OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ IzTTgujemo vsakoVTshi« tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Prinling of All Kinds VOL. XXXII. — LETO XXXII. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 27, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 252 NOVI GROBOVI FRANK SKOFLANC Nagloma je preminil v nedeljo zjutraj, ko se je nahajal pri polnočnici v cerkvi Immaculate Conception, Frank Skoflanc, star 56 let. Zadela ga je možganska kap. Stanoval je na 1391 E. 45 St. Doma je bil iz vasi Brege, pošta Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Zadnjih osem let je delal pri Shiel's Engineering Co. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ in društva Car-niola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča soprogo Alice, rojeno Zupančič, in pastorko Elsie Oberson, v stari domovini pa mater, brata in sestro. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary. * JOSEPH DAVIDSON Včeraj popoldne je umrl v Chicagi Joseph Davidson, soprog Marie (Mimi), rojene Marinko, katere starši Joseph in Marija Marinko žive na 1234 E. 74 St. Pokojni je bil star 42 let in je podlegel srčni kapi. Truplo bo pripeljano v Cleveland za pokop. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod. Podrob^g-sti bodo poročane jutri. v MARY MADJAK Preminila je Mrs. Mary Mad-jak, stara 64 let, stanujoča na 5609 Bonna Ave. Rodom je bila iz Hrvatske, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Elizabeth Koss in Mrs. Ann To-lowitz. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz Golubovega po; grebnega zavoda v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary * JOSEPH OBRADOVIČ Umrl je Joseph Obradovič, star 65 let, stanujoč na 1407 E. 39 St. Doma je bil od Žumbera-ka. Delal j6 pri Punch & Shear Co. Tukaj zapušča soprogo Jennie, sinova Nick in Joseph ter hčere Mrs. Jennie Bartczak, Mrs. Ann Hajas in Mrs. Mary Sekston v Californiji. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj ob osmih iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikola. Papež Pij XII. slovesno odprl vrata bazilike sv. Petra za sveto leto 1950 VATIKAN, 24. dec.—Papež Pij XII. je danes v slovesnih ceremonijah odprl vrata bazilike sv. Petra v Rimu. S tem se je uradno začelo sveto leto 1950, ki bo privabilo v Rim na milijone katoličanov z vseh krajev sveta. Na trgu sv. Petra se je zbrala božična tragedija NEW YORK, 25. dec. — Mrs. Camille Failla je danes trinajstkrat zabodla svojega bogatega soproga, ki ji je kot božično darilo kupil $5,000 vreden krznen plašč. Do družinske tragedije je prišlo ob 7:15 zjutraj, ko je Mrs. Pailla našla v žepu moževega plašča pismo neke žene. To jo je tako razkačilo, da je planila v kuhinjo, pograbila nož in ga trinajstkrat zabodla v moža, ki je obležal v luži krvi nad darilom, ki ji ga je kupil. Devet let star sin je še spal, toda 10 let stara hčerka je motrila tragedijo in poklicala policijo. Nemec pojedel 14 psov OSTERODE, Nemčija, 25.dec. ^Tukajšnje oblasti so naznanile, da je neki gozdni delavec v treh mesecih kupil in pojedel 14 psov. množica 80,000 vernikov. Ko je papež s srebrnim kladvom trikrat udaril po vratih, so začeli zvoniti zvonovi rimskih cerkev in naznanili vernikom veselo novico, da so "vrata pravde" odprta. Sveta vrata bodo ostala odprta dan in noč v teku proslav. Vatikanski krogi računajo, da bo okrog 6,000,000 vernikov šlo skozi vrata. Papež je za to posebno priliko obljubil odpustke vsem vernikom, ki bodo prišli v Rim, se spovedali in molili določene molitve. To pomeni, da bodo takšnjm vernikom odpuščeni vsi grehi, za katere bi drugače morali delati pokoro v vicah, p redno bi se jih pustilo v nebesa. Policija onemogočila shode delavskih unij Rimska policija pa je medtem z namenom, da se ne bi motilo slovestne ceremonije na trgu sv. Petra razgnala kmete in najemnike, ki so se hoteli udeležiti protestnega shoda. Shod je sklicala Delavska zbornica, ki se na-l"u:ja, pod vodstvom komunistov. Ker je notranji minister Mario Schelba obljubil, da bo izpustil iz zapora 250 kmetov, ki so si prilastili zemljo veleposestnikov, in zagrozil s policijskimi akcijami, če se bo shod res vršil, je Delavska zbornica množični sestanek preklicala. Kljub močnim oddelkom posebne policije pa je v Rimu prišlo do nemirov. Italijanski levičarji in zagovorniki miru med narodi so prevrnili avto ameriške ambasade, samo poslopje ambasade pa so napadli s kamni. Demonstracije so bile v zvezi z zunanjim ministrom fašistične Španije Martinom Artajoni, ki je prišel v Rim kot romar. Toda levičarji trdijo, da Artajo ni prišel v večno mesto v zvezi s slavnostnimi ceremonijami za sveto leto, pač pa da je prišel na pogajanja z italijansko vlado. Cilj pogajanj pa je baje, da se sklene italijansko-špansko proti-komu-nistično zvezo. * Truman in pepež izmenjala čestitke WASHINGTON, 24. dec.— Predsednik Truman je danes poslal papežu Piju XII. poseben telegram, v katerem je poudaril, da se Zedinjene države posvečajo naporom, da bi ustvarile miroljuben in napreden svetovni mir. Sv. oče je Trumanu takoj odgovoril. V svojem odgovoru mu je med ostalim poslal svoje apostolske blagoslove. NEMŠKI PRINC ZAPRT MEXICO CITY, 25. dec.—Mehiške oblasti so danes aretirale princa Otta Hohenzollerna, ki še vedno sanja, da se bo vsedel na nemški prestol. Princ je bil aretiran, ker je v Mehiko prišel z neveljavnimi dokumenti. Otto Hohenzollern zatrjuje, da je ameriški državljan, ker da je njegova žena Američanka. Toda ameriške oblasti niso preveč navdušene za princa. Novi odborniki Društvo "Cleveland" št. 126 SNPJ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Louis Vi-rant, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., Euclid 23, O., tel. REdwood 6268, blagajnik Frank Yakovec ml., zapisnikar Blaž Novak, nadzorniki: Matt Delac, Victor Gruden in Tony Yuretich, vratar Edward Bra-nisei j, ^zastopnik Prosvete John J. Gabrenja, ravnatelj mladinske aktivnosti Andy Curry (Ko-rencic), zdravnik F. J. Kern in ostali slovenski zdravniki, zastopnika z a Federacijo SNPJ Edward Braniselj in Blaž Novak in Victor Gruden, za delniško sejo SND Edward Braniselj in John J. Gabrenja, za Slov. nar. čitalnico Andy Križ-mančič, za SANS Anton Smith in Blaž Novak, za atletični odbor Tony Yuretic, za klub društev SNPJ James Kos in Edward Braniselj. Obenem je društvo odobrilo $25 z a knjižno kampanjo za Jugoslavijo in podpiralo bo napredne in kulturne organizacije po svoji moči. Tajnik apelira na članstvo, da si vknjiži njegov naslov in telefonsko številko, da jo imajo na rokah v slučaju potrebe. v Na letni seji krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 1201 E. 177 St., blagajničarka Mary Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Jennie Skuk in Rose Mlakar, Prosvetni odbor: Milka Slabe, Anna Azman, Vida Shif-frer, Josephine Petrič in Victoria Poljšak, zastopnica za konferenco SND Cecelia Subel, za Klub društev SND Ivanka Shif-frer, za Bans Uršula Mulej in Catherine Bradač, za Farmski odbor SNPJ Pauline Artel, Uršula Mulej in Mary Bozich. * Na glavni seji društva "Mir," št. 142 SNPJ je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1950: Anton Bokal, predsednik; Frank Komidar, podpredsednik; Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., tel. LI 8939, tajnik; Anton Ogrin, blagajnik; Frances Susel, zapisnikarica, in John Ilovar, reditelj. Nadzorni odbor: Ivan Bostjancich, August Svetek in Frances Salmich. Za zdravnike so bili izvoljeni vsi bližnji slovenski zdravniki. Redne seje se bodo tudi nadalje vršile kot dosedaj vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Poleg drugih pomoči za potrebne ustanove je društvo odobrilo primerno vsoto za pobijanje jetike in $25 za sklad za nabavo znanstvenih knjig za stari kraj. V bolnišnici Dobro poznana Mrs. Anna Vadnal iz 15815 Arcade Ave. se nahaja v Doctor's bolnišnici že nad teden dni. Upamo, da se ji .ljubo zdravje čim preje povrne! SODNIK ARTL JE PREPOVEDAL STAVKO UPOSLENCEV C.T.S. Sodnik Joseph A. A rti je snoči K sodnijskini iiJiaxoni prepovedal nadaljevanje pet dni stare stavke uposlencev Cleveland Transit Sistema in ukazal stavkarjem, naj se danes do 2. ure popoldne vrnejo na delo. Uradniki AFL unije tranzitnih delavcev pa so za danes zjutraj sklicali sestanek članov. Pričakuje se, da se bodo v soglasju s sodnij-skim ukazom vrnili na delo. Na sestanku 4,300 unijskih članov, ki je bil v nedeljo, je bilo soglasno sklenjeno, da bodo stavko nadaljevali. Sodnik Art I je stavko ne samo proglasil za protipo-stavno ( pač pa jo je označil tudi za "upor proti vladi." Njegov ukaz, da se stav-karji morajo vrniti na delo, sloni na določbah Fergu-sonovega akta iz leta 1947,, ki je sedaj prvič rabljen proti javnim uposlencem. Voditelji unije so se vdali ukazu, ko so se s tranzitnim odborom sporazimieli, da se stavkujoče delavce, ki se bodo ob določeni uri vrnili na delo, ne bo kaznovalo. Sodnijska pre|X)ved stavke je popolna zmaga za župana Thomasa A Burkea, ki je od samega začetka stavke zatrjeval, da je pro-tipostavna in obljubil, da Iwdo do torka (danes) poulične železnice in busi zopet vozili. Lansko leto je bilo najmanj smrtnih slučajev Polovica vseh umrlih so žrtve raka in srčnih napak WASHINGTON, 26. dec. — Soglasno z vladnimi statistikami je lani bilo najmanj smrtnih slučajev v zgodovini dežele. Skoro polovica od 1,444,337 umrlih prebivalcev so bili žrtve raka in srčnih napak. Vštric z nizko umrlivostjo se je prebivalstvo Zedinjenih držav zvišalo nad 150,000,000 in še vedno narašča. Po statisti kah Census Bureaua je že 1. novembra tekočega leta bilo v deželi 150,183,000 prebivalcev. Statistika o umrljivosti prebivalcev je objavil urad Vital Statistic, ki pravi, da je lani vsled srčnih napak umrlo 471,-469 prebivalcev, vsled raka pa 197,042. V prometnih nesrečah z raznimi vozili je lani zgubilo življenje 32,259 ljudi, kar je nekaj manj kot v letu 1947. Tudi vsled samomora se je število žrtev iz leta 1947, ko je znašalo 16,354 samomorilcev, znižalo za blizu 1,000. Umorjenih pa je bilo lani 8,536 ljudi. Velik trgovinski sporazum' sklmjen med jugoslovansko in angleško vlado MADŽARSKA ZAVRGLA AMERIŠKI PROTEST BUDIMPEŠTA, 26. dec. —Madžarska vlada je snoči zavrgla ameriško noto, za katero pravi, da surovo žali ljudstvo republike Madžarske. Nota ji je bila poslana, ker sta na Madžarskem bila aretirana dva ameriška državljana, ki sta obtožena, da sta se ukvarjala z vohunstvom. V madžarskem odgovoru je poudarjeno, da ne pogodba o prijateljstvu med Zedinjenimi državami in Madžarsko iz leta 1926 in ne mednarodne obveze ne preprečujejo madžarski vladi, da bi ne kaznovala, "v.ohune, saboterje in ostale sovražne agente." Madžarska vlada je tudi zavrgla zahteve, da se ameriškemu konzulu v Budimpešti odobri posebne pravice. TRINAJST MESECEV ZAPRT PO NEDOLŽNEM RICHWOOD, O., 24. dec. Guverner Frank Lausche je včeraj pomilostil Ralpha Eachesa, ki je bil obsojen na 10 do 25 let zapora za rop, ki ga ni storil, Eaches se je nahajal v zaporu 13 mesecev preden je pravi ropar priznal kriminalno deja nje, zaradi katerega je bil ob sojen popolnoma nedolžen Eaches. Ko so ga izpustili iz ohijske državne ječe, je Eaches izjavil, da bo vsaj 10 dni poči val. Jugoslavija je sklenila sporazum tudi z Zedinjenimi državami; ameriška letala lahko svobodno letijo nad Jugoslavijo LONDON, 26. dec.—Danes je v Beogradu bil podpisan ogromen trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Anglijo, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti $616,000,000 v teku prihodnjih pet let. Pogajanja za sklenitev sporazuma so bila nekaj časa v zastoju in sicer radi kreditov, ki jih je Jugoslavija zahtevala od Anglije, ki pa so za slednjo bili previsoki. Zapadni opazovalci menijo, da je sklenjen sporazum zelo važen. Preteklo soboto pa je Jugoslavija sklenila letalski sporazum z Zedinjenimi državami, na osnovi katerega bodo ameriška letala svobodno preletala nad jugoslovanskim ozemljem in se koristila z letališčem v Beogradu. KOMUNIZEM SE NAGLO M V KOLONIJAH IN POLKOLONIJAH MOSKVA, 26. dec.—Skupina sovjetskih znanstvenikov je danes objavila poročilo, v katerem se zatrjuje, da komunizem žanje velike uspehe med prebivalci kolonijal-nih in polkolonijalnih dežel. V poročilu so za "polkolonije" označene tudi takšne države kot so židovska država Izrael, Fiii-)ini, Egipt, Sirija, Lebanon in Indija. Sovjetski znanstveniki, ki sestavljajo Ekonomski in Pacifiški institut, so podal) sledeči pregled o uspehih komunizma: Na Filipinih je vpliv komunistične stranke vedno večji. Članstvo stranke se je po končani vojni zvišalo za šestkrat; V Egiptu kljub "terorizmu" egiptske vlade so sile "resnične demokracije" vedno močnejše. Ustanovljena so bila nova podtalna gibanja, kakor je Demokratsko gibanje za nacionalno osvoboditev Egipta; V koloniji Sudanu je gibanje za nacionalno osvoboditev zavzelo velik obseg; Kar se tiče židovske države Izrael se napredni delavci, tako Židje kot Arabci, čezdalje bolj zavedajo potrebe, da se pod vodstvom komunistične stranke poglobi borbo proti "buržvazni zio-nistični državi," ki jo gradi sedanja židovska vlada.; Velik obseg komunističnega gibanja je opaziti tudi v Siriji, kjer je komunistična stranka bila dovoljena leta 1948, letos pa je prepovedana in deluje podtalno; v Indiji se opaža izredni vpliv komunistov posebno v princov-ski državi Hyderabad; Na Malaji komunistična stranka prevzema vodstvo v borbi za nacionahio osvoboditev. V Indoneziji je komunistična stranka po vojni dobila na deset tisočev članov in je s svojo borbo za časa vojne in za povojno narodno osvoboditev pridobila zaupanje ljudstva; Na Indokitajskem (Viet-Na-mu) je komunistična stranka postala vodilna sila v borbi za nacionalno neodvisnost. bo jutri odpotoval na Ceylon, kjer se bo udeležil posvetovanj, katerih cilj je zajezitev komunistične poplave v azijskih deželah. Opazovalci menijo, da je to najtežja naloga, ki jo ima angleški zunanji minister, ki bo odpotoval kljub srčnemu napadu, ki ga je imel zadnji teden. Angleški uradniki pričakujejo, da bo vsled naraščajočega vpliva komunistov prihodnje leto prišlo do velikih kriz v azijskih državah. Revolucionarna in narodno-osvobodilna gibanja se iz Kitajske širijo v Indonezijo, Indokitajsko, v Siam in na Burmo. V Aziji proučuje pčložaj tudi ameriški ambasador Philip Jes-sup. Pričakuje se, da bodo zunanji ministri Zedinjenih držav, Francije in Anglije imeli posvetovanja v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu. Baje bo glavno vprašanje na teh posvetovanjih sklenitev mirovne pogodbe za Japonsko. Največje preglavice delajo za-padnim silam v Aziji močna komunistična gibanja in gibanja za narodno osvoboditev. Angleški izvedenci se ukvarjajo 5 vprašanjem, kako bi se nacional na gibanja obrnilo proti komunistom, ki imajo v teh gibanjih vodilno vlogo. Na splošno angle ški izvedenci menijo, da bi se lahko med komunističnimi strankami Azije razgibalo in razširilo "titoizem" in na ta način razbilo komunistične stranke. V zameno pa bodo jugoslovanska letala svobodno letela nad ameriškimi okupacijskimi zonami Avstrije in Nemčije. Na osnovi določb jugoslovan-ko-angleškega t r g o v i n s kega sporazuma bo Jugoslavija dobila osem milijonov šterlingov kredita ($22,400,000). Do leta 1955 pa se med obema deželama predvideva letna izmenjava blaga v vrednosti 22 milijonov šterlingov ($61,600,000). Jugoslavija bo pošiljala v Anglijo les, rude in koruzo, v zameno pa bo dobila volno, kemikalije, gumo in težke stroje. Jugoslovanski parlament na zasedanju Medtem se je v Beogradu začelo važno zasedanje jugoslovanskega parlamenta, na katerem se bo določilo budžet za leto 1950. Soglasno s podanimi poro-čUi jp .^wgosloyaqska ^Udf*. ne samo biiancirala budžet v tekočem letu, 'pač pa ima celo čisti surplus od $520,000,000. Trgovinski minister Milentije Popovic, ki je podal poročilo o finančnem položaju dežele, je poudaril, da bo Jugoslavija prihodnje leto potrošila okrog $2,514,920,000, kar je za 12 odstotkov več kot pa v tekočem otu. Pričakuje se, da bo Tito imel parlamentu važen novoletni govor. Poplavo komunizma v Aziji nameravajo zajeziti LONDON, 26. dec.—Angleški zunanji minister Ernest Bevin Vaje zbora "Triglav" Pevcem in pevkam zbora "Tri glav" se sporoča, da se pevske vaje za ta teden vršijo v petek 30. decembra namesto v soboto zvečer kot ponavadi, v D6mu zapadnih Slovencev, 6818 Deni son Ave. Prosi se vse, da to upoštevate in da pridete gotovo na vaje v petek zvečer. Iz Življenja naših ljudi po Ameriki Arma, Kans. — V tej naselbini je umrl Steve Mahovec, star 72 let, doma iz Tomaževe vasi Dri škocjanu, Dolenjsko, v Ameriki 36 let. Tukaj zapušča dve hčeri, v tarem kraju pa nekaj sorodnikov. — Umrl jq tudi Joseph Oblak, star 82 let, doma iz Šentjurja blizu Kuma, Dolenjsko, v Ameriki 47 let. Zapušča ženo, sina in štiri hčere. — V Franklinu je umrl John Apnar, star 68 let, doma od Železne Kaple na Koroškem, v Ameriki čez 40 let, član SNPJ. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. V naselbini Cherokee je naglo umrl Math Lomshek, star 76 let, doma iz Povšne, fara St. Gotard, Gorenjsko, v Ameriki 47 let, ves čas v Kansasu, član SNPJ. Zapušča ženo, dva sina in dve hčeri. Sharon, Pa. — Jerry Okorn se je 6. decembra poškodoval pri delu. Kos železa mu je padel na desno nogo, katero ima zdaj v mavcu. Uposlen je pri Westinghouse Co. — John Novak (Martine) pa je bil 10. decembra v avtni nesreči. Ko se je vračal z lova na srne, je v bližini Sandy Lakea njegov avto zadel neki avtomobilist. Vzrok je bila ledena cesta. Novak ima tri počena rebra in bolečine v glavi in hrbtu. Nahaja (Nadaljevanje s 1. strani) STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. decembra 1949 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •23X ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Fo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto?________ For Six Months—(Za šest mesecev)__^____ For Three Months—(Za tri mesece)________ _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece) _ ---$10.00 -- 6.00 ----3.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. o NEZMOTLJIVOSTI PAPEŽEV (Govor škofa Širosmajerja na Vatikanskem koncilu dne 2. julija 1. 1870) VI. V. Gospod Dupanloup, francoski škof,' je popolnoma pravilno omenil v svojih znamenitih pripombah glede tega vatikanskega zbora: "Ako proglasimo Pija IX. za nezmotljivega, potem moramo dosledno trditi, da so bili vsi njegovi podaniki nezmotljivi." Toda proti temu, častiti bratje, vstaja močna zgodovina, ki nas prepričuje, da so se nekateri papeži strašno motili. Proti temu morete protestirati ali zanikavati, kakor hočete, toda jaz bom to dokazal. Papež Viktor (192) je najprej odobril montanizem, potem pa ga je preganjal. Marcelj (2§6—304) je bil hlapec malikovavstva; obiskoval je tempelj Veste in oboževal to boginjo. Vi boste rekli: to je samo trenutek slabosti, toda jaz pravim: pravi naslednik Kristusov raje umre, kakor pa da bi bil odpadnik. Uberij (365) je odobraval preganjanje Anastazija in je pristopil k arianizmu zato, da je bil poklican iz prognan-stva in zopet postavljen v službo. Gregor I. (590) je imenoval brezbožnika vsakega, ki bi se dal imenovati vesoljni škof; Bonifacij III. (607—608) pa je pregovoril cesarja Foka — ubijalca svojega očeta — da mu je podelil ta naslov. Evgen IV. (1431—1447) je odobraval bazelski zbor in delitev keliha v češki cerkvi, medtem ko je Pij II. (1458) to dovoljenje preklical. Hadrijan (867—872) je proglasil civilni zakon kot veljaven, ki ga Pij VII. obsoja. Sikst V. (1585—1590) je izdal en zvezek svetega pisma in priporočal čitanje istega z neko bulo, kar je Pij VII. obsodil. Klement XIV. (1769—1774) je razpustil red jezuitov, ki jG Pavel III. (1540) dovolil, Pij VII. pa ga je zopet obnovil. Toda čemu iščemo dokaze tako daleč? Ali ni tu pri-.sotni sveti oče v svoji buli (papeškem pismu), katerega urejuje ta zbor, za slučaj svoje smrti, dokler trajajo ta zborovanja, vse preklical, kar je s tem zborom v protislovju iz prejšnjih časov, četudi bi bilo odrejeno od njegovih prednikov? Zares, to ne bi bilo tako važno, če bi bil Pij IX. proglasil to naredbo s prižnice; toda čudno je to, da on kvojo voljo nalaga drugim poglavarjem cerkve iz globočine svojega groba! Ne bi nikoli končal, če bi vam, častiti bratje, hotel razlagati vsa protislovja papežev in njihovega učenja. Ko boste torej izrekli nezmotljivost sedanjega papeža, boste obenem morali tudi dokazati (in ravno to je nemogoče), da si papeži niso nikoli protislovili; ali pa morate izjaviti, da vam je sveti Duh razodel, da se začenja nezmotljivost papežev z letom 1870. Ali imate toliko predrznosti, da storite eno ali drugo? VI. Mogoče je, da bodo narodi šli mimo bogoslovnih vprašanj, ker jih ne razumejo ali pa ne pojmujejo njihove važnosti; toda, četudi so brezbrižni glede načela, niso glede dejanja. Ne varajte same sebe! Ako potrdite nauk o nezmotljivosti, poteYn se bodo protestanti, naši nasprotniki, s tem večjo drzovitostjo dvignili na razvaline, katerih vzrok smo mi sami, ker imajo za sebe tudi zgodovino, medtem ko imamo mi proti njim samo naše zanikanje. Kaj bi jim vedeli odgovoriti, ako nam navedejo vse rimske škofe od začetka pa do njegove svetosti Pija IX.? Če bi bili vsi taki, kakor je Pij IX., bi mogli biti ponosni; toda, žalibog, ni tako. (Glasovi: molči, molči, dovolj je!) — Ne kričite, gospodje, na mene! Ako se vi bojite zgodovine, potem priznajte, da ste premagani, razen tega pa, ako pustite vso vodo Tibere čez zgodovino, niste v stanu uničiti niti enega njenega lista! Dovolite, da govorim, jaz pa bom čim krajše razpravljal o tem velevažnem vprašanju. Papež Virgil (538) si je kupil papeško čast od Belizarja, namestnika cesarja Justinijana. Resnica je, da ni držal svoje besede in da ni plačal obljubljene vsote. Ali je to zakonito, da se trojna krona kupuje? Drugi kalcedonski zbor je to postopanje obsodil takčle: Vsak škof, ki si dobi 1o čast z denarjem, se mora odstaviti. Papež Evgen III. (1145) je posnemal Virgila. Sveti Bernard, sijajna zvezda svojega časa, kara tega papeža s sledečimi besedami: "Ali mi morete pokazati samo enega človeka velikega mesta Rima, ki bi vas priznal za papeža, ne da bi za to dobil denar?" Rača Kočar: 2EUA PO 2IVIJENJU Oči so se mu počasi odprle, bister pogled je objel ves svet. Toda volja in zavest še nista bili živi. Ni bilo občutka do lastnega telesa. Sluh ni mogel zajet i neprestanega grmenja v globokih gozdovih iglavcev . . . Tisti dan se je prvikrat na shla-jeni vodi zabliščala ledena skorja, prozorna kakor steklo. Suha trava na polju, stebelca sončnic in listje na drevju je prevleklo ivje. Sončni žarek je zadel v zenice; lahna, komaj občutna bolečina je prešinila tilnik in senca. Polagoma se je prebujal iz nezavesti, iz neprestane temo-te, in razpoznaval oblike nao-| koli. Megla se je dvignila. Dan je postajal jasnejši. Bilo mu je, kakor da se sonce vzpenja, ne da bi oziralo uporni pogled z njihovih oči. Zdaj je pričel čutiti še samega sebe. Prav tako je dojemal svet in čas. In vedno bližje so prihajali razločni glasovi iz gozda, grmenje topov in regljanje strojnic . . . Ali je že dolgo tu? Koliko ur je minilo od tistega trenutka, odkar je vrgel prižgano zažigal-no vrv v skladišče streliva — od tistega trenutka, ko je peklenski grom pretresel vso zemljo, koi so se dvignili stebri dima in se je vse izgubilo v gostem mraku? ... V nepredirni megli so se pričeli polagoma pojavljati in oživljati' obrazi in obrisi tovarišev, pokazala se je znana, dobro znana postava generala, ki ga je objel in mu po-želel uspeh. Z velikim trudom se je vlegel in se pričel težko sopeč plaziti tjakaj, koder je sijalo sonce. V glavi mu je bilo motno, noge so bile težke. Bolj in bolj je moral počivati v travi in ob useh-lih potokih; poslušal je streljanje in je vsak trenutek spremenil smer. Zdaj ga je obvladala zavest, volja, nada na rešitev. Tako se je plazil ves dan in vso noč. Zdaj se je približeval rešilni obali pa se spet oddaljeval od nje. Tretjo jutro je srečal patruljo. — Sprejmite me h generalu Panfilovu! . . . Ko je to spregovoril, se je onesvestil. Spet se ni zavedal ne kraja ne časa. Borci so mu trudoma razklenili zobe in mu vlili žganja v usta. In glej, spet so se pred njim pojavili znani obrazi, zdaj ne več v snu, ne več v trudni, zmedeni domišljiji, mar\'eč v resnici. Na čelo mu je legla neka topla roka. Ne, to ni sen, to ni do- mišljija, pred njim je sam general Panfilov! — Pomiri se, sinko, pomiri se . . Mi pa smo mislili, da si izdihnil, —, se je nasmehnil Panfilov. Mihajlo je začudeno gledal generala in borce naokoli in že je razločno dojemal njihove besede, njihovo začudenje, njihove vesele nasmeške. Zdaj mu je bilo vse drago; ljudje in gosti jesenski gozd in življenje, neprestano obdano s smodniškim dimom. — Zakaj bi umrl? — je šepnil. — Tako rad bi še živel! —: Prav! — je pritrdil general. — Za smrt imaš še dovolj časa, to je preprosta reč. Možgani so delovali, vsena-okoli se je jasnilo. — Doživeti dan zmage, videti sovražnika na umiku! . . . Naj mi tisti dan krogla prebije srce, pa bom spokojno umrl. General se mu je veselo nasmehnil, se obrnil k borcu poleg sebe in rekel: —I Tihon, bodi za spričo: dan zmage neogibno pride! šele tedaj bo treba umirati. Zdaj pa odnesite Petrosjana, naj se odpočije. Bilo je oktobra 1941 leta. Polja so ječala pod topovskim grmenjem. Minevali so dnevi in tedni. Polja so pokrivala trupla. Padel je tudi general Panfilov. Pred samo rdečo prestolnico se je ovenčalo z nesmrtno slavo osem in dvajset Panfilovcev, tovarišev Mihajla Petrosjana. Minila je tudi ledena zima, kopneči sneg se je zajedel v podzemske globine in spral s polja sledove krvi iz lanskega leta. Nastopila je pomlad, gozdovi in polja so ozeleheli, na grobovih padlih borcev je pognala prva trava. Toda prišlo je po letje in z njim nov umik. Sovražnik je prišel do Dona in se pognal čezenj, nadaljeval pot proti Volgi in nato prispel celo do Kavkaškega grebena. Tistim, ki so ostali živi, je krvavelo srce. Še ena jesen. Spet ledena, se verna zima. Kazalo je, da vojne ne bo konec. V milijonski ljudski množici se je Mihajlo izgubil. Vendar je venomer ostal zvest sebi: Vselej je bil v žarišču najhujših bitk. Zdelo se mu je, da so se ljudje rodili ob topovskem grmenju, v smodniš-kem dimu, in da drugega življenja ni bilo in ga ni . . . In naposled je prišlo še to! Naše ofenziva se je pričela. Davno žel jena, pričakovana, ki je ne bo nič ustavilo. Vse življenje neštetih ljud Spoštovani bratje, ali je mogoče, da je papež, ki ustanavlja denarne zavode pod cerkveno streho, navdahnjen od svetega Duha? Ali imajo takšni pravico učiti, da je cerkev nezmotljiva? Kaj je bilo s Formozom, vemo vsi dobro. Štefan VII. je dal njegovo mrtvo truplo, ki je bilo oblečeno v papeško obleko, izkopati, prste, s katerimi je delil blagoslov, odsekati in pod pretvezo, da je bil verolomen in nezakonski otrok, vreči v Tibero. Njega je ljudstvo zaprlo, zastrupilo in zadavilo. Poglejmo, kako je bila ta stvar zopet urejena! Roman, naslednik Štefanov in za njim Ivan X., sta odobrila delo Formoza. Odgovorili mi boste — to so bajke, a ne zgodovina, Pa pojdite v vatikansko knjižnico in berite Platina, zgodovinarja papeštva in spise Baronijeve! To so dogodki, mimo katerih bi šli radi časti te sto-lice, toda ko gre za to, da se določi nauk, ki more v naši sredini povzročiti veliki prepad, kaj naj potem iz ljubezni do spoštovanja matere cerkve molčimo? Grem naprej! Učeni kardinal Baronij govori o papeževem dvoru tako le: "Cemu je bila tisti čas podobna rimska cerkev? Kakšne razkričane in oblastne ljubice so takrat vladale v Rimu? One so delile škofovske časti, menjavale jih in jemale; in žalibog, one so bile v stanu svoje ljubavnike, one krive papeže, posaditi na Petrov prestol" (Baronius A. D. 912). Pa to niso bili pravi papeži, boste rekli; pa naj bo tako! Toda, ko so na prestolu v Rimu skozi 50 let sedeli nepapeži, kje boste začeli s papeškim nasledstvom? (Dalje prihodnjič) skih množic je iznenada vzva-lovilo, armade so se vrgle naprej in nesle v svojem valu tudi Mihajla in njegove tovariše. Pred njihovimi očmi so se gibali tisoči, stotisoči obrazov in zdelo se je, da so vsi ti obrazi znani. Svetli lasje, bleda slovanska lica, ozke mongolske oči, široki tilniki, veliki kavkaški nosovi, goste črne obrvi . . . Kakor da je živel Mihael od rojstva med temi IjudTni in kakor da se od njih ne bo nikoli ločil . . . Nekoč se mu je zazdelo, da je ta rodni svet za vedno izgubljen. Ves teden je patrulja, — Mihael z dvema tovarišema — tavala po gozdnih stezah v zaledja sovražnika, skrivali so se v gošči, ure in ure so poležava-li v travi. Ponoči pa iskali poti k svojim. Eden izmed njih je bil ranjen. Tovariša sta ga izmenoma; nosila. Nočno temo so pre-šinjale rakete. Smrt jim je sledila za petami. Polmrtvo telo tovariša borca je bolj in bolj težilo ramena. Vmesni pas zemlje, ki se imenuje "prednji rob sovražne obrambe", je zapadel v močvirje. Ogenj pa je postajal vedno močnejši in granate so kakor bliski prešinjale temno nebo. Topla kri je ogrela Mihajlu tilnik. Ko so prišli čez "območ je smrti", je spustil na zemljo svojega mrtvega tovariša. To se je zgodilo včeraj. In danes sta že obadva, ki sta osta la živa, šla po gozdu, čez zeleno, gosto travo. Prijetno je dišala gozdna svežina, šepavi, ranjeni Mihajlo se je naslanjal na Ti-honovo ramo. Pod nogami mu je šumela trava, na vedrem si-njenem nebu ni bilo niti oblačka. Toda ognjeni zid za tem gozdom je kakor prej ločil oba oglednika od njunih čet. Tihon Nikolajev se je zamislil, se nečesa spomnil in se nasmehnil. —1 Ali se spominjaš, kako si sanjaril o dnevu ofenzive? Sanjaril si celo, da boš tisti dan padel. To si še samemu generalu rekel. Glej, zate in zame je prišla tista ura! — Umreti, ne, ne. Dokler sva še na pol, nisem voljan umreti. Kako, da ne bi videl osvobojene domovine? Ko prispeva do naše meje, bova še enkrat pogledala po svobodni domovini. In tedaj naj me podre sovražna krogla. Tedaj bom spokojno umrl. Borba se je nadaljevala. Minila je pomlad. Zorelo je klasje divje pšenice. Znane reke so tekle lenobno, čas pa je' divjal. Teklo je četrto leto. Pocestni prah je legal na lica, na puške in topove, na tanke in pratež, na konjsko grivo in gozdno listje. Eksplozije so metale zemljo v zrak kakor vodometi. Z jasnega, sinjega neba, so kakor dež padali drobci granat. Zemlja je ječala v težki bolečini. Ob cestah po mestih in vaseh so za borci, ki so šli po poljih, zrasle nove gomile, ki so varovale kosti padlih. Bila je neznosna bolečina. Nato pa je nastopilo deževje, neskočno in dolgočasno. Nova jesen, nov oktober, novi boji . . . Nekoč se je Mihajlo ustavil v zapuščeni bajti, odkoder je nadzoroval topovski ogenj. Na tem odseku so Nemci prešli v protinapad. Mihajlo se je pokoril zapovedi srca. Dal je znamenje, naj namerijo ogenj na bajto, v kateri je bival sam, kajti sovražnik je bil že tu. In spet je Mihajlo prestopil mejo med življenjem in smrtjo. Granata je eksplodirala, — v očeh je imel polno sivega dima. Bajta se je stresla, kakor da je zagrmela v prepad ... — In Mihajlo se ni ničesar več spominjal. Sprva mu je bilo, kakor da je pogoltnil nekaj neznosno grenkega, kar mu je mahoma zmedlo zavest in ohromilo ude. Nek glas je rekel: — Imel je srečo: Niti ene same rane! Tisti dan pod noč so zagr- meli vsi topovi, obrnjeni proti zapadu. V vseh jezikih so si ljudje sporočali iz dežele v deželo, da je Rdeča armada prispela na državno mejo. Na fronti je nastalo nenavadno slavje. Vsi so se objemali in poljubovali. — Tudi to pot si ubegnil smrti, čeprav si si jo želel, — je Tihon Nikolajev z nasmeškom rekel Mihajlu Petrosjanu. Ležala sta drug ob drugem v vlažnem rovu. Drobno je pršilo. Mihajlo je toplo objel tovariša: — Ne dragi tovariš, jaz hočem še živeti! Mar naj ne bi učakal zmage? Preverjen sem, da mi je usojeno stopiti no sovražna tla. Pa naj me prav na dan zmage podre sovražna krogla. Tedaj bom mirne vesti za-tisnil oči. Še ena jesen, zima in spet pomlad. S svojo četo in polkom je šel borec mimo sovražnih vasi in mest: v srcu je imel prejšnje trpljenje in strahote, pod nogami prah tuje zemlje, nad glavo nepoznano nebo. Zvončke so zamenjale dehteče vijolice, skrite v travi. Na rdečkastem grmiču se je odpiralo popje. To povi pa so še grmeli in ves svet je v napetem pričakovanju pri sluškoval glasovom vojne. V Potsdamu v daljni Nemčiji je na operacijski mizi ležal Mihajlo. Ves njegov život, do lastnih koreninic, je drhtel in se mučn. Pazljivo kirurgovo oko je iskalo jekleni drobec. Miha j lo sam ni ničesar občutil in ni na nič mislil. To ni bil on, mar več samo njegovo telo, ki se je zleknilo po operacijski mizi.'Duša je spala v globokem snu: brez strahu, brez veselja. Ko so ranjencu naposled vrnili življenje, se je stresel od bolečine. Njegov stekleni pogled je nečesa iskal. Bolničarka mu je nežno zašepetala: — Rešili so te, Mihajlo! In ponovil je v svoji zavesti ime: Mihajlo, Mihajlo ..Topo meni, da je živ. Tisti dan se je Mihajlo še enkrat vrnil z onega sveta na zemljo. Pričakovali so zmagoslavnih salv. Na okenskih šipah je uga šala majska večerna zarja. — Primaknite mi posteljo bli žje k oknu! — je zaprosil Mi hajlo. Primaknili so posteljo: očem ranjenca se je odprla široka daljava. Zvečer je Mihajlo poslušal topovske salve, ogledoval ogenj zmage, ki so razsvetljevali temno tujo noč . . . Daleč, daleč od njega je počival rodni kraj, oze-lenela planinska pobočja, zevala so brezna brez dna. Od tam se mu je nasmehnila njegova mladost, smehljaje so se mu čarobne pravljice in nesmrtna pri-roda. Daleč je bila Moskva, pod katere zidovi je šel prvič v napad. Tisoč kilometrov so ločili Mihajla od groba slavnega generala, ki je verjel svojim vojakom in je tako trdno vedel, da bo prišla nekoč zmaga. Zjutraj je tovariša obiskal Tihon Nikolajev in mu čvrsto stisnil roko: — A ti si spet preslepil smi t! Opomogel si boš. Vem, da si nikoli več ne boš želel umreti. Mihajlo se je nasmehnil s srečnim nasmeškom: — Seveda ne! . . . Zdaj se moramo vrniti domov. Videli bomo še mnogo čudes. In koliko dela je še pred nami! Vsega me je prevzela žeja. po življenju in te žeje ne more prav nič potolažiti. Razen, morda, nesmrtnost . . . — Nikar ne misli, da si samo ti tak — je odgovoril Tihon, — mi vsi smo se borili in umirali, dragi moj tovariš, zato, da bi živeli . . . IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI (Dalje na 2. strani) se v bolnišnici okraja Mercer — v bližini, kjer se je zgodila nesreča. Strabane, Pa. — Pri družini Eugene Renko so se oglasile vile rojenice in pustile prvorojenč-ka. Eveleth, Minn. — Dne 1. decembra je naglo umrl radi srčne kapi Frank Šjan, star 66 let, doma iz Tustajna pri Moravčah, Gorenjsko, v Ameriki 44 let. Zapušča ženo Terezijo, štiri poročene hčere, štiri vnuke in dve vnukinji. Bil je član SNPJ. Hamilton, Ontario. — Tukaj je umrla Lojzka Brkopec, rojena Cimermančič, stara , 45 let, doma iz Gorenje Težke vode pri Novem mestu, članica društva Bled st. 13 Vzajemne zveze. Ona se je zastrupila pri razkuževanju—vdihavala je s strupom nasičeni zrak. Podlegla je v sedmih dneh. Zapušča moža, dve poročeni hčeri in pet vnukov, v starem kraju pa dve sestri. Chicago. — John Martinjak se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je zdravil radi srčne napake. Dublin, Ga. — Umrl je slovenski pionir Louis Benchina. Star je bil 81 let. Petdeset let s? je nahajal po južnih državah, kjer je bil večinoma poslovodja pri gozdnih kompani-jah, pozneje pa je dolgo, prav do svoje smrti, še vedno sam kupoval gozdovje za izdelova-nje dog. Veliko naših rojakov raztresenih po Ameriki je o b svojem času tam po jugu sekalo za "Uncle Ben-a." Rojen je bil v Travniku v Loškem Potoku. še sedaj se nahaja precejšno število drvarjev gori v Travnik, Mich., ki so pred leti delali doge doli po vseh južnih državah. Pokojni zapušča soprogo Antonijo, dva sina: Louis in Ernest, hčeri Pauline omož. Sercer m Miss Sophia, dalje brata v Jugoslaviji in eno sestro v Minnesoti, več vnukov in pravnukov in mnogo družinskih sorodnikov vJolietu in Chi-cagi. Pogreba sta se udeležili iz Jolieta Mrs. Jennie Govednik in Miss Mae Laurich., Joliet, Ill.-rUmrl je v Ljubljani, v bolnišnici, Josip Mah-kovec, dolgoletni trgovec v Trbovljah. Rojen je bil v vasi Re-kfe-Gozd, star je bil 82 let, pri hiši so rekli pri Pukovcu. Starejši brat Anton je bil policijski nadsvetnik v Trstu. Pokopan je bil v Trbovljah. Zapušča sina Antona, uradnika v Trbovljah, in eno sestro v Jolietu, Mrs. Frances Avseq, ki je stara 84 let in je zadnja iz velike družine. Mascoutah, III. — Dne 8. decembra je umrl Bartol Kolar, star 82 let, član SNPJ. Pokopan je bil 11. decembra ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere in devet vnukov. Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. Društveni koledar JANUARJA — 1950 15. januarja, nedelja — Plesna veselica društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ v SDD, na Waterloo Rd. 22. januarja, nedelja — Veselica vseh klubov in pevskih zborov, ki se shajajo v Slov. društvenem domu na Recher < Ave. 28. januarja, sobota — Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 29. januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modern Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. NAPRODAJ Hiša s 7 sobami v najboljšem kraju v lepi naselbini. Proda se poceni. Takoj se lahko vselite. Nov zidan, zelo lep prostor, pripraven za gostilno ali pekarijo aH pa za kako drugo vrsto biznes. Poslopje je zelo veliko znotraj in lahko otvorile trgovino takoj. Nahaja se v naselbini, ki je sto-procentno slovenska. Zelo poceni. Za nada 1 j na pbjasnila pokličite BO 0911 27. decembra 1949 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Brskitie Caldwell: HRUP JULIJA MESECA (Odlomek) Več kot sto let že minilo, odkar je izšel znameniti roman Hariret Beecher Stowe "Koča strica Toma," ki je odkril svetu položaj črncev v Ameriki. Pred Beecher Stowe in za njo so pisali v svojih delih o črncih znajdi ameriški pisatelji Cooper, Melville, Bryant, Longfellow in Whittier. Konec 19. stoletja in V začetku 20. stoletja pa so pričeli pisati o črncih tudi takšni mojstri peresa, kot so Twain, Cable , Garrison in Dunbar. Kljub temu pa lahko trdimo, da je bila literatura o črncih v Severni Ameriki do nedavnega relativno zelo majhna po obsegu in selo ozka po idejno-umetniškem obzorju. Benjamin Brady piše v svojem med prvo svetovno vojno izšlem delu "Črnec v ameriški umetniški prozi" naslednje: "Čeprav nas loči že 50 let od državljanske vojne, vendar ne moremo omeniti niti enega prvovrstnega romana ali povesti s (o veliko temo." Dela vseh teh našteti pisateljev imajo kljub razlikam v tematiki in obdelavi gradiva skupno črto, ki se kaže n prikazovanju črnca kot človeka, ki zasluži usmiljenje, sočutje in boljše Ravnanje. Pisatelji so v svojih f^elih samo zahtevali, naj bodo gospodarji črnskih življenj člo-'^^ekoljubni. V dvajsetih letih tega stoletno, pa je prišlo do tako imeno-'^dncga "preporoda črnske lite-'"'ature." Ta dvomljivi "preporod" pa nosi v sebi močne črte P^ilagojevanja okusu prenasiče- ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo, d« vam ustavi kašelj in prehlad. MANbEL DRiUG CO. Lodi Mandcl, Ph. G., Ph. C. . 15702 Waterloo Rd. — IV 9611 nega buržujskega bralca, ki zahteva močnih dogodkov, črnce prikazujejo v teh delih kot silno strastna, eksotična, živalska bitja, ki so v oblasti seksualnih nagonov, ki imajo otroško dušo, a so nagnjeni k zločinu. Druga svetovna vojna je prekinila s temi dekadentnimi razpoloženji v književnosti in ustvarila umetniška dela v črncih, v katerih ni več junak-črneq osamljen, temveč ima v belcu tovariškega zaveznika v borbi za socialno pravico. Od pisateljev, ki obravnavajo črnsko problematiko v prejšnjem in tekočem stoletju, je poleg Howarda Fasta, Margarete Mitchell, Uptona Sinclair a, Gowa d'Usseau precej popularen ameriški pisatelj Erskine Caldwell. Rodil se je leta 1903 kot sin ameriškega farmarja na jugu in zaslovel s svojo zbirko povesti "Ameriška dežela," romana "Tobačna cesta" in "Popotnik" ter s svojo najnovejšo povestjo "Hrup julija meseca." Povest se prične v spalnici zakoncev šerifa (sodnika) Jeff a in žene Corre, ko ju prebudi razbijanje po vratih. Prinašamo odlomek, ko sporoči šerifov sluga obotavljajočemu se gospodarju, kaj se je pripetilo: "To se je zgodilo nekje pri Rlowery Branchu. Nek zamorec je padel v hajko in množica belih mož se je odpravila, da ga ulovi. Precej slabo kaže, gospa McCurtainova. Ali ne mislitd, da bi moral šerif Jeff vstati in priti dol, da nekaj ukrene?" Šerif Jeff je bedno zastokal nekaj, da bi moral vstati, se obleči in iti lovit ribe. Nihče na svetu ni ribolova mrzil bolj kakor on. "Ali si slišal, kaj je povedal Bert, Jeff?" je kričala žena, pritekla k njemu in ga stresla, kolikor je mogla trdo. "Ali si slišal?" Iz globine svojega telesa je zastokal. "Veliko pred časom sem se postaral," je rekel žalostno. "Temu je kriva ta politična služba. Zdaj nisem drugega kakor stara, betežna trapa." Vstal je, si pretegoval noge, da se je zamajal in segel po obleki. Mrzek mu je bil pogled na ribo, nikdar ni jedel rib; in več ulic bi zavil s poti, da se umakne duhu po ribah. A ribolov je bila edina pretveza, s katero se je lahko izognil spornim zadevam. V enajstih letih, odkar je šerif okrožja Julie, je moral iti tolikokrat ribe lovit, da je vedel o ribolovu na črva ali na muho več kakor kdor koli v tem delu sveta. Po sili se je moral naučiti loviti ribe na vse znane načine. Lovil jih je na zanko iz žice, v mrežo, streljal jih je s puško, in če jih ni mogel dobiti na noben drug način, jih je napadel z dinami-tom. "Jeff," je rekla Corra, "na svetu najboljše mesto zate je v tem hipu Božji potok, ribolov." S penami na ustih se je obrnil k njej. "Sakrament," je zavpil, "ali moraš ravno v takem trenutku spregovoriti o ribah, ko veš, da ne prenesem te besede?" "Veš kaj, Jeff," je rekla mirno, "poskusi se nekoliko obvladati." "Ali greste, šerif Jeff?" je ponižno pobaral Bert iz predsobe. "Vsak hip lahko ujamejo tistega zamorca, ki ga iščejo." "Kar pojdi dol v kanclijo, Bert, in me počakaj," je rekel trudno. "Precej bom doli, da vidim, kaj je storiti." Zbasal je noge v hlačnice. "Zdaj pa, zapiši si moje besede, Jefferson, McCurtain," je začela Corra. "Če je kdaj bil pravi čas, da si šel na ribe, tale .. "Krščen duš, sakrabot vendar," je zakričal, ko si je zapenjal hlače in nategoval pas čez trebuh. "Ali ne vidiš, v kakšni juhi sem ? Enajst let sem se mučil ko star osel, da sem se izmazal iz vseh političnih sporov in obdržal to službo. Zdaj pa v takem trenutku ne znaš drugega, ko žužnjati vame. Dobro veš, da tale zmešnjava lahko široko raz-kolje prihodnje volitve. Ali me moraš mučiti ravno zdaj, ko z vsemi silami tuhtam, kaj bi bilo najbolje storiti?" "Saj ti prigovarjam v tvojo korist, Jeff," je rekla nežno, ne meneč se za njegovo jezo. Hotel je pohiteti, a ves čas je moral loviti ravnotežje, kar je oviralo njegovo pregibanje. Ko je prišel do obuvanja, je morala Corra poceniti in poriniti noge v čevlje, ki jih je nato zavezala. "Gospa McCurtainova . . ." je rekel zunaj Bert. "Se že oblači, Bert. Pojdi dol v urad in počakaj." Jeff se je večkrat obrnil in iskal klobuk. Corra ga je našli in mu ga posadila na glavo. "Glavo stavim, da se je začel ves ta sakrabolski trušč zaradi pasje fige," je rekel in se zapičil z očmi v ženo. "Ko se bo prah polegel, bo vse skupaj manjše od perišča fižola. Zato mi je mrz-ko čakati sto let, da se zmešnjava razbline." "Pusti ljudi, naj se pričkajo sami med sabo," mu je zabičala Corra. Dvignila je prst pred nos in začela mahati z njim. "Na tem mestu ti povem s čisto preprostimi besedami, da boš obžaloval, dokler boš živel na vrhu tele zemlje, če ne boš daleč stran od tega konca dežele in šel lovit ribe za naslednje tri ali štiri dni, Jeff McCurtain. Tako, zdaj se pa brž poberi na Božji potok, kakor ti pravim." Hrepeneče je zijal v mehko posteljo in v luknjo, ki jo je njegova teža vtisnila vanjo. Vzmetnica in žimnica sta bili vabljivo izdolbeni. Ko je skušal obrniti pogled od njih, je začutil, da mu je postalo telo neokretno kakor še nikoli. "Rad bi, da bi šla vsaj enkrat sedet ves dan ob potok in bezat vanj za tistimi sluzavimi ribami," je dejal. "Komarji mi bodo požrli kose mesa, kar bo pa ostalo, bo tako popikano, da me bo srbelo štirinajst dni." "Tako gotovo kakor živiš, Jefferson McCurtain," ga je svarila Corra, majaje z glavo, "boš na jesenskih volitvah propadel, če stopiš korak bliže Flowery Branchu kakor si zdaj. Zadnji pot se ti je posrečilo, da si bil izvoljen samo, ker je sodnik Ben Allen čisto zadnji hip potegnil za vrvico. Ce se vmešaš v kakšno linčanje ali kaj podobnega, ne bo mogel sodnik Ben Allen, ne kdo drug v vsem okrožju Julie, najti dovolj žice in vrvi, da bi te obdržal v službi. Pri volitvah so ljudje neuračunljivi kakor južna sapa v novembru. ženino svarilo mu je zvenelo v ušesih, ko je deval uro v žep. Ne da bi se še zadrževal, je lomastil (Dalje na 4. strani) ZAVAROVALNINO proti N. iJa POpOVICj JflC, IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott0718 i 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC. predsednik OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN 1146 East 61st St. OBLAKA HE 2730 MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN LETA GREDO. LJUDI PA NI (Nadaljevanje) A popoldne je imel toliko de-v delavnici, da nikakor ni mo-Sel z drugimi na polje. Pač pa k rekel Tineku; "Ti le pojdi, zate danes nima-*^0 Qič posebnega. Morda še sam ^'"idem, ako izgotovim." Tako je umaknil za tisti dan. V res-O^ci si je hotel odpočiti. " A doma mu je bilo dolgčas. čas je sumil, da se Tinek in ^Oa pomenkujeta o tem, kako ^ je on upehal, in da se Ana Posmehuje: Mislim, da ga ne bo več na njive. On lahko govori doma v delavnici. Naj pa orje tu zunaj, takole dva dni nepretrgoma, potlej bo že videl. Ali pa kaj drugega. Tudi žena se najbrž potihem muza. Komu pa moreš zaupati? Tinek je bil doslej z njim, dokler je bil v njegovi delavnici. To je že res, toda zdaj, kar je prišel na polje, se bo morebiti docela spremenil. Ana ga bo pridobila zase, in potem je konec. Žena—ta pa je že tako vedno vlekla z otroki. "Ne," si je dejal, "jutri moram zopet na polje. Ali pa Ti-neka pridržim doma. Nekako trdno sklenjeno. To leto so vsi trdo garali, da so nadomestili one, ki jih ni bilo pri hiši. Tudi Marko je hodil na polje, vsaj tu in tam, kakor bi nadzoroval, če v redu delajo, ali pa da se ne bi pomenkovali o njem. Vendar pa se jc oranja izogibal. To je bilo zanj pretežko. Pad pa je bil Tinek dober težak. Ko je prišla košnja, mu je Ana pokazala, kako je treba k le-, pati koso. In fant se je privadil. Dvakrat se je pregnal, ker ni klepal enakomerno, tretjič pa mu je šlo dobro spod rok. In potlej ni bilo treba njej klepati. "To je moško delo," se je opravičila. In Tineku je bilo prav, da je to moško delo. Tudi kosit je šel z Ano. Nekaj časa se je zapikoval v zemljo s koso in jo trgal iz zemlje, a počasi je spoznal in dobro rezal. Samo hrbet ga je bolel. Sicer pa je bilo prijetno: poletno jutro, rahlo prepojeno z meglo, okoli travni- kov gozdovi s ptičjo pesmijo, travnik poln rož. Potem je počasi prilezlo sonce izza gozda in se zajedlo v tisto rahlo meglo in jo rdfeče pobarvalo. Tam dalje so tudi kosili, slišati je bilo, kako brusijo, in nekje je nekdo vriskal. Potem jima je oče prinesel zajtrk na travnike. Sam je hotel tako. Ni še bil pri košnji. Zdaj' si je hotel ogledati tudi to stvar. Brodil je po rosni travi, dokler naposled ni obstal na pokoše-nem. Ozrl se je: že dobršen kos travnika je bil pokošen. Ana in Tinek nista lenarila. "No, zdaj pojdita k zajtrku," je rekel, ko sta se stegnila in brusila. Ozrla sta se, nabrusila do konca in potem počasi prišla k njemu, ki jima je že napravil mesto na travi. Razgrnil je pred njima, kar je mati pripravila. Bili so pšenični žganci, močno zabe-Ijeni s smetano. Bila je dobra If can happen right on your block . . . Kids hear tilings, kids repeat things, and all too often some undeserving youngster comes home in tears. < . You owe your youngster and family protection against this kind of attack. You owe them financial security. And ..; - The best way we know about to find financial security is through the regular purchase of U. S. Savings Bonds. U. S. Savings Bonds are the safest, surest investment you can make. You can have them purchased for you automatically, through the Payroll Savings Plan where you work or—if this method is not available to you— through the Bond-A-Month Plan where you bank. Remember—U. S. Savings Bonds pay you 4 dollars for every three invested, in ten years! smsams- US. 5%^ ENAKOPRAVNOST This IS an official U. S. Tr«nnary mdvertisement-^ prepared under auspices of Treasury Departnient and Advertisinii Counctt. jed, da je lačen človek z vese,-Ijem sedel k njej. V steklenico pa je nalila vina. Včeraj so kupili nalašč za košnjo, ker je Ana rekla, da je košnja težka' stvar. Sedel je pri njima in gledal, kako sta gladno posegala po žgan-cih in kako sta potlej z užitkom pila vino. Še sam bi bil pomagal, takšen tek je dobil, ko ju je 'gledal. Tako jedo samo zdravi, delovni ljudje, je mislil. Vendar pa je dalje vlekel svojo pipo. "Pojdite malo poskusit," je rekel oče. "O, prav tako bi kosil kakor vsi drugi. Samo kose še nisem imel v rokah. Mi v takih letih nismo imeli kaj kositi." "Pojdite malo poskusit," je rekel Tinek in pomežiknil Ani. "Misliš, da bi me ubilo?" je rekel oče. "O, prav tako bi kosil kakor vsi drugi. Samo kose še nisem imel v rokah. Mi v takih letih nismo imeli kaj kositi." Vendar prej ni šel, dokler onadva nista vstala. Tedaj je vzel koso v roke. Ne zato, da bi se postavil pred njima, temveč samo, da bi kosil. Kosa. Prijel je kosišče, jo potežkal, nato pa zasekal v travo. Prvi rezaj je bil dober, samo predaleč ga je zasekal, da je vmes ostala trava in je bilo treba popraviti. Ko pa je popravljal, se mu je kosa zajedla v zemljo, da jo je komaj izruval. "Prekleto," je dejal, "kako pa je tako čudno upognjena, da gre v zemljo." "Malo je res slaba," je dejal Tinek. "Ona je boljša," je pokazal na Anino. "S bisto boste lažje." Oče se ni hotel ozreti po frko-linu. Saj je slutil, da se dela norca. Vendar pa je vzel ono koso. Tudi to je potežkal. Toda, že zdaj je sumil, da je ta še bolj "upognjena." Že zdaj je silila v zemljo. ,In res, komaj se je hotel dotakniti travo, je že vsa tičala v zemlji, prav nalašč se je zajedla tako globoko. Povrhu je moral biti tam kak trček v zemlji. Ni je mogel izdreti. Postalo mu je vroče. Tako se človek osramoti pred svojo družino. In celo pred tem frkolinom. "Ta je boljša," kako hinavsko ti zna povedati. Čakaj, je mislil oče, kadar bovo spet v delavnici, bom drugače ravnal s tabo. Kakor ti z mano, tako jaz s tabo. Bova že videla. Ana ]e pomagala, da so izdrli koso. Tinek pa se je hihital. To pa je Marka ujezilo. Ni hotel dati kose iz rok. "Ne," je dejal, "poskusil bom. Naj vidim, ali je res tako, kakor ti meniš." (Dalje prihodnjič) WVeSTiNUS.SAV/N6S 8iiSliar''C: wm-w ##%# " » Št-I; The Bramtom that became a barn! The barn you see being built here was actually born 10 years ago. It was born the day its owner started to save for it in safe, sure U. S, Savings Bonds. And that same good idea will pay for his children's education, and make his dreams of retirement come true. You probably have dreams, too ... maybe to remodel the house, to buy the "forty" across the road or to get some of those new, modem farm machines. And Savings Bonds, the crop that never fails, will make your dreams come true, too ... at a profit of $4 back for every $3 you invest. Dean W. I. Myers of Cornell University, says: "A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock and machinery. Farm and ranch people need to have their financial reserves in this safe, readily available form." INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST This is an offical U, S. Treasury advertisement — "prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council