Dopisi in novice. — Razglas c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 13. jidija 1878, št. 1220, ki se tiče Ijudskih učiteljcv, Se vojakov, a dobivšib svojo plačo iz normalne šolske zaloge, klicanih v vojaščino vsled mobilizovanja. V soglasji s kranjskim deželnim odborom se določuje v zadevah učiteljev služečih pri vojaštvu a plačanih iz normalne šolske zaloge in klicanih vsled mobilizovanja in z ozirom na to, da zopet vstopijo v svojo poprejšno službo, sledeče: 1. Ljudski učitelji, dobivši pri vojakih plače toliko, kolikor poprej v civilu, ali morda še več, nemajo pravice dobivati kaj iz normalne šolske zaloge. — Ako pa imajo ženo in otroke, bodo dobivali ostanek namestnine na njihovi poprejšni službi, ako pa je služba izpraznjena na mesec 15—30 gl. iz normalne šolske zaloge. 2. Dokler so pa Ijudski učitelji med prostaki, ali če manje dobivajo kakor poprej v civilu, daje se neoženjenim na mesec priklada 5—10 gl., ako so pa oženjeni ostanek namestnine na dotični učiteljski službi, ako bi pa služba ostala izpraznjena 15—30 gl. na raesec. 3. Ljudskim ufiiteljem, ki imajo ženo in otroke in imajo sedaj prosto stanovanje ali odškodnino iz normalne šolske zaloge, priznava se tudi za čas vojaščine stanovanje ali stanarina. 4. Učiteljska služba, spraznjena po sklicu v vojaščino, ostane uCitelju prihranjena, da mine čas vojaške službe. 5. Dosedanje plače zarad mobilizovanja poklicanih v vojake imajo se ustaviti pri normalni šolski zalogi konec mesca, v katerem so bili klicani v vojake. C. k. deželni predsednik France vitez Kalina. — Iz Maribora se piše: Šolski sklep na srednjih šolah se je vršil 14. julija s sv. mašo in razdeljevanjem spričeval. Poročilo je izdala do zdaj samo c. kr. višja gimnazija, vodstvo c. kr. višje realke naznanja, da bode še le v avgustu svoje poročilo zgotovilo, učiteljsko pripravnišče pa menda nobenega ne izdaje. Na c. kr. gimnaziji je pretečeno leto podučevalo z ravnateljem vred 13 profesorjev in 4 učitelji, učencev pa je bilo koncem leta 253 javnih in 6 privatnih. Po narodnosti so razdeljeni na 28 Nemcev (?), 127 Slovencev, 2 Hrvata in 1 Magjar. Odlikašev je bilo na celej gimnaziji 30, prvi red jih je dobilo 156, drugi red 14, tretji red 12, neizprašanih jc ostalo 5. — Na čelu ima program ncinški sestavek od prof. M. Valenčaka: Primož Trubar, der Bogrtinder der neuslovenischcn Literatur. — Na c. kr. viSjej realki je podučevalo z ravnateljem 10 profesorjev in 4 učitelji; učencev je bilo 129, po narodnosti 89 Nemcev, 15 Slovencev (?), 3 Srbi, 3 Magjari, 3 Hrvati, 1 Poljak in 1 Anglež. Z odliko jih je šolo dovršilo 11, s prvim redom 88; drugi red jih je dobilo 8, tretji red 2 in 10 jih smc izpit ponavljati. K maturi se jih je bilo oglasilo 14, izmej katerih jo je 11 prestalo. Na c. kr. učiteljskem pripravnišču je bilo 132 izpitanih, in izmej teh so vsi loto dovršili, toda 4 morajo izpit iz jednega predmeta po počitnicah popravljati. V 4. letu jih je bilo 20, ki so se vsi oglasili k maturi in jo vsi prestali. Izmej 12 vnanjih učiteljev, ki so se tudi mature udeleževali, jih je 6 dobilo sprieevalo zrelosti, 5 pa jih mora izpit ponavljati črez 10 tednov in 1 črez jedno leto. S pripravniščem je sklencn pripravljajoči kurs, v katerem jo bilo 46 učencev; 35 bode jih drugo leto stopilo v 1. lcto, kcr so izpite izvršili, 6 bode jih moralo izpit popravljati, 5 pa jih je bilo čisto zavrženih. Podpore dobiva učiteljsko pripravnišče 9315 gl., in sicer 6085 gl. iz državne blagajnico, 1580 gl. iz deželne, in 1650 gl. iz okrajne kase. — Ako te statislične date primerjamo z onimi prejšnih let, vidimo, da se je število učencev na gimnazij jako skrčilo, zato pa na učiteljskem pripravnišču silno pomnožilo. Iz gimnazijskega poročila posebej pa razvidimo, da jo zlasti zadnja 4 leta iz dožele vedno menj, iz mest zmirom več dijakov. Temu je gotovo uzrok ubožanje kmetov, rastoča dragina po mcstu in morebiti tudi nova vojaška postava, ker sl marsikdo misli, če uže moj sin mora biti vojak, mu zato nij trcba študiranja, ki v zdanjem času toliko stane. nSlov. Nar." — Okrajna učiteljska skupščina za okolico Ljubljansko veršila se jo 24. julija v Ljubljani. Oziroma na to, da spadajo take skupščine med stvari zgodovinske verste, dovoljujem si po večlctni navadi tudi letos kaj malega o tem sporočiti. — Pod vodstvom vsem g. g. učiteljem zelo priljubljenega gosp. c. kr. okr. šolsk. nadzornika A. Wisiak-a pričelo se je zborovanje točno o 9. uri. Za vvod skupščino govoril je s prijaznim, kratkim pozdravom do vsih navzočih o namenu. zborovanja i. t. d. ter si voli v svojega namestnika gosp. nadučitelja J. Borštnika, a za zapisnikarja sta pa bila g. g. Eežek in Levec izvoljena. Ko so je bila navzočnost vsih g. g. udov skupščine (izvzemši dveli namestnih učiteljev) konstatirala, prestopil je g. nadzornik k opazkom svojim o priliki nadzorovanja šol. Njegove opazke veljale so skoraj vsakomu šolskemu predmetu posebej, in je marsikaj znamenitega in tehtnega opomnil pri tej in onej rcči, kjer bi bilo kaj poprave in zboljšanja potreba. Itavno tako temeljito se je izrazil tudi glede šolske discipline v šoli in zunaj šole, kakor tudi o spisovanji uradnih šolskih knjig in drugo. — Za tira je poročal gosp. B. Kuhar o šolski bukvarnici. Stvar jo vsestransko razmotroval, ter svoje mnenje izrazil, kako delovati in postopati pri izbiri in nakupu ktijig za bukvarnico, pri razposojevanji, kakor tudi, kako delovati, da dobi uoitelj v ta namen kaki denarni znesek. Sploh je obveljal nasvet, da naj učitelj pri sestavljanji proračunov za stvarne šolske potrebščine si prizadeva, da med druge zneske krajni šolski svet tudi v ta namen vsako leto večo ali manjšo vsoto privzame. — 0 kmetijski nadaljevalni šoli poročal je g. Kernc. Po daljši debati obveljali so njegovi nasveti o napravi kmetijskih vertov i. dr. izvzemši onega, o prisiljenji učencev v to šolo. — 0 3. točki, kaj ovira v okraji sploh, posebno pa v posameznih šolskih krajih gojenje zdravstva, in kako bi se to dalo odstraniti v smislu ministerskega razglasa 9, junija 1873, poročal je prav obširno gosp. A. Adamič. Da je gosp. poroče- valec pravo zadel, pokazala je živahna debata, pri kateiej se je slišalo marsičesa, kar pa najberže še dolgo časa tii in tam »pobožna žolja« ostane. Iz poročila — katero je bilo pa letos v slovenskein jcziku — in računa bukvarničnega odbora zvedili ssmo, koliko se je denarja prejolo, koliko in kako purabilo. Gosp. Papler in Stojec sta račun takoj prcgledala, katcri je bil potem tudi po kratkej debati z neko opombo po vseui odobren. Bukvarnični odbor ostal je po nasvetu gosp. nadzornika doscdanji, ta so: g. g. Boištnik, Govekar, Kcrnc in Levstek. — Odposlanca v drugo deželno učiteljsko konferenco pa sta bila z večinoglasov g. g. Govekar in Kuhar voljena, potem ko je gosp. nadzornik imenoval, kteri g. učitclji se imajo po postavi glasovauja zderžati. Po posarneznem nasvetu gosp. Piinčaha gosp. predsednik z jako podbudnim govorom nagovarja k vzajemnosti in složuosti nied vsemi, kateri delujojo pri važnem izrejniškem poslu, zalivaljujc se g. g. poročevalcem in s 3kratnim klicom na presvitlega cesarja zborovanje zaključi. Pri skupnem obedu razgovarjali smo se šo v prijateljski zlogi, in lopo — vbiano petje sladilo je nam jako okusno privedeni obcd. Spouinili smo se pri tej piiliki tudi zapuščenih družin v vojno službo poklicanih reservistov iz Kranjskega, ter v ta namen 13 gl. 60 kr. zložili in jih po gosp. okrajnem nadzorniku oddali na dotično mesto. Da nas srečni čas zopet vesele in zdrave združi! — Iz seje c. k. deželnega šolskfga sv&ta dne 35. julija 1878. Na dnevnem redu je bilo: Ker se opušča 1 razred na gimnaziji v Kranji ter ni treba nekaterih učiteljev, a na gimnaziji v Kočevji je namestiti izpraznjena učiteljska služba za klasično jezikoslovje, poroča se slavn. ministerstTU ter predlagajo se prošnje s piiinornim nasvetom. Mnenje ljubljanske realke o Pelogtinovi »antologijic z nasvetom, da so dopusti v šole 4. izdaja te antologije, isto tako, da bi se sraelo upeljati »Promessi sposi« od Manconija, so predlaga slavnemu ministerstvu v določitev. Gimnazijalni učitelj se imenuje s stalnim in da se mu naslov »profes or«. Prošnja gimnazijalnega učenca, da sme izpit ponavljati iz nekega predraeta, se zavorže. Provizoron nadučitelj, zoper katerega se je izvcršila disciplinarna preiskava, je dobil ukor. Prošnja ljudskega učitelja za učiteljski izpit pregledovaje mu zrelostni izpitje bila oddana slavneinu ministerstvu. Kekurs pomnoženega krajnega šolskega sveta zoper razsodbo c. kr. okrajnega šolskega sveta, da so broz odlašanja izpeljojo potrebne poprave v šolskem poslopji, je bil zaveržen. Obravnavna pisnia zastran napravejednorazredne ljudske šole v Toplirebri iu razširjenja ljudske Sole v Lašičah se predlagajo kranjskemu deželnemu odboru s primerniin nasvetom. Provizoren učitelj Štefan Tomšic, nasvetovau za stalnega učitelja v Sodražici, je bil v to poterjen in dekretiran. Pozivi in prošnje za zlajšanjo kazni zoper razsodbe t šolskih zamudah, prošnje za posojilno splačcvanje, nagrado in denarno priporaoč, so bili rešeni. — Iz logaške<>;a okraja. Učitelji logaškega okraja smo imeli letošnji okrajni zbor v Idriji. Pričel se je ob polu desetih zjutraj in trajal do štirih popoldne. Kot gostje so bili navzoči gg. Lipold, Onderka in Likar. Učiteljev nas je bilo 27, a z volilno pravico 20. G. nadzornik Eppicb pozdravi zbrane in potem se volita zapisnikaija Levstek in Novak. Perva točka so potem bile opazke g. nadzornika pri inšpiciranji tukajšnih šol. G. nadzornik je po Keliru in Heniiannu pravil, kako se imajo učenci pervega leta učiti, na koncu govora je bilo nekaj, kar je bilo podobno »opazkam«. Mej druzimi rcčmi naj omenim, da nas je učil, da so v pol uri ne srae več čitati nego tri verste. Dalje nas je učil, da se še le pri deseti čerki naj vadijo tudi čerke pismeno. Številk otroci ne smejo poznati preje, predno se vzame Stevilo 10. A pri številu 10 moramo učence koj vaditi decimalnih drobcev. (V Eim vodi več potov tako tudi k podučevanji; naj bolje pa je to, kar si človek sam skusi. Vr.) Dalje je rekel, da ima kr. šolski svet pravico, tri dni v letu slobode dati, a da ima to pravico le pri posebnih godovili n. pr. pri cesarjevem, cesaričinem godu. Tacega in enacega nas je še več učil in nam še posebno »buhštabiranje« priporočal! (Pri pravopisju, vzlasti pri nemškem, ni se lahko ogniti čerkovanja naj pomaga, kar more. Vr.) Drugo točko sti obravnavali gospici Lipold in Jaeckel. Perva nam je dobro naslikala, kaj in kako naj se podučujejo deklice v ženskih ročnili delih, a druga, kako v gospodinjstvu, in je šibala red, po katerem morajo deklice več učiti se, nego dečki, a imajo ipak več posla doma, nego dečki. Tretja točka je bila o kmetijstvu. Obdelovali se jo gg. L. Božič, Dermelj in Mandeljc. Občna želja je bila, da se izda majlma umljiva knjižica za kmeta, ki bi ga bistveno soznanila, kako se umno kmetuje. Četerta točka je bila o lepopisji. Eesolucija je bila le ena stavljena, ki je nameravala lepopisje na Kranjskem centralizirati a nej prišla na glasovanje, ker jo je dotični gospod vzel nazaj. Pri peti točki (kako si uoitelj dobi spoštovanje pri ljudeh) so se misli nekoliko križale osobito radi tega, ker je eden referentov rabil znani »Schlagwort« : »Der Lehrer soll nicht Politik treiben«. Bičal se je pri tej priliki tudi »pripravljani tečaj«, ker se je bati, da pride iz njega dokaj učiteljskega proletarijata, ki bode preveč tersu podoben. Potem je poročal načelnik bukvarnične komisije o stanji bukvarnice in je bila potem dosedanja bukvarnična komisija »en bloc« zopet voljena. V stalni odbor so bili voljeni gg. Benedek, Poženel, Dermelj in gč. Lipold. Vendar ta volitev nej veljavna, ker nobeden nej dobil postavne absolutne večine glasov, kar je pa g. predsednik pozabil konstatirati. Volitev v dež. učiteljski zbor se je veršila dvakrat. V pervo so se glasovi jako cepili (slabo znamenje) in so največ glasov dobili gg. Inglič 9, Žirovnik 7, L. Božič 5 in Dermel; 4. Pri ožjej volitvi sta pa dobila gg. Inglič 12, L. Božič 12 gls., ktera sta torej voljena. A g. Dermelj je dobil le 9 glasov in Žirovnik prejšnih 7. Zbor je končal g. predsednik s klicom »Slava« našemu cesarju, kar smo storili tudi mi in potem zapeli cesarsko pesem. Potcm je bil obed. Po obedu nas je povabilo kazinsko društvo k zabavi na »Zemljo«, pri katerej je igrala domača godba, zabavali smo se dobro. Napivalo se je dosti, omenim naj pa le ono napitnico, koja je prouzročila nekoliko protislovja, namreC napitnica: slovanskej gostoljubnosti v Idriji. Drugi dan smo se pa odpeljali. M c. — Ljubljanska realka je ob koncu leta v sedmerih razredih imela 358 učencev, in sicer 114 Ljubljančanov, 110 Kranjcev zunaj Ljubljane, sicer iz Avstrije 105, 7 Italijanov in 4 iz druzih krajev. Po veri so zunaj 6 vsi katoličani. Drugi rcd v napredku jib ima samo 9, trctjpga 25, in popravljati jili sme 46. Ueni jezik je nemšk, le pri nauku slovcnščino je slovenščina v 3 višjih razredih. Sv. mašo so imeli lo samo ob ncdeljiili in praznikih pri sv. Florijanu, trikrat skozi leto spovcd in sv. Obhnjilo in vdoležili so se procesije sv. Eešnjcga Telesa. Veroznanstvo iraa v 4 pervih razredih po 2 uri, v petem 4, v šestem in sedmem pa le po 1 uio na teden. Sporočilo ima jako temeljito in z bogatim filologiškemr znaiijem pisano razpravo »Die Sprache in Truber's Matthaeus«, spisal Fr. Lcvec. — Letno sporočilo čveteroruzredne deške Ijudske šole v Novomcstu našteva v IV. razredu 55, v III. razredu 53, v II. raziedu 43 iu v I. razredu 31, tedaj 182 učencev. Učeniki (5) so redovniki sv. Frančiška. Šolsko leto so je končalo 31. julija a prihodnjo so zafienja 15. soptembra. — Občnega zbora Cecilijine«a društva 25. t. m. se je udeležilo mnogo vnanjih udov, zlasti duhovnikov povcov. Produkcije v stolnej cerkvi in pri frančiškanih so bilo izvrstne, večenui vesclica »pri zvezdi« je bila obilno obiskana in živahna. — (Posnemanja vredno!) Okrajni šolski svet goriške okolice kupil je 90 iztisov Slomšekovih basnij, prilik in povesti za ljudske šolske knjižnice tega okraja.