelovati pri popisu. Kajti le 2 množičnim sodelovanjem bo popis dobro uspel. Krajevni Ijudsld od - bor mora tudi določiti sposobne ijud: za merjenje, v kolikor popisne ekipe tega ne »bodo mogle same izvršiti. Od dobre organizacije in čuta odgo- vomosti do te važne naloge zavisi uspeh, ki nam bo pozneje prihranil mnogo tru- da. Obenem bodo pa razkrinkani vsi špekulanti ter bodo postavljeni tja ka- mor spadajo. V Laškem so se pripravili za praznih učenčev v gospodarstvu Mladinske organizacije in odgovorni funkcionarji v Laškem so .pravilno ra- zumeli priprave za tako važen dan, ka- kor je Praznik učencev v gospodarstvu 2e v soboto pred samim praznikom bodo na skupni konferenci pregledali in podrobno analilziirali dosežene uspe- he ter skupno ugotovili dobre in slabe strani tekočega šoMcega dela, da jih bodo lahko v prihodnjem letu odpra- vili. Mladinska organizacija bo podala poročilo o svojem delu in pomoči, ki jo je nudila pri dvigu učnih uspehov v šoli. Na dan praznika si ibomo lahko v La- škem ogledali razstavo izdelkov učen- cev, njihov uspeh strokovne praktične vzgoje. Učenci bodo v dopoldanskih virah azvedh fcultumo-^prosvetni pro- gram, objavili bodo rezultate doseda- njih uspeiiov in ob tej priliki najprid- nejšim razdelili primerne nagrade. Po- poldne bodo s fizilculturnim nastopom pokazali svoja prizadevanja tudi v tej smeri. Prav gotovo, da bo ta dan velik praz- nik za učence. Na drugi strani pa bo tudi pokazal pravo pot še mnogim mla- dincem, ki bodo iletos končali obvezno osnovno šolsko dobo ter številnim dru- gim, ki še niso vključeni v uk, ker se še ne morejo odločiiti za stroko, 'katere bi se prijeli. Ta dan naj bo tudi del praziiika novih učencev v gospodarstvu, ki se bodo v prihodnjih mesecih vklju- čili v vrste ustvarjalcev našega plana. Rudarji v Pečovniku so na rojstni dan maršala Tita prekoračili dnevno proizvodnjo za 53 odstotkov Premog je kri naše industrije. Z na- raščanjem novih industrijskih objektov je stalno večja potreba po kvalitetnem premogu za našo težko industrijo s ka- tero si gradimo neodvisnost in domovi- no in socializem. Teh važnih nalog v Titovi petletki se zavedajo tudi pečov- nižki rudarji, ki iz nenehno in vztrajno borbo z nadnaravnimi silami v jami bi- jejo borbo za dosego plana. Pečovniški rudarji razumejo našo socialistično stvarnost, kar dokazuje s svojo uspeš- no borbo za izpolnjevanje plana v pre- teklih treh letih Titove petletke. Po- sebno težavno borbo za izpolnitev plana Imajo rudarji v letošnjem letu, ker jih je do nedavnega stalno ovirala voda v enem delu jame. Plan, ki je bil postav- ljen za celo jamo je bil precej visok, če vzamemo v obzir vse jamske neprilike, katere so ovirale izpolnitev plana. Kljub temu, da delajo sedaj samo v enem delu jame, je mesečni proizvodni plan ostal isti, ki pa je do danes dosežen 90%. Kakor vsako leto, kadar so tekmovali, tako tudi v letošnjem letu niso hoteli zaostajati za drugimi rudniki. Za roj- stni dan maršala Tita so prekoračili dnevno proizvodnjo za 53%, kar je naj- lepši dokaz socialistične zavesti pečov- niških rudarjev. Nasprotno od rudarjev pa delajo na- meščenci v rudniškem konzumu. Tako je nedavno prispel v rudniški konzum kontingent tekstilnega blaga, ki pa ni bil pravilno razdeljen med rudarje. Blago samo so že delili na predvečer predno je bil določen dan prodaje. Ja- sno je, da so se najprej oskrbeli z boljšim blagom nameščenci konzuma, njihovi znanci in prijatelji v bližini konzuma. Razumljivo je, da tudi na- meščenci v konzumu rabijo blago, kar jim nihče ne oporeka. Pri tem pa, ko so si delili blago, niso pomislili, da za- dostuje za njih tudi tri metre kakor za ostale rudarje in bi bil višek, ki so si ga prisvojili dobrodošel marsikateremu rudarju, ki še danes nosi točke ix) žepu. Jasno je, da so rudarji upravičeni kri- tizirati takšne nepravilne delitve tek- stilnega blaga — dokler ga ni zadosti na zalogi. S. I. T CENTRU PEEDVOJAŠRE VZGOJK V •OČKI SO DOSTOJNO PRIPRAVILI PRAZ- NIK ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA Fantje iz Socke, ki hodijo k predvojnski •zffoji, so v čast rojstnega dne maršala Tita tekmovali. Tekmovali so, kako bi do podrob- nosti obvladali snov, ki jim je bila predava- na. Za vaje so si naredili lesene puške, ure- dili pa so tudi kabinet, ki bo služil kot uCil- nica in za kultumo-prosvetno udejstvovanje mladincev. Na dan volitev v Zvezno skupšči- so postavili na volišču vse mlaje in stra- žili na volišču. Ob obletnici ustanovitve OF so pripravili kres in sodelovali v pripravah za miting. 21. maja so nosili Titovo štafeto od Socke do Nove cerkve. Na sam rojstni dan maršala Tita pa je bil za fante ie po.sfbno svečan trenutek. Ob na- vzočnosti predstavTiikov ljudske oblasi in or- ganizacij. je predsednik KLO podelil najbolj- šemu mladincu odlikovanje, devet drugih pa je dobilo pismeno pohvalo od komandirja centra. Ob zaliljučku so poslali čestitke maršalu Titu z obljubami za še večje uspehe pri u- čenju in d^u. Kaj bo storjenega v korist matere in otroka oh njihovem tednu v Celju in okolici Po vsej celjski okolici se pridno pri- pravljajo na »Teden matere in otroka«. Otrokom bodo nudili mnogo veselja in zdravniške nege, materim pa bodo zdravstvena in vzgojna predavanja v veliko pomoč pri vzdrži in vzgoji otrok. V Celju bodo v Tednu matere In otro- ka odprli pet novih otroških igrišč Priprave za »Teden matere in otroka« so v Celju precej živahne. Tokrat bodo v Celju odprli pet novih otroških igrišč, in to: v Cinkarni, Medlogu, Tretji četrti, Zavodni in Dolgem polju. Otroško za- bavišče bodo imeli tudi na Drugi četrti. Na vseh terenih bodo pogostili otroke. 5. in 6. junija bodo v Domu ljudske pro- svete nastopali učenci Glasbene šole. V sredo 7. junija bodo pionirji in pio- nirke šli na obisk k Jugoslovanski ar- madi. Pionirji si bodo lahko ogledali tudi lutkovne predstave. Iz Dobrne bo- do pionirji gostovali v Celju z otroško igro »Sneguljčica«. Predstavi bosta za- ključeni za pionirje-cicibane. V petek bo v dvorani ljudske prosvete slavnost- na akademija, naslednji dan pa bodo ^ Ljubljane gostovali naši dramski igralci, ki bodo uprizorili Milerjevo: »Vsi moji sino\n«. V nedeljo 11. junija bo predsednik MLO povabil in sprejel na obisk vse najboljše aktivistke, obiskovalke otrok in mater, kjer bodo sprejele tudi na- grade in pohvale. Po ustanovah, sindikalnih podružm- cah in vseh terenih bodo predavanja in kulturne prireditve. Lutkovne predsta- ve bodo naši najmlajši lahko obiskali v Medlogu, Zavodni, Novem Celju, dram- ska sekcija KID Miloš Zidanšek pa bo z »Zeleno vrvico« gostovala v domu onemoglih na Grmovju. V šoštanjskem okraju so se najbolje pri- pravili za Teden matere in otroka v Ve- lenju V Velenju so v ta namen imeli že več prireditev. Nastopali so odrasli in pio- nirji. l.jimija bodo v Velenju odprli Dom igre in dela. Obenem bodo odprii otroško igrahšče pred zadružnim do- mom. 2ene so pripravile otroški sejen;. Priredili bodo izlet v rojstni kraj Pre- žihovega Voranca. V materinski posve- tovalnici je sedaj še posebno živahno, predavanja so stalno na sporedu, zra- ven pa žene pridno pripravljajo igra- čke za nov DID. V predpripravah se odlikujejo vse množične organizacije, od posameznikov pa tovariš Jenko, u- pravnik velenjske elektrarne. V Žalcu bo otvoritev Tedna združena s pionir- skim dnevom. Uredili bodo pionirsid sejem, na razstavi pa bodo pokazaii pravilno nego dojenčka. Razstava bo ves teden v treh izložbah. Veliko vese- lje bodo naredili otrokom in materim tudi z otvoritvijo otroške restavracije. Priredili bodo roditeljski sestanek, ki bo združen z vzgojnim predavanjem. ObdariU bodo onemogle in bolne žene z živili in denarjem in pogostili šol^^ke in predšolslce otroke. Ljudsko gledali- šče pa bo v ta namen igralo Krajnčevo dramo »Pot do zločina«. V Novi cerkvi so za ta dan pripravili otroško prire- ditev. Matere in otroci se bodo na otvo- ritveni dan napotili na skupen izlet, med tednomipa bodo žene prišle na pre- davanje o higijeni in pravilni negi do- jenčka. Prve v okraju so postavile vzgojno komisijo, ki bo reševala vzgoj- na vprašanja. Tudi pri Sv. Lenartu nad Laškem bodo priredili proslavo z raznimi deklaunacijami in pestrimi pri- zori. Številne matere bodo ta dan de- ležne priznanja in čestitk. Tudi pri Sv. Lenartu bo predavanje za žene, kjer bo govora o higijeni in zdravju otrok. Zaostajati nočejo tudi v Bučah kjer bodo ta teden ustanovili posveto- valnico za matere in otroke. Z otroškim sejmom bodo rsizveselili cicibančke in pionirje. Zene bodo pridno obiskale predavanje zdravstvenega pomena. Naj- bolj pa so lahko veseli, da bo v Bučah končno tudi poklicna in priznana ba- bica. (Nadajevanje na 2. strani)