Zaklad na otoku. iz angleškega prevel Paulus. CDalje.) fibstal sem pri odprtih vratih. Tcbaftni clim je polnil ves prostor, pivci &o bili j)o vefiini sami mornarji »n tako glasco so govorili in kričali, da me je bilo skoraj strah vstopiti. Nekdo ja prigel iz stranske sobe. jKoj po prvem pogledu sem bil prepn Can, riii, je ta čiovek flolgi John in nib.' iBe dru^. Leva noga mu je bila odrezana tesno pri t>oku in pod levim ramenom je tiŽCal lerglo. Z neverjetno gibfinostjc in SfTfititostjo se je ta enonožni krčmar sukal in kretal po sobi in je ska* kal na svoji bergli med mizami in go stmi, da ga je bilo zanimivo gledati fZelo tiolge postave je bil — po pravici so mu rekali Dolgi John — pa miSiCasi in moCen, polna, napihnjena lica je iaieJ in njegov bledi, sicer vsakdajajJ, pa brihtni in pretkani obraz se je neprenohoma smehljal. Kakor vsak krfimar, ki ima polno sobo pivcev, tako je bil tudi Dolgi John ofiividno ze-lo dobro yolje, nalahno si je žvižg?!, ko jo &mukal med mizami, tu je povedaJ prijazno besodo, tam se kak'. §aU nasmejaJ, tam zopet dobrega znanca udaril po plečih. 2e ko sem bral njegovo ime tam v graSčakovem pismu, me je, ne vem že /akaj, obgel sum, da bi Dolgi John Silver utegnil biti tisti enonožni mornar, ki sem nanj .po naročilu kapitanovem moral paziti v ..Admiralu." Pa eden sam pogled na tegale kr^marja me ,jo pomiril. Videl sem kapitana, videl »Crnega psa" in slepega berafca Petra in domiflljeval sem ai, dadoi-*"vem, kakSni so morski roparji — paft ftisto diugačne postave, som si mislil, kot ta ¦'« snažni, dobroduSni, prijazni krčmv. r. Zoral sem vso svojo srCnost, po-> gnrano sfcpil 5rez prag in Sel naravnost proti njemii. Naslanjal 80 je na borglo in govoril z neldm pivcem. ,,rxospod Silver — ?" sem vpraSal in mu i)cmolil pismo. ,,pa, dragi moj, to je moje ime kajpada; In kdo ste vi?" K) jo pogledal v gragčakovo pismo, &o Jji je zazdelo, kot da bi se h)\ propl&SiL * ;. „0 —|" se jo naglo premagftl te>* mi pomidil roko, ,,prav dobro! NaS uovi strožnikl Me zelo veseli —!" Krepko mi je stisnil i-oko. Tisli trenutek je na drugem koncu pivnice uekdo naglo vstal in stop;l proti vm(om. Bila so Cisto blizu njegA jn v hip;i se ]e izmuznil iz sobe in bil zunaj ii t\ ulici. Pa njegova naglioa i« •izbudila mo]o pozornost, radovedno sem pogledal, komu bi se tako zelo mu diio — in spoznal sem svojega znanca iz ,,Admirala", tistega bledega, slokega Gloveka, ki mu je manjkalo dveh urstov na levi roki in ki Je prav prišel obiskat naSega kapitana. ,,Hoj —»« sem zaklical, ,,Držite tega! «Cmi pes" je -r-!" ,,Kaj briga raene, kdo da je", je vpil Silver — nampak plafial ni nlC! _ Harry, he, ks, skoči za njim! Primi ga!" Ed3n izmed pivcev je planil skozl vrnta in stekel za ubežnikom. ,,Tn fre bi bil tudi admiral bogsiga- ' vedikdo, j.laftat? niora, kar ]e izpil!", | je kri&il Silver, Nato je spustil mo]o i roko in me vpraSal: i ,,Kdo ste rekli, da je bil? Crni kak Crni — ?« „— pes", sera dejal. MAli vara gr;. ?5ak Trelawney nič ni pravil o morskih ropoi-jih? ,,Crni pes" je bil octers izmed njih." wTako —!" se je zaftudil. nlntuy moji hiSi —! Bon, skoči ge ti za n\aa in pomagaj Harryju! — Eden izm&i listth rokomavharjev da je bil, pravi}e ? Ali nisi ti pil z n/im, Morgan ? ~He, stopi sem, Morgan!" Mož, ki ga je Silver klioal za Mor gana, je stopil bliže. Star, sivolasmor nar je bil, temnozagorelega obraza — preoej neumno je gledal v svet in kepo tobaka je valjal po ustih. ,,Po\ej mi, Morgan", mu ja rokel Dolgi J^hn osorno, Ball sl kje kdaj po proj vidd tega ,,Crnega — Crnega -• psa" r ,,Jaz pač nel" ie dejal Morgan io odkimav&l. BNi3i vedel za njegovo ime?" BPri mojl bergli, to ie tvoja sro Ca, Morpaii!" jo vzkliknil kr?mar re^ nobno. ,,Co bi se Bratil 8 takirai Ijut. mi, niko!l vefl bi ne smel dojati noge ?ez pra« moje higo, kakor gotovo l« ka) stoiim, da ne! - KaJ pa tl le oc pravil?" MRes da ne vem ve6, kaj ]e govo ril", se je zvijal Morgan. ' BK«j govoriš tako neuinno, kakor bi ne imel glave med rameni in dvo;»= ušes, v«)ikih zadosti! Ne veg ve5, ka) je govoril! Mcrebiti tudi tega iio ve5 veC, s kom si govoril? Beži, beži! Le lepo povej, o 6em je jezikall O potovanju, o kapitanih, o barkah? Zini; Kaj je bilo?" „1 - no, pravil je, da bo treba ra suho djati in pievrniti —" BKoga? Barko?" ,,Zelo koristen i>osel, pri ruoji bergli, da ]e", je liitel Dolgi John, da \A odvniil djojo pozornast (ki dvouinnib Morganovili besed. ,,Pojdi nazai ua svoj prosloc, stari osel!" Morgan se je odgugal spet k svoj; miai, Silver pa mi je zaupuo SepnU. — kako laskavo za mene, sem ipomislil, da mfc ima za zaupnika —: ..Cisto pošten ClOvek", iale Morgan. veste, ampalc*' — pokazal je na ^elo, — ..nekoliko trapast! — Sedaj pa", je nadaljevttl, »»Crni pea" — ? Kdo bi to - ce se aoDro spominjanii uo [ sem ga, tega posfopaCa -! slepim beračem je pohajal k I Potipal si je s kazalcem po nosu. | ,,Ne, to ime mi ni znano, meni no. •j— Pa6 — če se dobro spominjanii da !-! Videl " ~ jZ nekim Inam!* 1 »T.o bi utegnilo biti", sem rekel BTudi jaz sem poznal tistega slepeg.berafia! Peter mu je bilo ime!" BOn je!w je kričal Silver ves vai vnet. ,,Peter! :To je njegovo ime, pra\ gotovo da! Ej, pravi rokomavhar je tc biJf — Ce ujamemo tegale MCr.nega psa", lo bodo novica za kapitaniivTrelawncyal Ben ima hitre hoge! Malo žateri mornar jo zna tako naglo pobirati, kakor Ben! Dobil ga b"o, svoin berglo iu-le stavim, da ga bo! — Da bo on koga na ^uho djal in prevrnil! — On! — Jaz ga bom djal na suho." iTako se je razvnemal ter je skakal in torkljal s svojo berglo po piv-nici, udarjal j>o mizali in krifta!, icnazadDje bi mu bil tudi najprevidnelS sodnik verjel, da je v resniei — r»odolžen. Ko fcem zagledal MCrnega psa' v gostllnf, se mi }e iznova zbuflil sum, da bi vendarle utegnil biti enonožni J Silver v kaki zvezi z rokovnjagko dvc žbo, postal sem nezaupen in skrb'm sem opazoval dolgega kriBmarja in po slufial ut njegove besede, Pa ta p.rettani jRoljuf se je znal potajiti, vsejpr, ve5 navihan in prebrisan je bil za me ne neizkušenega fanta in ko sta se ?k tudi zasledovaloa vsa upehana vrnilr in pravila, da sta izgubila v gneči sled za ^Cruun psom", in da so jubc teli prijett ijudje, CeS, da sta ubegla t; tova, so se — žalibog! — razpršiii vs raoji dvcmi in sumi in glavo bi bil da za Dolgega Johna in njegovo — ,poS(enosf. ,,Uepa reft to, dragi prijateljl" ir; je pravil in zadrega mu ]e bila videti na licu. ,,Zelo neprijetna mi je vsa In {¦adava! Kaj si bo mislil o meni kapi tan LTrelawney.? iT.a-le neKodigatrebft potepuh' in rokovnjač, pa ti sedi tu v moji ppžteni gostilni in pije moj rum'. Jn vi pridete, pa mi poveste, kdo dn je, jaz pa pustim, da se mi izmuzne in 3a mi uide pred1 mojimi lastnimi of rai! Kaj ne. prijatelji, npravičili m • bodete \u zagovarjali pred kapitanoml Mladi sto še, pa brihten lant sie, dr mu ga ni parali Koj ko ste prestopll moj prag, sem to spoznal. In vi razv.mete moj položaj! Kaj sem tudi mogt'5 storiti — s tem bmnom pod pazdubo ?¦ Ko sem bil še mlad pomorgčak, ei ja, iistikrat bi mu bil koj za petami io zagrabil bi ga bil s temile svojimi žele?nimi peslmi, pa sedaj — l" UmolkDil je in usta so mu ostala odprta, kakor da bi se bil ne*5esa spomnil. ,,Ra6un —!" ia vzklikniL ^Trime* rio« ruma! Pri moji bergli, da s«m pt zabil nc, njegov naSun —!" Sesedel se je na klop in se snu jal, da so rau solze pritekle pp svojeic licu. NiBem se mogel vzdržati, smeb e posilil tudi mene in smejala sva se, fla ie odmovalo po pivnici. ,,Ej, kako imenitno staro morsko t« Io je Dolgi john Silver!" jb dejal tw si brisai soJze. ^Kako pozabljiv sem iit neumenl Kakor mlad ladijski afrežnili v prviK 14 dnehi svoje službe!: — Jiw»» bodiva si prijatelja, ker tudi jaz ?e nisem slekel ladijskega strožnika. iT.o* da k stvari", se je zresnil, ,.tak'o ne b€ šlo! DolŽnost je dolžnost! (Dalj« priHod.^