Zgodnja
Katolišk cerkven list.
Dank-a izhaja vsak petek na ceii poli, in v»-lj& po pošti za celo leto 4 gld. 611 kr., zr p« 1 lota 2 p M. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V »iskariiici «prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na t» d;m praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXIX.
V Ljubljani 31. sušca 1876.
List 13.
Govor sv. Očeta Pija IX
do mednarodnega poslanstva katoliškega 22. sušca 1870.
Ako ae ozrem okrog na razne kraje katoliškega sveta, se odpira pred menoj žalosten in presunljiv pogled, nakopičenje nezmernega razdjanja, ki ga je storila neusmiljena n<*zv°stoba cerkvenih sovražnikov v seda njem rogovilstvu. Vidim samostane in kloštre, naseljene pred ma!o časom z mirnimi menihi in deviškimi nevestami Jezusa Kristusa, ki so zdaj zapušeni od nekdanjih prebivavcev, da se stori prostor tujemu in posvet-njaškemu - včasi več kot posvetnjaškemu ljudstvu. Vidim, da dobrodelno premoženje in Cerkvino posestvo je postalo plen dandanašnjih požeruhov, in je odme-njeno za nasitovanje lakote nenasitljivega prekucovav-stva.
Vidim razdjanje od vsih krajev, vidim pravice Cerkvine poteptane in poterte; cerkveno hierarhijo (vlado) pretergano in ustavljano, zakaj vsi so ob-ojevani, na kakoršni koli stopnji si bodi, vsi so obsojevani plačevati davek hujši od vsih druzih, davek kervi na vojnih ledi nah, in zaderževana je Cerkev v volitvi svojih služab nikov. Vidim, da prostost naučna je storjena za samo-prodajnico, ki dan na dan množi trinoško zatiranje, s tem zmote, in marsikterikrat tudi bogoskrunstva. Vidim zanašljivost (toleranco) za tolike hudobije in za tolike zadolženja zoper Boga, zoper nravnost (čednost) in druž-binski red, in vidim pogosto nekake sodnike, ki jih ne navdiha pravica, ampak nevredne strasti, kakoršne vselej gospodujejo o časih rogovilstva in prekuca. To in se premnogo druzega so posipi z velikega kupa Cerkvenih razdjanj, ki razkropljene sem ter tje napolnujejo nezmeren prostor.
O premišljevanji te žalostne podobe se mi povrača v misel videnje preroka Ecehiela. Bil je prerok od Boga prestavljen v duhu na preobširno polje, vse pokrito s suhimi kostmi, in v tem ko je sterineč in začuden premišljeval ta otožni pogled, je slišal na ušesa glas, ki mu je germel z višave: Ali misliš, da morejo te kosti oživeti? — Prerok globoko ukloni glavo in odgovori: Ti sam moreš to storiti, o moj Bog: Domine Deus, tu nosti. — No prav, je odgovoril Bog, Vaticinare de ossibus istis. (Prerokuj od tih kosti.) Vedi, da te kosti bodo živele: Glejte, jest bom duha v vas poslal, z žilami vas bom obdal, in meso bom dal na vas izrasti, in kožo bom čez vas raztegnil, in bote oživele. — Prerok je ponavljal besede Božje, in med tem je vstal lahen šum, in potem gibanje, to je bilo gibanje kosti samih, ki so se zopet zravnovale v podobo teles, kakor so bile poprej t Factus est sonitus... et ecce commotio.
Prerokovanje, dragi moji, je pomenilo konec Iz-raelove sužnjosti in njegovo vračanje v četovske zemlje. Jest pa pravim: — Kader se Bog ozira na to polje razdertja in razdjanja, o čimur sem malo prej govoril, ki je nakopičeno z ropom od Cerkve Jezusa Kristusa, ali bi ne mogel tudi slehernega izmed nas poprašati: Putasne vivent ossa ista / ... Vaticinare de ossibus istis. (Meniš li, da bodo te kosti oživele?... Prerokuj od tih kosti.) In kaj bi mi odgovorili? S stanovitnim duhcna, z zanesljivim povdarkom bi odgovorili: Res da, vse te kosti bodo zopet vstale, zakaj Cerkev Jezusa Kristusa, od ktere so one, ne more nikdar konca storiti: ostati mora ona do konca časov.
Vstale bodo te podertine, ali pred vstajenjem bodo imele tudi otie svoje gibanje. Et ecce commotio. In gibanje se je pokazalo tudi zdaj. Gibanje je prihod, ki ste prišli vi kakor spoštljivi sinovi pred očeta; gibanje je vzdigovanje narodov na tolikih bogoljubnih božjih potih; gibanje je razleganje gorečih molitev, ki kipe k Bogu v svetih tempeljnih. Pa tudi obsipani sedeži pokore, obiskovane obhajilne mize, zmnoževane bogoljubne dela, vse priča, da med razdertinami Cerkve Jezusa Kristusa je gibanje.
Ako se kosti še ne povračajo k vpodobovanju nekdanjih teles, no, pomislite, ljubljeni sinovi, da Cerkev Jezusa Kristusa je zidana na skalo, in vdelana na pečino, ktero dandanašnji odv vsih strani obdajajo tuleči vetrovi in togotni valovi. Že je gibanje v Cerkvi, ali razkropljene kosti se ne povračajo še na svoje mesto, ker zaderževane so od neviht in viharjev, ki prejemajo gibanje z višave, in ne bodo jenjali pečine razbijati, dokler ne bode oglajena in očišena vsacega madeža.
Madeži so, in maroge ji delajo še boječe in vsednje duše, ki bi žertvovale tudi lastno vest za vživanje nekega pregrenkega miru. Delajo ji maroge nespremišljene duše, ki v tih metežih ne spoznajo še roke Božje, ktera nas strahuje in tepe za naše grehe ter nam kaže pre-žalostnih dogodb, in vender žive nadalje s križem rokami, v milovanja vredni vuemarnosti, kakor da bi živeli v naj lepših in cvetečih časih. Maroge ji delajo duše prodane satanu, ktere z jezikom in z roko pomagajo Cerkev podirati in preklinjajo njene svete nauke. Kadar se bodo te maroge ujedle, nas bo Bog potolažil, in pričujočemu gibanju bode nasledovala prihodnja zmaga.
Kaj pa bo takrat z brezbožnimi, ki Cerkev preganjajo? Izročene so mi bile te dni bukve, na svitlo dane v nekem katoliškem evropejskem kraljestvu. V njih so na tanko poznamnjani vsi dogodki, ki zadevajo konec tistih, kteri so Cerkev preganjali. Ni ne enega, kteri bi ne bil žalostno svojih dni dokončal. Pričenja s Herodom, Pilatom, Kaj lom, in sega do naših dni, in popisuje nam žalostni konec, ki so ga storili vsi do
zadnjih. Tudi mi imamo vzrok verjeti, da sedanji cerkveni preganjavci ne bodo imeli drugačnega konca od uncga, ki so ga imeli njih predniki, in o svojem Času, ki ga je odločila previdnost, bo Bog podal dobrotno roko svoji Cerkvi, in ko bo vsa očisena in rešena verig, b kterimi jo stiskajo njeni sovražniki in preganjavci, jo bo obdal z zlatim oblačilom, in kakor Kraljico jo po sadil na desnico njenega božjega vstanovnika: Astitit Rezina a d&ctrit tnis in cestitn deaurato.
Kaj pa bomo mi počeli v tem pričakovanji, ljubi sinovi? Stanovitni moramo biti v molitvi in v vsih družili dobrih delih, ki se opravljajo, kakor ste me vi sami zagotovili v tem trenutku. In ker je pričujoči čas štir-desetdanski post, se moramo tudi zatajevati in postiti; post v jedi, in veliko bolj post od zadolževanja: Jejn-nemusuvitiis (postimo se zderževaje se grehov). Ravno zatajevanje je v katoliškem svetu redko postalo; toda zatajevanje je tisti vodnik, ki nas na] zanesljivše pripelje v naročje Boga, našega Očeta.
Hodite tedaj dalje pot, ki ste jo nastopili, skazujte pa se pod vodstvom pervih pastirjev vselej neprijatli do počenjanj novotarjev; podali vam bodo roko, vi sode-lajte z njimi in se poganjajte za neoddatne pravice Cerkve Jezusa Kristusa. In ker smo vsi potrebni Božje pomoči, obernimo se k njemu, naj nas blagoslovi. On naj vas poterjuje v svetih sklepih, s kterimi branite te pravice; blagoslovi vas v delih, ki jih opravljate; blago-slovlja vas v dobri volji; blagoslovi vas na duši in na telesu: telesu naj podeli potrebno moč za bojevanje, duši stanovitnost, da se ustavljate vsim rovarskim napadom. Blagoslovi naj vas v družinah, v vsih vaših konstih, in razširi naj svoj blagoslov v vse tiste kraje, koder ste doma. Blagoslovi naj vas v življenji in o smertni uri, in vredne naj stori vas, da vi blagoslavljajte (hvalite) Njega vse večne čase v svetem raju."
„Benedictio" itd.
MMotori pastir in najdena orca.
I.
Temna noč razgeri.ila je svoje temno krilo čez spavajočo zemljo. Vsakdo »mel se jc srečnega šteti, ako mu je bilo dano mirno spati in čakati petelinovega klica k novemu deiu. Tudi v tergu N. je mirno vse počivalo; ni ga bilo čuti glasu, razun zaspanega klica čuvajevega, ne viditi človeka na ulicah, razun kacega ponočnjaka, ki je begal nočni počitek. Luči bile so že pogasnjene, le tu pa tam berlela je svetilka pri bolnikih.
Tudi v eni najlepših hiš gori luč, svetla sveča. Stopimo v sobo, iz ktere nam blišči nasproti svit! — Soba je prostorna ii. \iditi je v njej več znamenj večjega blagostanja in meščanske omike; vse pa je v nekakšnem neredu, nič nam ne dela pravega veselji in blagovoljnosti. Kaj pač je krivo tega V Bolezen, huda, nevarna, smertna bolezen hišnega gospodarja. Na lepi postelji tam v kotu, zraven ktere stoji z belim pertom posjernj'.*na miza s »večo in nekterimi semtertje razmetanimi bukvami, leži r vni bolnik: obraz mu je upaden, lica blede, oko vderto in čudni, strašljivi glasovi prihajajo mu iz Ust. Ako pogledamo tega nesrečnika in potem otožuost slanice in n-rrednost njenega orodja, ne bomo se čuuiii zainolklo-iti in grozi tega kraja. Nekaj časa mirno leži b Inik. potem se obeme na nasprotno stran, kmalo pa zopet plane kviško in ječi: „Poč! proč!" potem se zoprt uliže in merrara s čudno razlečenimi ustmi: „KaiV — .-e zdaj, — o tej strašni uri — me naiie^uj»- — \;e p«»^a?ti zoiaie a> se menda — da mi jeralj-j" ves up! -- ueži! o./.i! — kaj me gledaš tako
strašno — proč!" Zdaj zatisne oči, slabosti ga obidejo, le z ustnicami še miglja; ni pa dolgo miren, kmalo se zopet jame premetavati, in komaj se vmiri toliko, da more pozvončkati z zvoncem, ki visi nad njim. Kmalo vstopi mlad sluga iz bližne sobe (v svoji sobi ni terpel človeka) ter vpraša gospoda, kaj da bi rad.
,,Kake bukve vzemi in beri mi z njih, kar hočeš!"
Strežaj vzame bukve, a ne z mize, ampak iz žepa in bere. Bilo je iz sv. pisma novega zakona in sicer: „od zgubljenega sina". Bukve na mizi bile so brezvčrske in breznravne, strežaj pa pobožen mladeneč. Bolnik zamiži in sluša. Včasih se hoče vzdigniti, pa vselej zopet omahne. Nazadnje se mu malo razjasni obraz in po kratkem molku mirneje reče:
„Po duhovna pojdi, berzo, po mladega kaplana."
„Je bolan", odgovori nad tem poveljem začudeni sluga.
„Naj bo, pride naj, druzega nočem," pravi bolnik. Strežaj pokliče druzega služabnika, ter ga pošlje po duhovna.
Strašni bolnik, gospodar te hiše, je ptujec v N. Kdo je bil poprej, kaj dela, od česa živi, ni vedil nihče; vse, kar so vedili, je to-le:
Štiri leta je, kar je prišel neznan ptujec v terg; v roki je prinesel precej veliko popotno torbo, manji usnjena visela mu je ob strani, pod pazduho imel je svilnat dežnik, v roki pa debelo gorjačo. Perve dni stanoval je v gostilni, potem pa kupil si je ravno takrat prodajano veliko hišo, ter jo na mestu plačal. Podpisal se je Janeza Vernika, doma iz B., teržanom pa ni povedal, kje je dobil denar za hišo, od česa bo živel in drugih enačili reči, ktere bi bili radovedneži radi zvedeli. Ugibali so in zmišljevali si, kdo in kaj je; a nobenemu se ni posrečilo zaieti pravega. Začetkoma, predno si je kupil hišo, menili so, da jc reven rokodelec, ki bi se rad preživil pri njih, in pustili so ga pri miru; pozneje pa so nekaj dni le od njega govorili. Vprašati si ga nihče ni upal: ni pa tudi bilo priložnosti k temu, ker je bil vedno doma, zapert v svoji sobi. Ko so se pa navadili čudnega naselnika, pustili so ga delati, kar je hotel, niso se dosti menili zanj. Le to so vedili kmalo, da je zelo bogat, da ne hodi v cerkev, da pa po poslih revežem mnogo dobrega stori, da-si v svojo vedno za-perto hišo ne pusti nikogar; da je s svojimi posli, kterih je imel dva moška in žensko, prav dober, da mnogo bere iz debelih bukev, ktere ima v sobi, da ne gre nikdar v gostilno. Doma pa je imel mnogo vina, kte-rega je dobival iz ptujih krajev od neznanih ljudi. Sprehajati se ni hodil, samo trikrat v štirih letih vidili so ga zunaj; še na vert ni kaj hodil, ker se je skozi leseno ograjo vanj vidilo. Pisem in časnikov ni dobival. Jedel in pil je malo, pa dobro. Vse te Ustnosti, združene z njegovo postavo, delale so precej strašnega tega moža dolge rasti, velicih temnih oči, gostih černih la3 in obervi, in vsakdo se ga je ogibal. Pred kratkim bil je nevarno zbolel, pa ui poslal ne po zdravnika, ne po duhovna dozdaj. To je toraj vse, kar je bilo znano od čudnega gospodarja lepe hiše, ki je zdaj poslal po duhovna, prignan od milosti Božje, ki je delala s pekočo vestjo in s povestjo od zgubljenega sina.
(Dalje nasl.)
Cerkveno premoženje.
(Dalje.)
c) Kako je prišla Cerkev do premoženja do leta
312?
Nastopniki aposteljnov in učencev, škotje in Glasniki, niso imeli svojih lastnih pohištev, ne polj, ne kmetij
ne druzih lastnin, tudi niso bili plačevani iz javnih in deržavnih denarnic, nekaj zato ne, ker niso bili vsta-novljeni na enem kraju, ampak so po zgledu Jezusa in aposteljnov hodili od mesta do mesta, od dežele v deželo; nekaj pa zavolj hudega preganjanja ne, ker ai kristjani, posebno škofje in masniki, nikjer se življenja niso bili svesti; ampak so le skrivaj po hišah pravo-vernikov sedaj tu sedaj tam prebivali, od milošnje ali prostovoljnih milodarov dobrih ljudi živeli, in skrivaj po hišah pravovernikov sv. evangelij oznanovali, daritev sv. maše in Božjo službo opravljali. Sv. Pij 1, papež od 1. 142—157, je n. pr. v hiši Pudencija Praksede in Pudencijane stanoval, in je bil en del hiše v cerkev posvetil, v kteri je pogostoma maševal, pridigoval in veliko nevernikov spreobernil.
d) Ob času miru od 1. 312 se je bil stan in obraz sv. Cerkve naenkrat v bolje spremenil. Cesar Konštan-tin Veliki je 28. oktobra 312 čudoma premagal svojega nasprotnika Maksencija, in s to zmago je dobil Italijo in Afriko pod svojo oblast, se je očitno oklical zavetnika kristjanov, in je tudi sam sprejel keršansko vero. Dovolil je kristjanom povsod cerkve postavljati in očitno obhajati Božjo službo. Tudi sam je na svoje stroške zidal veliko cerkev, jih bogato s prihodki obdaroval, tako v Rimu, v Carjem gradu in po druzih mestih, in njegova mati sv. Helena je zidala v Jeruzalemu cerkev sv. Križa in druge svetiša.
Po zgledu cesarja in njegove matere so tudi drugi pravoverniki z velikim veseljem skladali, dajali vse kar je bilo treba, za zidanje cerkva, za njih opravke in opravke duhovnov.
To in tako je bilo po vsih krajih in deželah, komor je luč keršanstva posijala; povsod so se nahajali dobrot niki, posebno, ako so hotli svoje lastne in obstoječe duhovnike imeti. Eden takih prostovoljnih dobrotnikov je dal njivo, drugi vert, travnik, tretji vinograd, drevnico, četerti celo pohištvo ali tudi celo kmetijo duhovnim pastirjem za kaj časa, ali za vselej v vžitek. Ali pa je cela soseska (srenja) ali okrajina obljubila in se zavezala: toliko in toliko bomo vsako leto dajali, bodi si že v denarjih, v žitu ali v drugih rečeh. Tako so vstale škofije, duhovnije (fare), kaplanije, samostani itd., in od tod imajo svoje vstanovljene prihodke, kar se od vsake škofije, duhovnije posebej dd iz vstanovnih pisem lahko dokazati.
a) N. pr., rimsko-katoliška cerkev — ali aposteljski stol sv. Petra ima svoje premoženje in posestva (Patri-monium s. Petri = dedina ali očinstvo sv. Petra) ali papeževo deržavo, ki je večidel iz prostovoljnih darov, volil, sporočil. Ko je bil Konštautin Veliki svoj cesarski sedež v Carigrad prestavil, sta Rim in vsa Italija čez-dalje bolj pešala, hirala, ptuje divje ljudstva, posebno Longobardi, so se tje vrivali. Papeži so se jim ustavljali, ne toliko z orožjem, tem več s svojo veljavo, gorečnostjo, zgovornostjo in serčnostjo, Rim in okolice pred podjar-menjem in razdjanjem branili in otevali. Kaj čuda, da so Rim in okolice papeževe za svoje branitelje in rešitelje spoznali in se jim prostovoljno podvergli in so jih izvolili za svoje vladarje. Tako so papeži postali vladarji in oblastniki dežel, tako pridobljene dežele so jim že starodavni kralji in cesarji priznali, in kakor njih lastnino prisodili. Tako so delali n. pr.: Karol Martel, Pipin 1. 755, cesar Rudof 1. 1279 itd. Napoleon I je bil 1. 1809 sicer dežele papežu uzel in si jih prisvojil; pa — dunajski kongres 9. julija 1815 jih je papežu spet vse nazaj dal. Kar je Viktor Emanvel papeževih dežel si prilastil, mu gotovo ne bodo ostale. ,,Res clamat ad dominum."	(Dalje nasl.)
iskrice ignaci}an*ke
za drugi mesec.
(Dalje.)
8.	(Je hočeš vediti, kaj Bog od tebe hoče, se moraš pred znebiti vse strasti in slehernega nagnjenja na kako stran. (S. Ignat. ex exercit. hebdom II.)
V pihljanji tihotnega zraka Bog govori; ne slišijo ga, kjer je hrup in vriš: kjer se strast bojuje, ali kjer natura na eno stran žene, tam se ne sliši govor Božji.
Bog povabi dušo v samoto, kadar ji hoče na serce govoriti; ta samota ni navezana na prostor in truplo, temveč je v serčnih občutkih. Potem se sliši ljubljenega glas, če sam s samotno dušo prebiva.
Kdor premišlja sam pri sebi, naj gleda samo na Boga; na njega naj stavi svoj svet; vse drugo je nezanesljivo in minljivo, razveseljuje sicer, pa le nekaj čaaa; koristi sicer, pa ne večno.
Vsaka volitev mora biti previdna, naj previdnejši pa tista, na ktero je zastavljena večnost. Tukaj ne smč veljati ne nagnjenost, ne meso in kri, in ne poču-tek. Treba je luči od zgorej in vdane volje v tebi.
9.	Ne delaj in ne govori nikdar l/rcz popresujt/ja premislika, Če dopade tudi Bogu, Če je tebi koristno iu če bo tvojemu bližnjemu v spodbudo. (S. Ignat. apud Cyr.)
Jezik je ravnilo, kakor človeške, tako tudi božje previdnosti. Kdor ga ve prav rabiti, zares, ta je lahko učenik v obeh (v božji in človeški modrosti). Ni je težje umetnosti kakor je ta. Kdor z jezikom ne razžali, ta je popolen mož.
Nobene umetnosti se ne naučiš brez pravil; naj varniše pravilo za umetnost dobro govoriti, je to-le: predenj beseda enkrat pride na jezik, jo trikrat opili, da namreč ne bo škodovala ne Bogu, ne tebi in ne bližnjemu. Ko bi sleherni to spolnoval, govorili bi veliko manj, pa bolje.
Čudna reč! Molčati je ložej kakor govoriti; malokdaj škoduje, če si molčal; toda ker si govoril, škoduje kaj pogosto. In vender jih je silo malo, ki znajo molčati ; natora je namreč vedno k hujemu nagnjena.
Previditi, kaj je tebi, kaj bližnjemu v korist, kaj Bogu v čast, to razločuje človeka od živali. Zato nam je dana razumnost in pamet, da nam sveti kot učeniea pri obnašanji in jeziku, da ne zgrešimo prave poti.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Mednarodno poslanstvo do sv. Očeta je dospelo v Rim in 22. sušca je bilo pred sv. Očetom. V praznik Marijnega oznanjenja pa so prejeli sv. Obhajilo iz rok sv. Očeta. Bili so pričujoči verli katoličani iz raznoterih in premnozih dežel in krajev, iz Francoskega, Belgijanskega, llolanškega, pa Angleži, zlasti mnogi Nemci in Avstrijanci (Brandis, Thun, Schmising, Kersenbrock), Italijani, celo nekten Amerikanci. Bolj natanko bomo gotovo še pozneje slišali, menda tudi kaj bolj znanih imen. Adreso je bral francoski vojvod Des Cars. Poki nili so se 23. t. m. glavni možje tudi dvema verskima spoznavavcema, kardinalu Ledohovskemu in škofu Mermillodu.
Sv. Oče so prišli v konzistorsko dvorano opoldne med svojim častnim dvorstvom in spremljani od nekte-rih kardinalov in prelatov. Približa se jim izmed velikega poslanstva predsednik vojvod Des Cars in bral je preblago pismo vdanosti v francoskem jeziku. Na tej adresi je bila podpisana vsa deputacija. Pričel je predsednik :
,,Sveti Oče! Kakor pretekle leta, tako smo prišli to leto podložit Vam pred kolena besede naše vdanosti, naše zvestobe in dolžni dar našega sinovskega počeše n j a.
Poznate nas; ne morete torej biti v dvomu zastran nagibov, ki so nas vabili k temu sedežu sv. Petra, k temu prestolu, ki je izmed vsih naj svetejši, naj višji.
Vi veste, da naj višji cilj, kteri poživlja vse naše djanja, je: delati vedno z Vami in za Vas. Kar nas nagiba, ni le samo potreba slišati nezmotljivi nauk namestnika Jezusa Kristusa, da iz njega dosežemo moč ustavljati se hudi povodnji, ki dandanes tako nesrečno zaliva ljudi, vlade, svet. Proti Rimu, ali da bolje rečem, proti Vatikanu (ker hoče se, da naj bi Rim ne bil večno mesto in katoliška domovina) nas priganja tudi govor, jenjc in obnašanje naših nasprotnikov, ki so naši pre-ganjavci, ker so preganjavci Vaši. Opojeni od neke perve zmage, niso še zadovoljni, da so Vas oplenili Vašega časnega posestva, temveč zoper Vas in zoper katoliško Cerkev snujejo obširno zakletev, ki meri na to, da se Vam ugrabi tudi duhovsko gospostvo nad dušami, ki so v Vaše varstvo izročene."
Predsednik govori nadalje precej obširno o tem kovarstvu sovražnikov, omeni, da naše nasprotno orožje je voljna poterpežljivost, da maševanje po keršanski postavi Bogu izročujemo. Bojevati se in terpeti je naše geslo. Prepričani smo, da pride dan, ko bode terpljenje velike keršanske družine iu njenega naj višega poglavarja obrodilo svetnikov, kakor je kri spričevavcev rodila kristjane; da pride čas, ko bo ena sama čeda in en sam pastir. Sklenil je govornik:
„Blagoslovite vse, sv. Oče, da bodemo vselej zo-dinjeni z Vašo posvečeno osebo, ter v očitnem kakor v osebnem življenji bodemo vsi ena roka v Vašo brambo; vsi eno serce, da Vas ljubimo; vsi ena volja, da smo Vam podložni."
Nato so sv. Oče odgovorili zlasti v oziru na to, kar je predsednik omenil o terpljenji in preganjanji sv. Cerkve. Govor pa je tako pomenljiv, tako primeren, tako velikansk, da ga ne sinemo kerčiti, temuč podamo vsega, kakor ga je prinesla „Unita". (Gl. pervi članek.)
It Ljubljane (Orleanski škof v prid katoliškega du-hovttva.) Naj omenimo mojstersko pismo, ki ga je pisal preslavni škof Orleanski bivšemu laškemu ministru Min-ghettu. Obsodil je Dupanloup laško postavo, ki dela duhovnom neslišano silo, da bi se mogli celo kakor sol-datje na vojski biti in streljati s sovražniki. Škof pravi med drugim:
„Tukaj je več kot sovražno zaničevanje naj viši spodobnosti in naj očitniši nestrinljivosti, ta udarec zoper vero še dalje meri. V serce samo jo zadevate, to dobro veste.
To je vedil častni vojni minister, ki se je temu ustavljal in je na pertidne bes» de poslanca Corte-a: ,,Vi se hočete tedaj prilizovati duho-nu", odgovoril: ,,Vi tedaj hočete vero razdjati!" Ali more katoliška vera obstati brez duhovstvaV Tu vam je vprašanje. In ali more to duhovstvo obstati, ako se od ene strani ne more zbrati, in ako se od druge strani ne more vpodobiti (za duhovstvo zobraziti)? In tu ste tudi natanko izrečeni dve reči, ki ju vi hi čete, ki hočete odverniti izgojo duhov-stva. .Mislite Vi, go«p. ininist« r, da človek postane duhoven, kak-r postane te.rgov« c ali zidar V
Neogibna ie za katoliško duhovstvo reč naj viši, naj i bčutniši iu naj potrebniši izmed \>ih: poklic... To sami dob:o vest«*; zato pri vsem svojem skepticizmu :dv-m!jiv«.sti» spoštujete duhovna, kteri je vreden tega imena po sv«.ji čcunosti.
To je vzrok, zakaj Ceikev a tolik«) čujočo akerb-
ljivostjo odgoja duhovsko mladino; to so njeni preljub-1 jeni sinovi, prihodnji služabniki njenih oltarjev; so tisti, kterim bode pozneje zaupala psstirstvo, skerb za duše; tisti, ki ji morajo biti možje molitve, možje daritve. Naše svete bukve jih imenujejo sveto ljudstvo, izvoljeni zarod, kraljevo duhovstvo: Gena saneta, regale sacer-dotium.
Vi pa jih Cerkvi iztergujete, da jih veržete — kam? V naj nevarniši dobi življenja, v odločni starosti, v kteri se duša ali poterdi ali pogrezne, jih vi veržete tje, kjer bode njih čednost in njih mladost izpostavljena naj večim nevarnostim!... In vi hočete, da naj se k nam povernejo čisti in neomadežani, kakor je potreba! O ne tako, temuč tega vi nočete; ker dobro veste, da navadno to ni mogoče!...
Umevate li zdaj, gospodje, zakaj kličemo dan na dan? To je zato, ker nimamo nič drajšega memo našega mladega duhovstva. Ne moremo delati brez duhovskih duš: potrebne so one, zakaj naše opravilo se imenuje dušna služba. Da se kaj storiti brez časti, da se kaj storiti brez prijatelstva, da se storiti brez denara; živi se ob malem, ob sočivji: neogibno potrebne pa so du-hovske duše. duše, ki bodo zveličevale druge duše! To je Cerkvi življenje samo In to so tisti, ki jih vi jemljete, ki jih nevarnosti izpostavljate, ki jih hočete ugonobiti. To je. zakaj Cerkev vpije kakor mati: njeno naj visi maternost ste vi nakatiili ubiti.
Daj mi nazaj mojega sina, je neka obupljiva mati zavpila levu v Florenciji, ki je v besnem teku zgrabil in nesel njeno dete. Lev, prestrašen s tem kričem in s tem pogledom, je obs'al in nazaj dal detka njegovi materi. Ali pa vi poslušate, ko Cerkev vpije?"
Tako serčno in velikodušno neprestrašeni Dupanloup še dalje govori, se ve, da zastonj takim, ki imajo namen in želje: Cerkev Kristusovo izprazniti in zatreti! Prepričali pa se bodo ravno zdaj, da to je nemogoče, ker tudi to satanovo orožje jim bo skerhala Božja previdnost, in če ga bodo brusili v novo, obernilo se bode - ne zoper Cerkev, ampak zoper njene brezserčne preganja vce.
Ce bode veče pomanjkanje duhovnov se razodevalo, bolj blagi in velikoserčni mladenči se bodo tega stanu vender poprijemali; kadar bo sila naj viši, bo pomoč naj bližej. Ko bodo sovražniki in njih otroci v naj hujših zadnjih britkostih brez duhovnega tolažila z divjim ob-upaniem šterleli v brezkončno brezno, ki so ga sami sebi odperli, bode Božja previdnost vernim sinom in hčeram še vedila poslati tolažilnega angela za pomoč k smertni postelji, in časi se bodo spremenili, solnce bo zopet sijalo, odahnila se bo Cerkev in njeni otroci.
Z Brezovice pri Ljubljani, 27. sušca. — M. — O času
nekega misijona pride dvanajst.etna deklica k patru jezuitu in toži s solznimi očmi, da je njen oče vedno brez-božniši, odkar hodi k misijonskim pridigam, in da strahovito ostudne kletvinje bruha zoper oo. jezuite. Gosp. misijonar ii naročijo, da naj še gorečniše moli za spreobernjenje očetovo. Cez dva dni zopet pride deklica in toži, da oče še huje divja. Pater jo ostr«. posvare, rekoč, temu si ti kriva, ker premalo goreče moliš, ti moraš snreobernjenje svojega očeta kar tir jati od Boga. Jokaje šla je deklica domu, pa kmulo zopet pride in pripoveduje vsa vesela, kako se je oče ves spremenil, da je ves drugačer., ter prosi in želi, da bi so spovedal. Tudi mi verniki imamo očeta, imamo mater, kier* pa ne potrebujeta spreobernjenja, ampak rešenja — očetu Piju IX, lnaUri sv. Cerkvi.
Z nenavadnimi pomočki išimo tudi mi dandanes
j>«.in^či zoper n-navadno hudobijo in moč sovražnikov sv. vere, sv. Očeta in v=«ga, kar je avutega in častit-
ljivega. Nenavaden pomoček je bratovšina ,,Naše ljube Gospe presv. Serca", ki se je silo naglo po širokem svetu razširila. Tudi s tem prelepim klicem do Naše ljube Gospe presv. Serca se dela presv. Sercu Jezusovemu nekaka sila, se ve, da sladka in prijetna. „Nič ni, kar bi Marija ne mogla doseči od svojega Sina, ako ga za taisto prosi", rekli so veliki Pij IX. Iz tisuč in tisuč gerl se razlega priserčni klic: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas! Kolika velikanska duhovna moč!
Tudi naša duhovnija (nad 2000 dus) se je pridružila temu presladkemu glasu, ker je do malega vse zapisano v to bratovšino. Kako se mi raduje serce, ko slišim, da skoro k vsaki molitvi se pridevajo sladke besede : naša ljuba Gospa itd.
Naj omenim cvetlice, ki je pognala pri nas na podlagi te prelepe bratovšine. Pogovorile so se med seboj iz lastnega nagiba dobre duše pri fari in z vsake poddružnice, da bodo oskerbele nekaj ss. maš skoz leto, ki naj se darujejo v Čast naše preljube Gospe z naslednjimi nameni: 1. za rešenje sv. Očeta Pija IX; 2. da bi se mogle obvarovati smertnega greha; 3. da bi mogle čisto živeti, in 4. sv. Rešnje Telo vselej vredno prejemati. „Cvetice se prikazujejo po naši zemlji" — s temi besedami Ženina v visoki pesmi je bila naznanjena perva taka sv. maša, ker ti nameni so lepe cvetke, ali kakor razlaga sv. Frančišk Šaleški, pobožne želje hrepeneče duše, da bode vredna nevesta Jezusova. Razve-selivne so take cvetice, ker poganjajo izmed mladega ljudstva, kteremu svet, satan in poželenje svetuje in navdiha ravno nasprotno tega, za kar si lepe duše tako serčno prizadevajo. Radostno sprejela v svojo materno brambo jih bode Marija in zvesto jih priporočevala v najsvetejše Jezusovo Serce.
Iz Notranjskega. (Nektere Čertice iz življenja t c. y. o. Klemena Jelenc-a.) (Dalje.) Misijonski prazniki v še nt- Jernej u. Posebno rad je večkrat prišel v fient-Jernej pridigovat in spovedovat. Ondi namreč je večkrat v letu duhovna setev in žetev.
Vsacega katoliškega kristjana s poslušavci napolnjena cerkev gine, še bolj pa vname pridigarja, ki stopi o posebnih priložnostih na prižnico, prišakovaje od po-slušavcev, da ga bodo bolj kot po navadi poslušali njegovi, če tudi navadni poslušavci; — kaj še le bi rekel o t P. Klemenu, ki je bil vsako leto iz Novega mesta kot pridigar in spovednik večkrat v šent Jernej povabljen, kjer so zdaj moški zdaj ženske, zdaj mladenči zdaj dekleta ter vsak stan posebej obhajali svoj misijonski praznik, *) vedoč že iz večkratne skušnje, kaj se ob takih priložnostih godi, kako se verni ginjeni spominjajo svetega misijona (kterega močno ondi spoštujejo, da mu naj rajši le „sveti" misijon pravijo), kako se pri taki priložnosti eden ali drugi zopet verne na pravo pot. Zaka) že nenavadno veliko število ljudi viditi priti k spovedi, pristopati k sv. Obhajilu, slišati primerne pridige, 8porainjaje verne na obljube storjene pred toliko in toliko leti ob času sv. misijona, že to enega ali dru-zega gotovo gine; zraven pristopi še milost božja: kdo se bo tedaj čudil, ako se v resnici zopet marsikteri spre-
Opomba. (Je. gg. misijonarji kaj živo priporočajo, naj bi se povsod, kjer se je že ali se -e le bo sv. ini&ijon obhajal , vstanovili tudi misijonski prazniki ali določeni dnevi za spoved in sv. Obhajilo vsako leto, in sicer za vsaki stan posebej. To veliko pomaga, budi spomin na storjene obljube, da se eden ali drugi zopet poboljša, če je po sv. misijonu zopet v pregrehe zabredel. To vč pisatelj več ali manj iz skušnje — med tem pa. če se to opuBti, zgine tudi sad storjenih, zraven pa le prehitro pozabljenih obljub.
oberne. Obilna duhova žetev ta je vlekla f g. Klemena v šent-Jernej.
Zraven tega so misijonski prazniki ondi tudi sklenjeni z lepo slovesnostjo, ki slehernega morajo nehote giniti: olepšanje cerkve, ginljivo priterkavanje in ob gotovi uri milo-resnobno doneči glas velikega zvona, ki se ob tihi večerni uri razlega po široki in dolgi šent-jernejski planjavi. Ljudje takrat pokleknejo k skupni molitvi. To pač mora tudi zastaranega grešnika vsaj giniti, pretresti in mogoče da tudi spreoberniti. Zdi se človeku, ko sliši misijonski zvon peti, kskor bi slišal Boga klicati grešniku: „Ali veš in 8e spominjaš, kaj si obljubil? Kje so obljube, kje sklepi? Poslušaj glas vesti!" In pobožnim: „Ostanite zvesti obljubam, obilno vas čaka plačilo!"
To je vidil, slišal, opazoval v šent-Jerneju nepo-zabljivi t o. Klemen, on, ki je bil tako mehkočutnega serca, je občutil sam, bil ves ginjen, vnet. Pa to še ni vse, bila je še neka druga, še lepša in bolj ginljiva reč, ki je verno ljudstvo, pa tudi to blago dušo še bolj ginila in zopet v šent-Jernej vlekla: to je, sad misijonskih praznikov od ponižne skesane spovedi, vredne sv. Obhajila, in sicer v takem številu, da bi človek, ako bi sam ne bil priča, ne bil skorej verjel.
Ko so leta 1868 v šent-Jerneju čč. oo. jezuiti Doljak, Kos in t Valjavec sv. misijon obhajali, vpisalo se je bilo domačih farmanov v misijonsko družbo nad 2200, ki vsako leto, ko posamezni stanovi vsak stan posebej ob določenih dnevih ali tako imenovanih misijonskih praznikih pridejo k spovedi in pristopijo k sv. Obhajilu. Fara je velika in šteje 5200 duš in ob takih dnevih pridejo tudi nekteri sosednji tarmani k slovestnosti, ter razun teh v bratovšino vpisanih tudi več drugih domačih k spovedi pride, kterim se pridružijo radi tudi nekteri sosednji farmani, zlasti kadar imajo dekleta svoj praznik (ki za nje terpi dva dni, to je, dva dni 3e spo-veduje, obhaja pa se vender skupaj drugi dan); zato se zgodi, da jih pride ob takih priložnostih ob dekliškem misijonu čez 1000 k spovedi. Treba je spovednikov še drugod poiskati in naprositi, namreč v novomeškem samostanu, od koder tudi vselej pomoč pride, ker radi sprejemajo povabilo in še rajši šent-Jernejčani čč. oo. frančiškane. Ob takih priložnostih, misijonskih praznikih za moške, ženske, miadenče in dekleta je bil y o. Klemen vselej povabljen kot spovednik in pridigar.
Kaj lepo je bilo viditi zatlačene spovednice pri enem in drugem spovedniku, in še posebno, kjer je i g. Klemen spovedoval; zakaj poznali so ga vsi kot dobrega, natančnega spoveduika. Če je tudi z enim ali drugim delj časa se pomudil, da so drugi morali čakati, preden so prišli na versto, jih to ni ostrašilo, ne odgnalo; zakaj vse se lahko razume, kdor ve in spozna, kaj je dober spovednik, kako spovedenci takemu dobremu spovedniku svoje serca odkriva o, ter ne gledajo, bodo li 5 minut ali 1 , ure poprej ali poznej spoved opravili. S kakim veseljem je šel t o. Klemen v spovednico, se ne da popisati, ko je vidil, da imajo ljudje do njega zaupanje, da ne sedi zastonj, posebno ob takih priložnostih, v spovednici. Pač mu je moralo seret* veselja igrati, ko je vidil, koliko jih je stopilo k mizi Gospodovi, ter kakor je cerkev dolga, klečali so obhajanci po sredi cerkve ob desni in lovi strani, od velikega altarja do v.-likih cerkvenih vrat. o prazniku za moške inoški, ob dekliškem dekleta itd.
Slehernega mora kaj tacega giniti, ko vidi obhajati ob enem o<KJ—1000 ljudi, zdaj enega, ob »iiugem misijonskem prazniku druzega stanu: veseliti mora posebno onega, ki je pomagal spovedovati, veseliti moralo je pred vsem to blago dušo, od ktere je tu govorjenje. Za-nj, ki je tako gorel za Božjo čast iu izveličanje ne-
umerjočih duš, bilo je to naj večje veselje. Ni torej čuda, da je tsko rad prišel na misijonski prainik, da je tako rad spovedoval, da ga ljudje ne morejo pozabiti kot gorečega spovednika.
(Dalje sledi.)
Z Zreč, 25. sušca. Zima od nas jemlje slovo, vsa narava se prebuja k novemu življenju. Tudi naša Zreika fara se je duhovno pomladila po duhovnih vajah, ki so jih pri nas vodili čast. o. Doljak od 12. do 18. sušca. Imeli so po tri govore na dan; kakšni so bili, ne bom popisoval, omenim naj le, da vsim govorom vir je bil Jezus na križu do nas grešnikov. Srečna zares Zreška fara! v dveh letih si imel* trikrat sveto poslanje, namreč misijon, obnovljenje misijona, in letos duhovne vaje. Okoli 1300 jih je bilo obhsjanih letos.
Čast in hvala Očetu nebeškemu, ki nas tako milo in pogosto kliče k pokori in poboljšanju. Hoče nam dati za plačilo večno veselje v nebesih, Če bomo tako živeli, kakor so nas misijonarji učili po mnogih govorih in smo tudi obljubili.
Hvalo Bogu smo dolžni, ki nam je dal tako skerb-nega, za zveličaoje duš vnetega gospoda župnika, ki se noč in dan zelo trudijo za nas uboge ovčice, da bi nas vse spravili v ovčnjak Jezusov. Povabili so vselej te trikrati z daljnih krajev gorečih misijonarjev, siovečih pridigarjev, čč. oo. jezuite, dvakrat rajnega o. Valjavca, letos pa o. Doljaka.
Nobena ovčiea se ne bo mogla izgovarjati sodnji dan, da ni imela prilike se poboljšati in spokoriti. Bog daj, naj bi se spolnile vroče želje našega skerbnega duhovnega pastirja. Žalibog, tudi ni brez takih vmes, ki nočejo slišati glasu božjega in pri vsem klicanji terdo-vratni ostanejo. Trikrat gorje njim samim! — Zahvala gospodu župniku za njih skerb, ker se toliko trudijo za zveličanje naših duš; Bog nam jih ohrani še mnogo let! Zahvala gospodom misijonarjem za njih obilni trud z nami, in tudi vsim drugim duhovnom za pomoč, ki so tako stanovitno spovedovali. Bog poverni vam vsim skupaj, nam pa dodeli svojo milost in pomoč, da v dobrem stanovitni ostanemo do konca.
Iz Zreč so se č. o. Doljak podali v Sentjungerto tudi duhovne vaje opravljat.
24. sušca smo v Zrečah pokopali naj starejšega furmana Luka Mumelj-na, ki je čez 90 let star v Gospodu zaspal. Bil je rajni pobožen in veren kristjan, še kot starček je ob palici silno rad hodil v cerkev in zvesto molil. Naj v miru počiva!
It laribora, 20. sušca. — R. — 15. sušca 1876 je v Gradcu po kratki bolezni umeri častitljivi frančiškan tirolsko štajarske provincije brat Klarencij Lobbih-ler, rojen v Šadvaldu na Tirolskem, izversten zlatar in malar, ki je po Tirolskem in Stajarskem slepial mnogo cerkev in altarjev pozlatil. Pri sv. Trojici v Slovenskih goricah na Stajarskem je od leta 1866 do 1869 veliko romarsko cerkev z devet altarji prav lepo pozlatil, in posebno veliki altar s tabernakeljnom, prižnico, Marijo na tronu od trume angelov obdano, kerstni kamen, in dobrega Pastirja čudo lepo in umetno izdelal. Kar je z lesa, je tako umetno zmalal in pogladil, da si misliš, to je naj lepši pravi marmorni kamen. Podobe (Statve) so zmalane, da se vidijo, kakor bi žive bile; le škoda, da se ne ganejo.
Tako živo je zmalal tudi v frančiškanski cerkvi v Mariboru glavo čudodelne podobe blaž. Device Marije Matere milostne. Potem je pozlatil altarje romarske cerkve blaž. Device Marije v Lankovici, in zadnjič več altarjev v veliki frančiškanski cerkvi v nemškem Gradcu. Gotiški, celo novi altar na moški strani je ravno dokončal, razun podobe sv. Barbare, pomočnice umirajo«
čih, kteri ene roke ni mogel več pozlatiti, ker ga je bilo terganje (reumatična bolezen) v posteljo verglo. So-brati so mu večkrat pravili, da mu je sv. Barbara poslala pozdravljenje in pozlačenega rokava prosi, kar ga je vselej vidno razveselilo.
Tri dni pred smertjo je dokončal osemdnevne duhovne vaje z dolgo spovedjo in zadnji dan pred smertjo je prejel še sv. Obhajilo. Bilo mu je že boljše, kar mu bolezen nenadoma v možgane vdari, in čez eno uro je agasnil, potem ko je bil v sv. olje djan. Bil je ie le o2 let star, tih, z ljudmi je malo govoril, vedno pa molil, in s svojim zlatenjem in malanjam je po frančiškanskih cerkvah prav veliko za čast Božjo storil. — Kako slo je bil spoštovan, se iz tega vidi, da je njegovo truplo čez 40 duhovnikov in redovnikov in mnogo ljudstva spremljevalo na pokopališe. Prišli so tudi z Maribora, z Lankovica in z Eggenberga k niegovi pogrebšini. Po« ložili so ga na Sentpetrovskem pokopališu v rako (zidano) poleg o. Leona Pantilli-a, kteri je bil biser tirolsko-šta-jarske provincije. Naj mu večni Beg prav obilno po-vračuje z nebeškim veseljem vse njegove velike trude, ki jih je imel zgolj iz ljubezni za Božjo čast. Kakor so se smele v njegovem življenji besede sv. pisma (Ps. 25, 8) na njega obračati: ,,Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše", naj se tudi zdaj, ko je v večnosti, še sledeče besede na njega obernejo: ln zdaj „ljubim kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo". Naj v miru počiva!
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Delegaciji se imate sniti v Pešti v začetku majnika. April ostane za delavnost deželnim zborom. V juniju se zopet prične deržavni zbor.
Laiko. Čudovite reči o sleparstvih na Laškem so se slišale, pa še čudniše na dan prihajajo. Pripovedovalo se je une dni o velikanskih sleparstvih in ponarejanji menjic z lažnjivim kraljevim podpisom. In kdo tiči v teh zmešnjavah? Sodnija v Boloniji je zaperla nekega grofa Vittorio Miratiori, vojaškega Častnika, kakor obdolženca. Da je res zadolžen, z zaporom še ni dopri-čano, vender se misli, da brez naj občutljivšega suma bi sodnija tako posebne osebnosti ne bila djala v zapor. Vittorio Mirafiore namreč ni kdo drugi, kakor pravi sin kralja Viktor Emanvela iz njegovega druzega, mor-ganatiškega zakona, ali zakona na levo roko. Mor^ana-tiiki se pa imenuje tisti zakon, kader se kdo iz visoke rodovine oženi z osebo ne enacega stanu, ki torej otroci nimajo pravice do očetovega stanu, njegove dedovine in predpravic, akoravno so zakonski. Taki je drugi zakon Viktor Emanvelov, in iz tega zakona je omenjeni Viktor Mirafiori. Vidi se, da Viktor Emanvela začenjajo prehude šibe tepsti. Zaslužil jih pač je. Tudi novo mini-sterstvo mu ne bo sadilo rožic.
Po prekucu ministerstva Minghettovega se ima na Laškem zgoditi še dosti druzih prekucev. Novo mini-sterstvo ima stermoglaviti predsednika v senatu in predsednika v zbornici. Vstrojiti se ima lepa versta novih senatorjev po ministerskem kopitu. Vitez Nigra bode poklican nazaj s Pariza, kjer je poslanec. Menabrea boje noče sprejeti poslanstva za London. Depretis, na čelu novega ministerstva, pravijo, bode hitel skratiti deset Božjih zapoved z oropanjem farnih poačstev, t stisnjen jem praznikov, z mučenjem katoličanov po izgledu Bismarkovem. Toda to ne bode novo, ampak le nadaljevanje poprešnjih krivic in hudodelstev, ki kaže, da bodo prikipele do verhunca. V novem ministerstvu so sami levičarji: Depretis (predsednik in denarničar),
Nikotera (sa notranjatvo), Melegari (ss zunanjstvo), Man-cini (za pravo), Majorana (sa poljstvo), Zanardelli (sa očitne dela), Mezzacapo (sa vojno), Brocchetti (sa pomorstvo), Cuppino (za očitne nauke).
Kako kazen slehernemu, ki hudo dela, prileze za petami, se razodeva ravno nad prekucojenim laikim ministerstvom. Koliko hudega so ti ljudje storili sv. Cerkvi in naučnik Bonghi je še na vse zadnje poderl papeževo vseučiliše. Potisnili so celo duhovgtvo v voja-lino, kar je mogoče le v kakem španjskem prekucu!
In kakošni revni glasi se razlegajo za Minghettom tudi med liberalci! Časnik „Secolo", eden naj bolj liberalnih listov, mu čudne levite bere. ..Nesrečni", pravi, „je prišel (ko minister) na dau 7. julija 1873 in njegovo samo rojstvo je bilo prelomljenje postav pravice parlamentarne. Pretresal je vse koristi, zadostil ni nobeni. Obetal je pospeševati svobodo srenj in okrajin, v res niči pa ie meril še ca veči centralizacijo, kot je bila poprej itd.
NemikO. o poduku za spoved in sv. Obhajilo otrok
Cod Pruaom piše ,,Sch!es. Volksztg.": V duhovnijah, jer so duhovni od vlade pregnani iz sole, se mora zu spoved in sv. Obhajilo podučevati v cerkvi. Otroci morajo tedaj po četert, pol milje, tudi po celo miljo daleč po mrazu in vetru, po dežju in snegu hoditi k nauku, in sicer sopet v merzlo cerkev. Kako tedaj morejo otroci paziti na duhovnove besede, če b«lj mislijo na ozeble roke in noge, kakor pa na nauk V Zraven tega pa so otroci večidel še prav revno oblečeni. Serce boli Človeka pri pogledu tih otrok v škerpetih in lahkih obla čilih v sedanjem hudem mrazu, ko pomisli, da ti nedolžni otroci že v svojih nežnih letih na udih občutijo nasledke kulturnega boja. Ali bi to ne imelo vlado nagniti , da bi v prid iu z ozirom na zdravje tih ubogih otrok odperia solske sobe o poduku za spoved in av. Obhajilo, oziroma za sv. birmo otrokom in katehetom? Bi bil o to morebiti prederzno, nepravično zahtevanje pri letošnji huai in dolgi zimi V
Drobne novice. Za katoliško vseučiliše v Lillu je po zadnji listnici že za 2,060.99«' lir podpisanih. — Na Francoskem ae pečajo s pomilostovanjem ljudoklavcev v Parizu. Viktor Hugo je v zb rnici v Versailles-u na-avetoval splošno pomiloščenje, pa dvomijo, da bi se to poterdilo. Tudi hočejo po okrajinab vse prekucniti in velike rajde prefektov spoditi in nove Dostaviti. — Parsko že britko skuša, kaj je nemška edinost in edinost Nemčije. V vse se bismarkovstvo meša in vse na Parakem hoče po svojem vravnati, železnic?, pošte, telegrafe ter vse občevanskc pomočke! — Časniki mnogo pišejo o novi iznajdbi belgiškega topniškega majorja Le Bou-lenge ta. Iznašel je namreč lansko leto stroj, ki ga imenuje „telemeter", daljnoiner. Telemeter meri moč glasu, ki ga stori sprožena kanona, in iz tega s čudno natančnostjo določi oddaljeuost kraja, od koder je krogia poletela. Poslednjič je Boulenge iznašel strojček, ki naznanja tudi daljo puškinega streia, ter se bode iz streljanja precej lahko vedilo, kako deleč so sovražniki. — Francoski rudečkarji so pričeli s takimi krivicami rogo-viliti, da bodo šepavi kolnici svoie republike h tro kolesa polomili, in konec bodo naiberže nevredni bonapar-tovci zopet na prestolu. Volitev katoličana gr. Mnn-a n. pr. hočejo ovreči, akoravr.o ima J.hh» glasov več kot njegov nasprotn k odpadnik Cadoret. Tudi p"! volitvi novih pretektov išejo katoličane trdi, v Mar&eiile-u voliti nekega juda, v Bajonu odpra. iti do-edanjega pre-fekta, ker ni dosti upaljeno Decazesu pomagal podpirati Allonziste; novi minister za notranjstvo, Kicard, je precej dal povelje, da povodcji prekucuhovskih listov
po okrajinab ne smejo ustavljati, kakor je delal Butfet poprej itd.
Vret in *art svetle molitve.
Zahvale.
Preserčna zahvala „Naši ljubi Gospej presvetega Serca" za zdravje, kterega je sprosila moji materi. Ko so bili nevarno bolui, smo klicali v Marijno pomoč. Naša ljuba Gospa jim je zopet zdravje sprosila, da že zopet nekoliko delati zamorejo. Naj bo to, kar je bilo obljubljeno, razglašeno v veči čast Božjo in češerje Marije, naše ljube Gospe.
V Ljubljani, 26. sušca 1876.
Gregor ti.
Prošnje.
St. 1. Priporočam udom bratovšine Naše Ij. Gospe v molitev sebe in tudi dva druga v dušnih potrebah.
o. i:.
Št. 2. Bolnika Fr. H. v Terstu s prav nadležno dolgo boleznijo, v kteri se ne d& z nobenimi zdravili pomagati, priporoča njegova sestra Frančiška, omožena r. v Ljubljani, v molitve in prošnje Naše ljube Gospe presv. Serca. Ljubi bratje iu sestre v Kristusu, sprosite mu zdravje, ako je Bržja volja, naj tudi on skusi veliko pomoč Naše preljube Gospe.
St. 3. Neki posebno terdoaerčen mož je priserčno priporočen v molitev bratom in sestram družbe Naše ljube Gospe presv. Serca, da bi se čez toliko let vender omečil k boljšemu obnašanju.
Št. 4. Iz Štajarskega. Družina prav goreče priporoča v molitev bratom in sestram Naše ljube G<.spe presv. Serca sina, v viših šolah, ki je začel brezvemo živeti, je zapustil molitev, cerkev, as. zakramente in Boga, ter ae ne meni več za opomine staršev, da bi se spametoval in na boljše obernil. Storite to ljubezen in molite goreče zanj, da Marija zopet pridobi Bogu in družini tega ».zgubljenega sina" ter se dopolnijo btaršem njihove priserčne želje z njim. K temu pomagaj Bog na prošnjo Naše ljube Gospe presv. Serca, sv. Jožef in dražniki z zvesto moiitvijo.
St. f>. Uboga vdova z več majhnimi otroci, v silnih dušnih in telesnih stiskah, v vednih boleznih, da ji ni ne živeti ne umreti, zraven tega brez miloščine ali kake pokojnine — v naj večera pomanjkanji (mož, umeri pred nekaj leti, je tudi veliko let bolehali — ta reva se tedaj živ* priporočuje v molitev vai bratovšini Naše ljube Gospe presv. Serca.
St. 6. Spoštovanega za udno boleznijo lcžt"e^a dušnega pastirja č. g. F. V. v Kr. več oseb ponižno priporoča v molitev vsim «"č. gg. duhovnom in pa udom družbe Naše ljube Gospe presv. Serca.
M. r.
Št. 7. Ženo v Terstu, že dolgo časa l a bolniški p stelji. da se ne more kar nič sama premnkr.iti, jest. ud te bratovšine, priporočim v molitev bratom ii. sestram Naše ljube Gospe preavetega Serca.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Muli traven. — April.
2.	Nedelja V v 40danskem postu. Evangelij: „Judje hočejo Jezusa kamnjati". (Jan. 8.) — Sv. Fran-čišk Pavijan, začetnik reda manjših bratov, velik čudo-delnik. t 2. aprila 1504. — Sv. Teodozija, devica sprič. v Cezareji, je svete mučence pred sodniki stoječe pozdravljala, se jim v molitev priporočala, da naj se je spominjajo, ko pridejo k Gospodu; vojaki jo peljejo pred deželnega poglavarja Urbana; na njegovo povelje je bila razmesarjena in v morje veržena 1. 308. — Sv. Marija Egipčanka, spokornica, je 17 let grehu služila, 47 let pa je v pušavi ostro pok< ro delala; sv. pušavnik Zožim jo je poslednje leto na&el in veliki četertek s ss. zakramenti previdil. Drugo leto jo na tistem kraji najde mertvo in pokoplje I. 432.
3.	Ponedeljek. Ss. Agapa in Kijonija, sestri sv. Irene, ste bile v Tesaloniki na germzdi sežgane 3. apr. 1. 304. — Pankracij, učenec sv. Petra, je bil Škof v v Siciliji, kjer je za sv. vero svojo kri prelil. — Sv. Pihard, Škof Cisterski na Angleškem, gorečnik za cerkvene pravice; dobrotnik ubozih, sloveč po čudežih, t 1. 1253.
4.	Torejk. Sv. Izidor, cerkveni učenik in nadškof v Sevili na Španjskem, naj mlajši brat sv. nadškofa Leandra v Sevili, sv. Fulgencija škofa v Kartagi in sv. Florencije. t 4. aprila 63(5. — Sv. Zožim, pušavnik. t * 5. stoletji sto let star.
5.	Sreda. Sv. Vincencij Fererij, spozn. iz reda sv. Dominika, misijonar po mnozih krajih, je imel dar jezikov, ter je 100.000 terdovratnih grešnikov k pokori nagnil, 25.000 judov in 8000 turkov kerstil. t 5. apr. 1419. — Sv. Irena, sestra sv. Agape in Kijonije, ni hotla svetih bukev nevernikom izročiti, zato je bila s sraert-nim orožjem prebodena in na germadi sežgana v Tesaloniki 1. 304.
♦i. (etertek. Sv. Sikst /, papež sprič., je 9 Ičt vladal sv. Cerkev, in je mučeniško krono prejel 1. 127.
—	Sv. Celestin I, papež spozn., je obsodil Nestorija, pa-trijarha v Carigradu, ker je učil, da Marija ni Mati Božja; po njegovem prizadevanji je bil sklican 3. vesoljni zbor v Efezu, kjer je bil Nestorij zopet obsojen in njegov krivi nauk zaveržen. Vladal je 10 let, t 432.
—	Šv. Evtihij, patrijarh v Carigradu, spozn. t 6. aprila 1. 582. (Gl. Danico lansk. 1. List 14.)
7.	Petek. Marija sedem žalost. — Blaženi Herman Jožef, tako imenovan zavoljo njegovega nedolžnega in čistega življenja, f 1236. — Sv. Hegesip, izmed naj starejih cerkvenih učenikov, je živel blizo apostoljskih časov, in je spisal cerkveno zgodovino od časa Gospodovega terpljenja do «voje dobe. t 180.
8.	Sabota. Sv. Dionizij, škof v Korintu, je v 2. stoletji s svojimi učenimi listi spodbijal zmote ajdovskih modrijanov, in je papeže takč častil, da je zapovedal njih liste v cerkvah očitno brati. — Sv. Albert} škof v Vercelah na Laškem, po tem 1. 1206 patrijarh v Jeruzalemu, je bil v praznik povišanja svetega Križa pri sprevodu (procesiji) od nekega hudodelnika umorjen leta 1214.
Danes je sip ali polna luna ob 8. uri 36 minutev zvečer.
iS Ljubljane. Zarad misijonskih sporočil r. P. Valjat ca bodi omenjeno, da se je oglasilo naročil za nekaj manj kot 400 istisov. Sporočili smo to in nektere druge misli in želje več gospodov č. o. Fr. Sajovic-u S. J. na Češko, ki ima to reč v rokah ter bo storil, kakor se mu bo prav zdelo.
Y Uršulinski cerkvi v Ljubljani je Šmarni dan, 25. t. m., obhajal novo mašo čast. o. Krizogon Majer, Ljubljančan. Ravno ta dan je tudi njegov tovarš P. Vil. Vindišar imel novo mašo v Šmartnem pri Kranju. Bog daj obilno 7speha v vinogradu Gospodovem!
Pri volitvi sa 1. razred so domači kandidati propadli.
ll Tersta t č. g. Matija Skala, duhoven v pokoju, je po dolgi in hudi bolezni, ktero je terpel S prečudno vdanostjo in pogosto prejeraavši 88. zakramente, mirno v Gospodu zaspal 26. sušca in 28. popoldne ob 3 bil spremljan na pokopališe od nove cerkve sv. Antona v Terstu. Brat Martin Skala in vsi njegovi prijatli sporočujejo to žalostno zgubo in priporočujejo ranjcega vernikom v bogoljubno molitev. Naj v miru počiva.
Zoper oskrunovanje nedelj in praznikov. Poslanstvo družbe zoper oskrunovanje praznikov v Rimu je bilo 16. suše* pred ministrom očitnih del. Na čelu je bil predsednik tega društva grof Adolf Pianciani. Izročili so prošnjo s tem namenom, da naj na železnicah jenja zloraba z vožnjo vlakov za robo male naglosti, ki se nakladajo in razkladajo o posvečenih dnevih. Te dela, ki se lahko odložijo, pohujšujejo ljudstvo in žalijo ker-šansko čutilo, zraven tega pa stotine in stotine delavcev oropajo svetega in potrebnega počitka in jemljejo jim priložnost, da ne morejo spolnovati svojih verskih dolžnost. Minister je poslanstvo sprejel prijazno, se je z njim dolgo časa pogovarjal o tej reči, in upa se, da peticija ne bode brez sadii. Druga enaka peticija je bila izročena vodstvu železnih cest. — Ali bi ne bile potrebne tudi drugod podobne prošnje? Molčati k hudemu se ne smč; več ali manj se tudi opravi; če pa nič ne pomaga, ostane potlej onim reč na vesti, „kteri imajo ušesa za poslušanje, pa ne poslušajo".
¥ Rimu je bilo v noč od nedelje do ponedeljka zapertih 100 ljudi. Tako pod novim ministerstvom.
Tndi na Ruskem. Batrakov, eden velikih blagajnikov železniške družbe v Moskvi, jo je izpihnil in odnesel 34 milijonov rubljev vrednosti, njemu zročene.
MHihorsHe spremembe*
Y Lavantinski ikoflji: Č. g. Blaž CilenSek pride za kaplana na Sladko goro. Dosedanji Sladkogorski kaplan č. g. Fr. Klinec gre začasno v pokoj. — C. g. Janez Kurnik, zlatomašnik in bivši župnik pri sv. Marjeti na Pesnici, je 11. t m. umeri. R. I. P. — Razpisane ste fari: Pernice in Žusam do 18. aprila t. 1.
Dobrotni darovi.
Za preganjane duhovne na Pruskem: Neimenovana roka 1 gl.
JFogovori z gg. dopisovalci.
T. 6. v Č.: Naročnino izročili urno založništvu. — O. V. KI.: Prejeli: Vse prav in dobro. — G. Š. v T.: Iterum iterumque gratias!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovi dediči v Ljubljani.